Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. — številka 24 Ustanovitelji: obe. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka ta Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Mlklavči« ■* Odgovorni urednik Albin Učakar &t A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sobota, 27. 3. 1971 Cena 50 par Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 195« kot Doltednik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik, ln sicer ob sredab in sobotah ZA GORENJSKO ^eraj in v četrtek Je bilo v Kranju posvetovanje o samoupravni odgovornosti v delovnih PfSanizacijah.Na zasedanju so sprejeli tudi resolucije, ki jih bodo predložili II. kongresu ^moupravljavcev. (Ib) — Foto: F.Perdan Stane Kavčič sprejel gorenjske predsednike predsednik republiškega iz-sr»ega sveta Stane Kavčič je »arredo sPrel*el predsednike Iči ih obcinskih skup-skar Stališče> da ga bodo obi-kj l!i ^ gorenjski predsedni- [>rel«re^e,i na P°svetovanJu ii.JSnJi petek, ko so razprav- Polemikah in določe- vali o (Hešanica kav nih pritiskih na republiški Izvršni svet in o vprašanjih, ki zadevajo Gorenjsko. Predsedniki so tovariša Kavčiča seznanili z nekaterimi perečimi vprašanji na Gorenjskem, predvsem pa so zahtevali čimprejšnjo uresničitev že sprejetih sklepov in odlokov o izgradnji cestnega omrežja v Sloveniji in predora pod Karavankami, ki naj bi bodočo gorenjsko cesto povezal s Tursko cesto. Pojasnili so mu tudi, da je stališče Gorenjske, naj pri financiranju kliničnega centra in ljubljanskih kliničnih bolnišnic enakopravno sodelujejo vsi, ki bodo bolnišnico po zgraditvi potrebovali. Predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič je na pogovoru ugotovil in zagotovil, da bosta izgradnja oziroma reševanje tako imenovanega slovenskega cestnega križa potekala v skladu z možnostmi oziroma finančno močjo Slovenije. Poudaril je tudi, da bodo z zahoda v Slovenijo speljane tri vpadnice. Ena vpadnica je predvidena pri Novi Gorici, druga v zgornji savski dolini pri Kranjski gori, ki bi se priključila na zgrajeno Tursko cesto in tretja pri Mariboru. Tovariš Kavčič je tudi obljubil, da bo slovenski izvršni svet glede tega navezal stike in se pogovoril z avstrijsko vlado. A. 2. Popis prebivalstva Da bi popis potekal hitro in nemoteno, je prav, če občani olajšajo popisovalcem delo na ta način: — da ostanejo v času popisa doma — korektno sprejmejo popisovalca, ki nima ravno lahkega dela — da pripravijo podatke o družinskih članih, stanovanju, živini. Pri popisu bodo zbrani naslednji podatki: za osebe: spol, datum rojstva, zadnje stalno bivališče pred doselitvijo v sedanje stalno bivališče in leto priselitve, zakonski stan, število živih otrok, narodnost, izobrazba, ime organizacije, kjer je zaposlen. za gospodinjstva: velikost zemljiške posesti, podatki o živini, imena članov gospodinjstva, ki so doma ali na delu v tujini ali so se naselili v drugem kraju. za stanovanja: vrsta in površina stanovanja, število in površina prostorov, vrsta stavbe, leto zgraditve, material, iz katerega je stavba narejena, pitna voda, elektrika, sanitarije. Zaradi lažjega in hitrejšega dela popisovalca, naj občani pripravijo: • osebne izkaznice ali rojstne liste • pomožne liste, ki so jih dobili zaposleni v delovnih organizacijah • vojaške popisnice, ki so jih prejeli domači za tiste, ki služijo vojaški rok • zapisnik o ugotovitvi vrednosti stanovanja (točkovanje) in stanovanjsko pogodbo Če občani določenih listin nimajo, naj bi zahtevane podatke zabeležili, stanovanjske površine pa ločeno po prostorih izmerili. Če ob obisku popisovalca ne bo nikogar doma, je zaželeno, da z listkom na vratih obvestite popisovalca, kjer bi dobil podatke za popis. Zaželeno je, da bi podatke zaupali najbližjemu sosedu. Razvrstitev smučišč ? Tam kjer so žičnice in urejena smučišča, je vsako leto več prijateljev belega športa, ob sobotah in nedeljah pa so smučišča podobna mravljišču. Tako kot so na cesti bolj ali manj spretni šoferji, tako so na smučiščih bolj ali manj vešči smučarji. Nevarni so tisti, ki drvijo, nevarni so tisti, ki so okorni. Posledica tega je, da je samo na urejenih smučiščih letno okrog 500 nesreč, zdravniki pa so ugotovili, da je bil poprečno vsak od teh ponesrečencev 4 mesece odsoten z dela. Trpi ponesrečenec, njegova družina, plačuje socialno zavarovanje, obremenjujejo se bolnišnice. Na nedavnem občnem zboru gorskih reševalcev Slovenije sta zdravnika dr. Franc Srakar in dr. Andrej Robič govorila o potrebi kategorizacije smučišč. Vsaj ob sobotah in nedeljah bi morali označiti kraje, kjer naj bi smučali začetniki, kraje kjer naj bi smučali boljši, in posebno najboljši smučarji. Gorska reševalna služba ne namerava večno dežurati ob žičnicah, ki imajo dobiček od smučišč. Ko bodo le-te morale same skrbeti za ponesrečence, bodo verjetno tudi zelo hitro sprejeli predlog omenjenih dveh zdravnikov, J. Vidic JESENICE 0 Na zadnji seji obeh zborov občinske skupščine na Jesenicah so se domenili, da mora gostinsko podjetje Pošta začeti z adaptacijo ali prodajo gostinskega objekta v Planini pod Golico, Ljubljana Transport pa s preureditvijo hotela fipik in Rozmanovega doma. Počitniški dom na Srednjem vrhu pa bo odslej upravljalo Društvo prijateljev mladine Ljubljana-Siška. D. S. £ V četrtek zvečer je bila v dvorani gledališča Tone Cufar na Jesenicah glasbeno-zabavna prireditev Prvi glas Gorenjske in modna revija Pomlad 71, ki jo je pripravila blagovnica Murka z Jesenic. Modna revija je bila zanimiva, saj so prikazali nekaj lepih pomladanskih modelov, k tekmovanju za prvi glas Gorenjske pa se je prijavilo pet pevcev. S precejšnjo prednostjo je zmagal Jeseničan Franci Rebcrnik, član ansambla Orion. D. S. 0 Prejšnji teden je pevski zbor Jesenice gostoval s celovečernim koncertom v dvorani delavskega doma v Trbovljah. Program zbora je popestrila s svojim nastopom pionirska folklorna skupina s Koroške Bele. Trboveljčani, ki so v velikem štivilu pozdravili Jeseničane, so bili s koncertom pevcev in nastopom pionirjev zelo zadovoljni. V okviru dolgoletnega sodelovanja in izmenjavanja gostovanj bo dramska skupina iz Trbovelj nastopila maja v delavskem domu na Javorniku, septembra pa bo na Jesenice prispel tudi pevski zbor iz Trbovelj. D. S. Popis prebivalstva KRANJ 0 Pri občinski konferenci socialistične zveze v Kranju se je v sredo popoldne sestala žirija za podeljevanje priznanj OF. Razpravljali so o predlogu letošnjih odlikovancev. V četrtek pa se je sestala komisija za obrambno vzgojo v organizacijah in društvih. Govorili so o programih družbenih organizacij in društev s področja obrambnih priprav. Ta teden so pripravili sestanke, razgovore in posvetovanja tudi občinski sindikalni svet, občinski odbor ZZB NOV in občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij. Občinski sindikalni svet je pripravil razgovor o gospodarjenju v podjetju Creina, pri občinskem odboru ZZB NOV so se sestali predsedniki gorenjskih komisij za internirance, kjer so razpravljali o udeležbi na proslavi v Brestanici in o letošnjem zboru gorenjskih internirancev, občinska zveza kulturno-prosvetnih organizacij pa je pripravila posvetovanje z zborovodji odraslih zborov v občini. Pogovorili so se o pripravah na glasbene revije. V osnovni šoli France Prešeren v Kranju bo danes dopoldne posvetovanje o prometni vzgoji. Pripravila ga je Avto-moto zveza Slovenije, udeležili pa se ga bodo prosvetni delavci, ki na osnovnih šolah predavajo prometno vzgojo. A. 2. TRŽIČ % Danes in jutri bo v hotelu Panorama na Ljubelju seminar za mlade iz Bombažne predilnice in tkalnice, Tržiške tovarne kos in srpov ter ZLIT. Oblika weekcnd seminarja v Tržiču sicer ni novost, vendar jo kot eno stalnejših oblik vendarle poskušajo uveljaviti prav mladi. To je v letošnjem letu namreč že drugi tak dvodnevni družbenopolitični sestanek članov mladinske organizacije (prvega je organizirala mladina tovarne Peko). Občinska konferenca ZMS in tovarniški aktiv zveze mladine v vseh treh delovnih organizacijah so po skupnem dogovoru pripravili takle program seminarja: v današnjem popoldanskem delu bo uvodni razgovor z družbenopolitičnimi delavci v občini in predstavniki vodstev v gospodarskih organizacijah; v jutrišnjem programu pa bo najprej o mladih v samoupravnih organih in možnostih mladine o soodločanju v stabilizacijskem procesu govoril predsednik republiške konference zveze mladine Živko Pregelj, o kadrovski pol i t i k i v tržiških gospodarskih organizacijah in o tem, kaj vse vpliva na dobro gospodarjenje ter poslovni uspeh podjetja, pa strokovnjaki iz tržiških delovnih organizacij. Organizatorji seminarja so pripravili za vse teme tudi teze za razgovor, ki so jih udeleženci seminarja dobili že z vabili, da se na seminar in razgovor kar najbolj pripravijo. 0 Pred volilno konferenco SZDL Tržič — ta bo v petek, 2. aprila — se bodo v ponedeljek sestali še predsedniki krajevnih odborov socialistične zveze na območju občine Tržič. Ker obsežno organizacijsko poročilo zajema tudi delovanje vseh 13 krajevnih organizacij, bo rabil ta razgovor kot posebna oblika priprave na konferenco za problematiko s terena. -ok še pet dni nas loči od začetka letošnjega popisa prebivalstva. V večini držav tako tudi pri nas so uvedeni popisi prebivalstva v desetletnem intervalu. Pred vojno sta bila v Jugoslaviji dva popisa v takem razdobju (1921 in 1931), po vojni pa leta 1948, nato pa že čez pet let. Zadnji popis je bil leta 1961. ZAKAJ POPIS PREBIVALSTVA? Splošno je ugotovljeno, da je desetletni presledek med dvema popisoma tisto časovno razdobje, ko nastane toliko sprememb, da zbrani podatki več ne ustrezajo dejanskemu stanju in ne morejo biti več podlaga za ukrepe in odločitve. To je posebno važno za gospodarsko in socialno politiko. Hitro se razvijajoča proizvodnja, distribucija dobrin in njihova potrošnja ter javne službe s svojimi storitvami povzročajo velike spremembe. Že vrsta držav se je odločila za register prebivalstva kot kontinuirano evidenco vitalnega in migracijskega gibanja ter drugih sprememb v strukturi prebivalsva. Ker je bH zadnji popis pred desetimi leti, so novi podatki toliko bolj potrebni za načrt dolgoročnega razvoja Slovenije, katerega ekonomska in socialna stran je sicer že izdelana. Novi popis bo zapolnil tudi vrzel v demografskih podatkih po naseljih, kar posebno pogrešajo občine. Precejšnja neznanka so tudi migracije — prihod in odhod na delo v okviru republike, kakor tudi zunanje preseljevanje zdomcev. O tem ni niti približnega števila. Z letošnjim popisom bomo nadomestili tudi nekatere manjkajoče ekonomske podatke. Popisa industrije ni bilo že od leta 1946, popolnega kmetijskega pa tudi ne že vrsto lot (imamo samo letno anketo). Podobno je z gradbeništvom, obrtjo in drugimi področji gospodarstva. NAČIN POPISOVANJA Popisni instrumentarij sestavljajo trije listi: popisnica, gospodinjski in stanovanjski list ter več pomožnih obrazcev. Popisnica je osnovni obrazec, ki se izpolni za vsako osebo, ki bo 31. marca 1971 stalni prebivalec Jugoslavije, kakor tudi za vse osebe, ki bodo v Jugoslaviji takrat začasno prisotne. Gospodinjski list se izpolni za vsako gospodinjstvo — samsko, družinsko in skupinsko, stanovanjski pa za vsako stanovanje ali drug naseljen prostor. V primeri z nekaterimi državami, kjer prebivalci sami izpolnijo popisnice, se bo popis pri nas izvajal tako, da bo popisna oseba intervju-vana. Popisovalec vprašuje in vpisuje podatke v popisnico. V navodilih za popisovalec je posebej poudarjeno, da popisovalec ne sme razpravljati s popisanim občanom glede posameznih odgovorov. Le na ta način se lahko izključi kakršen koli vpliv na občana in na drugačno evidentiranje kot je občan izjavil. Navodilo je posebno važno ob vprašanju narodne pripadnosti. Po navodilu republiškega zavoda za statistiko, ki pri nas vodi popis, je popisovalec dolžan zapisati v popisnico vsako izjavo občana glede njegove etnične pripadnosti. Po ustavi ima vsak občan pravico izraziti svojo pripadnost narodu. Ce pa vztraja pri izjavi o regionalni pripadnosti (npr. Belokranjec, Istran) je popisovalec to dot žan vnesti v obrazec ne gled*5 na to, da popisnica zahteva narodnostno opredelitev (Slovenec, Hrvat itd.). ZDOMCI S popisom prebivalstva bo; do zajeti tudi vsi delavci, ki so trenutno zaposleni v tujini. Popis bo opravljen doma pri svojcih, za službeno premeščene v tujino pa bo popis opravljen v jugoslovanskih diplomatsko konzularnih predstavništvih v tujim* Občani, ki bodo med časom popisa v tujini, z vsemi člani svoje družine, naj bi potrebne podatke za popis oddali na naših diplomatskih pred" stavništvih v tujini do ™ aprila. Ustavne spremembe Kranj, 26. marca — Izvršni odbor republiške konference socialistične zveze in upravni odbor republiškega kluba poslancev sta ob 10. uri dopoldne pripravila v konferenčni dvorani delavskega doma posvetovanje o pomenu in vsebini sprememb v zvezni ustavi. Pred bližnjo javno razpravo je pojasnjeval glavne zna- čilnosti sprememb in odgovarjal na vprašanja član skupne komisije vseh zborov zvezne skupščine za ustavna vpr*" sanja tovariš Roman Albreht Posvetovanja so se udelei"1 poslanci, predsedniki občin/ skih skupščin in drugi družbenopolitični delavci, ki bodo na javnih razpravah pojasni* vali spremembe in odgovaf jali na vprašanja. EKOTERM kemična tovarna Kranj razglaša prosto delovno mesto blagajnika — referenta za obračun osebnih dohodkov Delovno razmerje se bo sklenilo za določen čas 8 mesecev. Možnost nastopa dela takoj. Želimo, da kandidat pozna blagajniško poslovanje in delo za obračun OD. V poštev za zaposlitev pridejo tudi upokojenci. Plačilo po dogovoru. Pismene prijave sprejema Splošni oddelek Exotcrma Kranj. RADOVLJICA 0 V sredo so se sestali sekretarji organizacij zveze koflin* nistov iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij rado*" ljiške občine. Razpravljali so o programu javnih obravn3v o ustavnih spremembah in o stabilizacijskih ukrepih. Pogov^ rili pa so se tudi o evidentiranju kandidatov za član* republiške konference zveze komvinistov. Včeraj pa je o javnih razpravah o ustavnih spremcnin razpravljalo tudi predsedstvo občinskega sindikalnega svet** Razen tega pa so govorili tudi o pripravah na praznovanj* 1. maja in o pripravi samoupravnih sporazumov in driiž^ nem usmerjanju delitve dohodka. A.** •® Prejšnji petek je bila v Radovljici kon:ana politi^ šola za mlade člane zveze komunistov in za kandidat' sprejem v organizacijo ZK. šola je trajala dva meseca, u ženci pa so imeli predavanja dvakrat na teden. Potr" ^ o uspešno končani šoli je v petek dobilo 13 slušateljev. Skwr z občinsko konferenco zveze komunistov je program P°'ltl^cZ šole I. stopnje pripravila delavska univerza Radovljica- čas bodo pripravili še II. stopnjo politične šole. A. P Le delna odmrznitev V Beogradu se je v sre-io sestala koordinacijska komisija za vprašanja cen, politike dohodka in osebnih dohodkov. Komisija je obravnavala program o aelni sprostitvi cen. Program je podprla in hkrati menila, da še ni pogojev Ka uresničevanje celovitejšega programa o sprostitvi cen. Zato je predlagala, da bi odlok o zamrznitvi cen veljal za vse tiste izdelke, ki ne bodo zajeti v programu o delni sprosti-stvi cen še po 29. aprilu. Glede zakona o t..njenem naraščanju osebnih dohodkov pa so na seji menili, da veljavnosti zakona ne bi bilo treba podaljševati tudi po 30. aprilu. Zavzeli so se, da dokler ne začno veljati sa-mopravni sporazumi in družbeni dogovori, naj bi republike v svojih zakonih začrtale smernice za delitev dohodka. Murkina razstava na Bledu Seminar za sindikalne delavce Protekli teden je bil na Trebi j i seminar za predsednike in tajnike osnovnih sindikalnih organizacij v škofjeloški občini. Organiziral ga je občinski sindikalni svet v skorji Loki. Razpravljali so 0 preteklih občnih zborih Osnovnih sindikalnih organi- Žito Ljubljana DE Pekarna Kranj Takoj zaposlimo TRANSPORTNEGA DELAVCA v skladišču Kranj, Stara cesta 1. Pogoj: mlajši moški, vojaščine prost, s stanovanjem v Kranju ali okolici. Osebni dohodek po pravilniku. Možnost nadurnega dela. zacij in nadaljnjih nalogah, o pripravah na II. kongres samoupravljavcev in na 30. obletnico vstaje. Logonder Polde je govoril o rekreativni dejavnosti in letovanjih v delovnih kolektivih in s tem v zvezi o regresih in sindikalnih igrah. Rino Simoneti je pripravil temo: Monetarna reforma in spremembe v gospodarjenju delovnih organizacij. Andrej Grahor pa je govoril o nalogah sindikata pri uveljavljanju zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje dohodka in osebnih dohodkov. -lb Številni obiskovalci in kupci se prav gotovo še spominjajo, da je trgovsko podjetje Murka iz Lesc lani pripravilo v festivalni dvorani na Gorenjski turizem v številkah Lani je bilo na področju jeseniške, kranjske, radovljiške, škofjeloške in tržiške občine 217.584 domačih in 172.624 tujih gostov, kar je za pičlih šest odstotkov več kakor predlanskim. Domači in tuji gostje skupaj so ustvarili 1,241.263 prenočitev ali dobrih 8 odstotkov več kakor 1969. leta. Največ gostov in prenočitev je bilo v gostinskih delovnih organizacijah, sledijo zasebne turistične sobe, počitniški domovi ter planinski domovi, na zadnjem mestu pa so zdravilišča in drugi turistični objekti. Gostje so ostajali na Gorenjskem poprečno po 3,18 dneva, najdlje pa so se zadrževali v zdraviliščih, od tega domači kar po 14 dni, tuji gostje pa po dobrih 6 dni. Na eno turistično ležišče je prišlo lani v gostinskih delovnih organizacijah poprečno po 125 prenočitev, v zdraviliščih po 111, v zasebnih turističnih sobah po 32, v počitniških domovih po 74, v planinskih domovih pa po 35 prenočitev. -jk Strožji pregled mleka Vzporedno z modernizacijo proizvodnje mleka in uvajanjem molznih naprav se vse pogosteje pojavljajo bolezni vimena, predvsem tako imenovani mastitis. Bolno vime se zdravi z antibiotiki in se mleko v času zdravljenja vsaj štiri ali pet dni ne sme oddajati v mlekarno. Vendar se posamezniki tega pravila pogosto ne držijo in oddajajo mlekarni nezdravo mleko, tako da mlekarna ne more izdelati dobrega jogurta, težave pa ima tudi pri izdelavi sirov. Proizvajalci takega mleka ne bi smeli oddajati v mlekarno in bi ga raje porabili za telečjo in prašičjo krmo. V mlekarni smo izvedeli, da bodo poostrili pregled mleka, in proizvajalce, ki bodo oddajali nezdravo mleko, predlagali za kaznovanje, ker je v tem primeru ogroženo tudi potrošni-kovo zdravje. -jk Veletrgovina Mercator odpira v petek, 2. aprila ob 10. uri Mercator novo blagovnico v Trzicu pd 2. 4. do vštetega 10. apri- Po otvoritvi bo degustacija: »a ugoden nakup po zniža- kave mercator *ih in reklamnih cenah vifk *n?^"f VINO i sokovi FRULTAL in v/ tepih nagrad cigaret tobačne tovarne Ljubljana Bledu zanimivo razstavo in prodajo pod naslovom 4 zlati ključi. Razen mnogih izdelkov naše pohištvene industrije so takrat namreč prikazali izdelke tistih podjetij, ki so dobila ta in podobna priznanja na razstavah v Beogradu in drugje. V Murki so se tudi letos odločili, da bodo pripravili podobno razstavo in prodajo. V primerjavi z lansko pa bo letos izbor še bogatejši. Od 10. aprila do 5. maja bodo namreč razstavljali in prodajali pohištvo, preproge, zavese in gospodinjske stroje. Prav zato so se tudi odločili da bo letos razstava v vseh prostorih (dvorana, foaje, L nadstropje) festivalne dvorane. Zaupali so nam, da bodo na tej razstavi nekateri pro- izvajalci pohištva prvič pokazali nekatere novosti iz svojih proizvodnih programov za letošnjo jesen in prihodnje leto. Velika bo tudi izbira preprog. Napovedujejo, da bo na voljo od 300 do 500 preprog različnih barv, vzorcev in velikosti. Novost na letošnji razstavi bodo tudi zavese. Posebno pozornost pa bo prav gotovo vzbudil med obiskovalci in kupci tudi proizvodni program podjetja gospodinjskih strojev in opreme Gorenje iz Velenja. Ko smo poprašali še po nekaterih drugih posebnostih, so nam povedali, da bodo te razkrili tik pred otvoritvijo razstave. Povedali so le, da bo vseh razstavij al cev prek 20 m da bo razstava odprta tudi ob nedeljah in med prvomajskimi prazniki. A. Ž. Žrebanje bo v Škofji Loki 18. avgusta Veliko nagradno žrebanje GORENJSKE KREDITNE BANKE Za vlagatelje, ki do 31. 7.1971 vlože na hranilno knjižico ali devizni račun — 2000 din — vezano na eno leto — 1000 din — vezano na dve leti — obnovijo v navedenem času rok vezave Za vsak navedeni polog en žrebni listek Za večji polog več žrebnih listkov Prva nagrada AUSTIN 1300 5 denarnih 5 denarnih 10 denarnih 10 denarnih 10 denarnih 10 denarnih 49 denarnih nagrad po 2000 din nagrad po 1500 din nagrad po 1000 din nagrad po 800 din nagrad po 600 din nagrad po 400 din nagrad po 100 din Hranilne vloge obrestujemo: — navadne 6 % — vezane nad 1 leto 7 % — vezane nad 2 leti 7,5 % Sredstva na deviznih računih obrestujemo: — navadna 5,5 % v devizah 0,5 % v dinarjih — vezana nad 1 leto 7,5 % v devizah Občinska organizacija Rdečega križa Kranj objavlja naslednji razpored krvodajalskih akcij PONEDELJEK, 29. marca 1. Osnovna organizacija RK Primskovo: odhod ob 6.05 izpred osnovne šole Primskovo, ob 7.15 z avtobusne postaje Gorenje, ob 720 in 9.45 izpred zadružnega doma na Primskovem 2. Gimnazija Kranj: odhod ob 8.30 izpred kina Center v Kranju, Stritarjeva 4. 3. Osnovna organizacija RK Gorenja Sava: odhod ob 10.45 izpred hiše 47 na Gorenji Savi. TOREK, 30. marca 1. Osnovna organizacija RK Šenčur: odhod ob 6.10 z avtobusne postaje Srednja vas pri Šenčurju, ob 6.15, ob 8.10 in ob 9.10 z glavne avtobusne postaje v Šenčurju 2. Osnovna organizacija RK Kranj — Vodovodni stolp: odhod ob 7.10 izpred pekarne pri gasilskem domu 3. Dijaški dom Kranj — Kidričeva 2.: odhod ob 10.30 izpred dijaškega doma v Kranju, Kidričeva 2. 4. Dijaški dom Kranj — Tomšičeva 44.: odhod ob 10.30 izpred lokalne avtobusne postaje pri hotelu Evropa SREDA, 31. marca 1. Osnovna organizacija RK Kranj — Vodovodni stolp: odhod ob 6.10 z avtobusne postaje v vasi Rupa, ob 6.15 izpred pekarne pri gasilskem domu 2. Osnovna organizacija RK Duplje: odhod ob 7.30 izpred avtobusne postaje Zadraga in ob 7.35 z glavne avtobusne postaje Duplje 3. Osnovna organizacija RK Kranj — Zlato polje: odhod ob 8.15 in 9.30 izpred krajevne skupnosti, Rozmanova 13. 4. Poklicna šola ŠC Iskra Kranj: odhod ob 10.30 izpred menze Iskra 5. Osnovna organizacija RK Trboje: odhod ob 10.40 izpred avtobusne postaje Trboje Krvodajalci iz ostalih osnovnih organizacij RK in šol občine Kranj bodo darovali kri še v dneh od 1. do vključno 3. aprila 1971. Odvzem krvi bo na Zavodu SRS za transfuzijo krvi v Ljubljani. Darovalci krvi naj se zbero na mestu in ob uri, napisani v vabilu RK. Prevoz krvodajalcev iz občine Kranj v Ljubljano in nazaj je organiziran s posebnimi avtobusi za krvodajalce. Občinski odbor RK Kranj Kdaj šolski center na Jesenicah? Svet šol Tekstilnega centra v Kranju razpisuje naslednja prosta delovna mesta: NA TEHNIŠKI TEKSTILNI ŠOLI: 1. učitelja za matematiko in fiziko, 2. učitelja za praktični pouk v tkalskem odseku; NA TEHNIŠKI ČEVLJARSKI ŠOLI: 3. svetovalca za obutveno stroko Kranj. v Tekstilnem centru Pogoji pod št. 1: zahteva se dokončana 2. stopnja fakultete z diplomo; razpisuje se za določen čas, in sicer od 20. 3. 1971 do 1. 3. 1972; pod št. 2: zahteva se dokončana Tehniška tekstilna šola, tkalski oddelek in 5 let prakse v proizvodnji. Mesto razpisujemo za nedoločen čas; pod št. 3: zahteva se dokončana Tehniška čevljarska šola s 5-letno prakso v obutveni industriji na vodstvenih mestih; razpisuje se za nedoločen čas. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom ter dokumente o strokovnosti naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objav* razpisa na naslov: Svet šol Tekstilnega centra Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33. Na Jesenicah posebna šola in šola za zdravstvene delavce še vedno nimata primernih prostorov. V šoli za zdravstvene delavce sta le dve učilnici in kabinet. Dijakinje, kar precej se jih vozi vsak dan iz oddaljenih krajev, preživijo v šoli ves dan; pouk v pretesnih šolskih učilnicah, zvečer, ko čakajo na avtobus, pa z odprto knjigo v roki na klopeh šole in bolnišnice. Posebna šola Jesenice ima nekaj oddelkov kar v stari Kosovi graščini, kjer prostori niso niti najmanj primerni za pouk šolske mladine, še posebno ne za pouk prizadetih otrok. Le-ti so v večini primerov še bolj dovzetni za spremembe okolja in bolj bo-lehni, potrebni neprimerno večje pomoči in varstva kot normalno razviti otroci. Temeljno izobraževalna skupnost je na pobudo obeh šol izdelala idejne načrte za gradnjo šolskega centra, v katerega bi se vselili obe šoli. Toda ostalo je le pri idejnih načrtih, kajti pojavile so se nove zahteve ostalih šolskih ustanov v občini. Vsekakor drži, da bi na Jesenicah potrebovali nove osnovne šole. Učenci se vozijo iz oddaljenih krajev po več kilometrov daleč, osnovne šole so prenatrpane, zmogljivosti so v večini primerov premajhne. Menim pa, da sicer upravičene zahteve in potrebe neke osnovne šole ne moremo postavljati pred prav tako upravičene želje in hotenja neke posebne šole. Naj bodo merila pri precenjevanju težav in slabega stanja obeh šol takšni ali drugačni, ostanimo objektivni. Posebno šolo moramo postaviti na prvo mesto že zaradi same specifičnosti dela, mnogo večjega napora in vloženega truda pedagoških delavcev in ne nazadnje tudi zaradi samih otrok, ki nikoli v življenju ne bodo mogli doseči in imeti tega, kar bodo lahko normalno razviti otroci. Jeseniški moteni ali prizadeti otroci pa žive v nemogočih prostorskih razmerah in sram nas je lahko, da jim ne moremo nuditi niti najosnovnejšega; primernega okolja za neovirano delo, ki bi jim omogočilo delno izboljšanje zdravstvenega stanja in jih bolj uspešno pripravljalo za življenje in poklic. V šoli za zdravstvene delavce morajo vsako leto omejiti vpis dijakov, ker nimajo dovolj prostorov. Našemu zdravstvu pa kadrov občutno primanjkuje in je že v hudi stiski. Če bomo z gradnjo šolskega centra še naprej odlašali, bomo še bolj podčrtali slabe razmere v zdravstvu in zavrli vsa njegova prizadevanja. Ob problemu posebne šole pa bomo pokazali svojo čustveno neprizadetost in nehumanost. D. Sedej Danes na Dobravi Ob obletnici smrtli narodnega heroja Staneta Žagarja bo danes ob 16. uri na Srednji Dobravi pred zadružnim domom proslava. Letos ob 30-letnici vstaje in ustanovitve osvobodilne fronte je organizacijo proslave prevzela občinska konferenca socialistične zveze Radovljica, za izvedbo pa bo poskrbela krajevna organizacija ZZB NOV. Nastopili bodo učenci osnovnih šol Stane Žagar i« Kranja In Lipnice, vojaki garmzije Stane Žagar iz Kranja, moški komorni pevski zbor Stane Žagar iz Krope in godba iz Gorij. Organizatorji in prireditelji vabijo borce, nekdanje Stanetove sodelavce, šolarje in druge občane, da se udeležijo proslave. A. Ž. Posvetovanje o samoupravni odgovornosti v delovnih organizacijah Odgovornost naj ne bo le pojem Odgovornost spada med tiste pojme, o katerih se v zadnjih letih veliko piše in govori. Pojem je postal političen in teoretičen problem. Imeli smo že nekaj simpozijev o odgovornosti, časopisi in revije pogosto objavljajo članke, ki obravnavajo odgovornost z različnih plati. O odgovornosti se govori na sestankih družbenopolitičnih organizacij, na sejah samoupravnih organov. Bile so zahteve In poskusi, da se odgovornost uredi pravno, z zakonom. Že površen pogled v razprave o odgovornosti nam pokaže, da gre v bistvu za neodgovornost. Splošna formula obravnavanja posamičnih primerov bi lahko bila: Kdo je kriv, da se je zgodilo nekaj, kar se ne bi smelo? V delovni organizaciji govorimo o odgovornosti delavca, odgovornosti organov podjetja, odgovornosti zunanjih organov in posameznikov do podjetja. Predmet obravnave je vedno neko početje: sklepanje, odločanje, izvajanje in kaj se bo zaradi tega zgodilo. V četrtek in v petek so se v Kranju zbrali predstavniki 120 jugoslovanskih delovnih organizacij, da bi se v okviru priprav na II. kongres samo-upravljavccv pogovorili o odgovornosti delavcev in samoupravnih organov. Sklepe posvetovanja bodo predložili II. kongresu samoupravi javcev in delovnim organizacijam s poudarkom, da je vprašanje odgovornosti eno najbolj perečih pri nas. Glavni iniciator in organizator posvetovanja je bila Tovarna Sava Kranj. Morda bi ob tem omenili, kar je v po- zdravnem govoru poudaril tudi predsednik gospodarske zbornice Slovenije Leopold Krese, da je ta delovna organizacija imela prvi delavski svet v Sloveniji, v jugoslovanskem merilu pa je druga sprejela sklep o delavskem samoupravljanju. ODGOVORNOST IZHAJA IZ PRAVIC Mr. Ivan Lovrič je v svojem referatu med drugim govoril tudi o odgovornosti, ki jo ima vsak državljan in občan že zaradi pravic iz ustave. Določiti odgovornost občana v naši družbi ni lahko delo. Ne samo zato, ker je to zelo občutljivo in nasprotujoče si vprašanje, temveč tudi zato, ker še sedaj niso pojasnjena mnoga stališča, posebno kadar gre za politično odgovornost. O teh vprašanjih je bu'Io dosti govora v smernicah predsedstva CK ZKJ, v dokumentih IX. kon-gresa in v sklepih I. konference ZKJ. Delovni ljudje v naši družbi niso razdeljeni na subjekte in objekte odločanja, temveč si medsebojno dele samoupravne pravice in dolžnosti v skupnem odločanju. Čeprav se odgovornost ne more določili izključno s predpisi in pravnimi normami, nobenemu ne pride na misel, da bi podcenjeval vlogo državnih organov in prava v državi. Nasprotno, oboji so zelo P°" membni In bodo tudi v bodoče. STATUTI O ODGOVORNOSTI Iz referata mr. Bogdana Kavčiča povzemamo nekaj Modernizacija in usklajenost Po široki javni razpravi v občini sta v sredo oba zbora kranjske občinske skupščine sprejela letošnjo resolucijo o gospodarskem in družbenem razvoju občine in letošnji Proračun. V primerjavi s Prejšnjimi leti ima letošnja resolucija, za katero je bilo že na javnih razpravah nekaj- krat poudarjeno, da je predvsem stabilizacijska, nekatere novosti. Tako je v resoluciji odločno poudarjeno, da je pogoj za razvoj vseh panog gospodarstva in družbenih služb Predvsem modernizacija industrije. Druga kvalitetna novost, ki pa je bila v preteklosti prav tako ob različnih razpravah večkrat poudarjena in je sedaj zapisana v resoluciji Pa je politika odprtih meja kranjske občine. Z drugimi besedami to pomeni, da je treba zagotoviti pogoje in možnost, da bodo drugi vlagali sredstva, kar bo pripomoglo tudi k združevanju kapitala, izboljšalo ponudbo in ne nazadnje naj bi to pripomoglo tudi k uskladitvi cen in normalne j ši potrošnji. Prvič Pa so v letošnji resoluciji zapisane tudi naloge družbene skupnosti pri uresničevanju Programa vseliudskega odpora in samozaščiti v delovnih organizacijah. Če pogledamo, kako so v resoluciji opredeljene in orisane posamezne panoge, po- tem lahko ugotovimo: potrebna je modernizacija proizvodnje v industriji, v trgovini pa je treba stremeti in nadaljevati že z lani začetimi integracijskimi gibanji in skupnimi vlaganji. V kmetijstvu je začrtana specializacija proizvodnje in utrjevanje materialne osnove, v gozdarstvu pa je zapisana že več kot deset ict stara ideja o skupnem nastopu lesno predelovalne industrije na skupnem trgu. Pri gostinstvu je poudarjen razvoj zasebnega in družbenega področja in skupna skrb za nove kadre, pri gradbeništvu priporoča sodobnost in večjo konkurenčnost, pri komunali pa največje napore za rešitev nujnih komunalnih problemov. Na področju družbenih služb pa je predvsem poudarjena usklajenost z gospodarskimi gibanji. Za šolstvo je rečeno, naj se ta dejavnost financira v skladu z republiškimi normativi in v skladu z vsebinskim delom v izobraževalnih ustanovah. Na področju kulture je poudarjeno reševanje (sanacija) nujnih potreb v skladu s sedanjimi materialnimi pogoji. Pri telesni kulturi pa je ponovno poudarjena izdelava programa razvoja telesne kulture v občini in ustanovitev samoupravne kulturne skupnosti. (Oboje je bilo zapisano že v lanski resoluciji!) Za zdravstvo je nadalje rečeno, da se bo razvijalo v skladu z možnostmi, pri varstvu borcev se je treba zavzemati in skrbeti za učinkovitejšo družbeno pomoč in hitrejše oziroma programirano reševanje stanovanjskih vprašanj. Na področju socialnega varstva pa je osnovna naloga izdelava akcijskega programa za celovitejše reševanje socialnih problemov v občini. I/, obširne obrazložitve oziroma začrtanega razvoja pa omenimo še to, da bi naj bil letos najnižji mesečni osebni dohodek zaposlenega v občini 900 dinarjev, najnižji mesečni dohodek na družinskega člana pa 350 dinarjev A. žalar Planinsko društvo Dovje-Mojslrana sprejme v zaposlitev oskrbnika za planinsko postojanko Aljažev dom v Vratih. Zaposlitev je stalna. Pogoj: oskrbniški izpit ali gostinska kvalifikacija s prakso pri vodenju in vsaj pasivno znanje nemškega jezika. Društvo sprejme v začasno zaposlitev tudi več delavk za kuhinjo, strežbo in ostala dela v postojanki. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Planinsko društvo Dovje-Mojstrana, p. 64281 Mojstrana. Sz zastarelega kmetijstva v razvito gospodarjenje Vrednost družbenega proizvoda naj bi se letos spet povečala za 20,3 odstotka in dosegla 1350 milijonov dinarjev V primeru s T rž i če m, Jesenicami in z drugimi kraji, kjer govorijo o tradiciji neke industrije je za Škofjo Loko misli o tem, kako je odgovornost določena v statutih. Temeljno načelo odgovornosti je, da je vsakdo lahko odgovoten le v okviru svojih Pristojnosti. Jasno razdeljene Pristojnosti so prvi pogoj za točno določeno odgovornost, vendar to še ne zagotavlja, da ne bi prišlo do neodgovornih dejanj. Se vedno nam-rcč ostane odprto vprašanje, ali bodo posamezniki res ravnali v skladu s svojimi pristojnostmi ali ne, ali jih bodo kršili, zanemarjali, presegali Pooblastila, ali bodo ravnali kot moralno močni in odgovorni člani kolektiva oziroma družbe. Boločila o odgovornosti so v statutih podjetij dokaj pogosta, vendar statuti praviloma vsebujejo le načelno opredelitev o tem, da je vsak delavec na delu osebno odgovoren. Ponekod se pojavljajo tudi posebna določila o odgovornosti vodilnih delavcev in samoupravnih organov. V nobenem statutu pa ni določila, ki bi veljala samo za nevo-dilne delavce. Malo pomaga, če za posameznika predpišemo sankcije *a neodgovornost, če pa nismo določili, kdaj in v katerih kdaj P_rim.erih ie odgovoren, ne. To je mogoče reči kda^ JC odg0vorno ravnal in šele Sam takj"at, ko je položaj po-no h ? v organ'zaciji toČ-gOveJ?Cen-in SO jasne nje" :en in so Pristojnosti. ODNOS MED DELOVNO ORGANIZACIJO IN DRUŽBENOPOLITIČNO SKUPNOSTJO Obstoj delovne organizacije v občini ustvarja mnoge vezi, ki jo povezujejo z družbenopolitično skupnostjo. O tem sta na posve! ovan ju govorila Miha Potočnik in Slavko Kocjan. Odgovornost delavcev v delovni organizaciji je ponekod boljše drugod slabše urejena s statuti. Popolnoma odprta pa ostaja problematika odgovornosti družbenopolitičnih skupnosti ter njenih organov ali posameznih predstavnikov v razmerju do delovnih organizacij. Ne le delovne organizacije, temveč tudi širša družbena skupnost je dolžna varovati družbeno lastnino in pomagati delovnim organizacijam pri vzpostavljanju možnosti za uspešno rast reprodukcijskih sredstev. Kolikor bi družbeno vodstvo odpovedalo aH šlo na škodo delovne organizacije ter bi nastali nesporazumi, za katerih rešitve je odgovorna družbena skupnost, bo morala za to odgovarjati prek svojih pooblaščenih predstavnikov, ki bi morali ukrepati, pa niso. V organih upravljanja delovnih organizacij posebnega družbenega pomena, to je družbenm služb, varujejo in predstavljajo širše interese predstavniki družbene skupnosti. Odgovorni so organu, ki jih je imenoval ali izvolil, nadalje družbeni skupnosti kot celoti, pa tudi delovni organizaciji, kjer so bili izvoljeni. Glede na izenačenost teh predstavnikov s člani organov upravljanja, ki jih voli delovna skupnost sama, bi morali nositi tudi del odgovornosti. V praksi pa doslej niso odgovarjali niti politično-pravno. Vprašanja, ki presegajo okvire delovnih organizacij, mora rešiti ustrezni organ družbenopolitične skupnosti, da ne pride do zastojev v delu in gospodarske škode. Kaj pa če ne ukrepa ali če ne sporoči pristojnemu organu in tako nastane še večja škoda? Značilen je primer pomanjkanja železniških vagonov v rudniku Kreka ali pomanjkanje koksa domače visoke peči v železarnah, čeprav smo istočasno koks izvažali! Ob tem se zastavlja veliko vprašanj. Takoj pa lahko ugotovimo, da interesi delovne organizacije in širše družbene skupnosti često niso usklajeni. Največkrat pristojni organi ukrepajo šele tedaj, ko delavci prekinejo delo. Zato je potreben nov sistem odgovornosti, kjer ne bo odgovornost le pojem, sistem, ki bo imel nalogo predvsem preprečiti In če bo treba tudi razrešiti nesporazume. L. B. značilen izreden skok iz zastarelega kmetijstva v razvito gospodarsko dejavnost. Tudi lanskoletni plan so v glavnem presegli. Ob tem so celo osebni dohodki porasli za 8,6 odstotka nad predvidevanji. Družbeni bruto proizvod se je povečal za 19,6 odstotka, nominalni narodni dohodek za 15,5 in dosegel že skoraj 1000 dolarjev na prebivalca. Na osnovi takih uspehov in izkušenj je predviden letošnji porast družbenega bruto proizvoda za novih 20,3 odstotka v skupni vrednosti 1350 milijonov dinarjev. Narodni dohodek bodo povečali za 17,5 odstotka, sklad nominalnih osebnih dohodkov za 26,5 odstotka, osebne dohodke na zaposlenega v poprečju za 16,7 odstotka. Skladno s takimi dosežki naj bi se dvignile tudi investicijske naložbe v osnovna sredstva za 15,8 odstotka v skupni vrednosti 131,493.000, pri čemer pa upoštevajo zlasti tiste dejavnosti, ki v svoji dinamiki ne dohitevajo splošnega razvoja. Sem sodi stanovanjska gradnja in kmetijstvo z močnim porastom investicij. O vsem tem so razpravljali in sprejeli predložene pro-rame na seji obeh zborov občinske skupščine, ki je bila v sredo. Prve pomisleke na vse to je izrazil predsednik občanske skupščine Zdravko Krvina. Kot prvo je opomnil, da so to sieer predvidevanja gospodarskih organizaci j, vendar pa so letošnja gibanja ob vsej reformi in devalvaciji še polna neznank, ki utegne- jo spreminjati določene sedanje načrte. Druga stvar je v zaposlovanju novih delavcev. Letos je spet predviden porast zaposlenih za 16 odstotkov ali nominalno za okroglo 800 delavcev. To pa je vezano na mnoge stanovanjske in druge probleme. Kazalo bi se resneje spopasti z možnostmi uveljavljanja sodobnejše tehnologije in s tem omogočiti že zaposlenim večji delovni uspeh. Naslednji, resen problem, ki je bil nakazan v dolgi razpravi, pa je v pomanjkanju bančnih sredstev. Občinski viri niso zadostni, za kmetijstvo in druge dejavnosti so prisiljeni najti ustrezne kredite. Obrnili so se že na Gorenjsko kreditno banko. V nadaljnjem delu seje skupščine so sprejeli še proračun, poročilo o zaposlovanju, spremembo odloka o prispevkih za izobraževanje, odlok o upravljanju sklada skupnih rezerv in druge akte. Za občane, potrošnike je najzanimivejši sklep o povečanju cene mleka na 2,20 v maloprodaji, kar so odborniki morali sprejeti kot nujno »zlo« skladno s splošnim stanjem in dogovorom podpisnikov sporazuma teh prehrambenih potrebščin. Za kmete Dolenjega in Gorenje-ga Brda pa je zanimivo, da je občinska skupščina z razumevanjem sprejela njihovo prošnjo za znižanje davkov. Sprejeli so stališče, da se te kraje prepiše v četrto kategorijo, pri čemer se njihovi prispevki od kmetijstva znižajo od 15 na 5 odstotkov. K. Makuc ill>sf liiiiiiiifiiiiiiiiiiiiffiffTEieiiiiififffiiiEiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiaiiifiiiiiii DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE je založila za SLOVENSKO AKADE- 1 MI JO ZNANOSTI IN UMETNOSTI Prvo knjigo gospodarske in družbene | zgodovine Slovencev: ZGODOVINA AGRARNIH PANOG Zgodovina agrarnih panog je eno od temeljnih del naše sodobne zgodovinske znanosti. V njej je življenje in delo slovenskega kmeta prvič sistematično prikazano in osvetljeno z vseh strani, kolikor je to mogoče na osnovi dosedanjih znanstvenih raziskovanj in spoznanj. PRVA KNJIGA ZGODOVINE AGRARNIH PANOG je posvečena gospodarstvu kmečkega življenja skozi stoletja. Razdeljena je v šest temeljnih poglavij: £ KOLONIZACIJA IN POPULACIJA; 0 AGRARNI PROIZVODNJI NAMENJENA ZEMLJA (vrste zemljišč, enote agrarne posesti, kolektivna kmečka posest, enote individualne posesti, poljska razdelitev); Q ORODJE IN NAČINI (poljedelsko orodje, urbanizacija zemljišča, poljedelski obdelovalni načini, kulturne rastline, vrtnarstvo, vinogradništvo, hmeljarstvo, sadjarstvo, živinoreja itd.); % ORGANIZACIJA ZA NAPREDEK AGRARNE PROIZVODNJE, SPECIALNO ŠOLSTVO IN STROKOVNA LITERATURA; £ DOMAČIJE IN NJIH POVEZAVA (kmečka hiša, gospodarska poslopja, kmečka naselja); % GOSPODARSKI OBRAT KMETIJE Avtorji so naši najuglednejši zgodovinarji: Franjo Baš, Pavle Blaznik, Bogo Grafenauer, Milko Kos, Stane Mihelič, Vilko Novak, Ema Umek, Vlado Valenčič, Sergij Vilfan, Fran Zwitter, Josip žontar. Med prilogami velja posebej opozoriti na ZEMLJEVID AGRARNE KOLONIZACIJE SLOVENSKE ZEMLJE, ki predstavlja življenjsko delo akademika prof. dr. Milka Kosa. PRVA KNJIGA ZGODOVINE AGRARNIH PANOG je izredno bogato ilustrirana. Poleg 650 strani velikega formata ima še: — 80 strani slikovnih prilog na umetniškem papirju, — več sto risb, grafičnih ponazoril in zemljevidov. CENA: Celo platno 230 din. Kupcem prve knjige sporoča založba, da je druga knjiga Zgodovine agrarnih panog v pripravi in da bo šla predvidoma prihodnje leto v tisk. KNJIGO DOBITE V VSEH KNJIGARNAH IN PRI ZASTOPNIKIH ZALOŽBE. NAROČILA SPREJEMA IN NUDI UGODNOST OBROČNEGA PLAČILA. = 53» Državna založba Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26 | 1 imJMIMimiMHMHIIKillHKlMMmM Ljubljana transport Poslovna enota Hoteli Bled objavlja več prostih delovnih mest: natakarjev kuharjev slaščičarjev sobaric priučenih delavk za razna dela v hotelih: GOLF, PARK in TRIGLAV. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Na razpolago je nekaj samskih sob. Prijave sprejema tajništvo PE Hoteli Bled, Želeška cesta 1. Slaščičarna-Kavarna Kranj razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. več servirk za strežbo 2. točajke S. pomivalko posode 4. pomožnega delavca Za poslovalnico v Tržiču: servirko oz. toča j ko Pogoji: pod 1. in 2.: KV, PK ali priučena natakarica oziroma točajka; pod 3. in 4.: NK delavka oz. NK delavec — mlajši. Stanovanje za servirke oz. točajke delno na razpolago. Prijave pošljite na naslov: Slaščičarna — Kavarna Kranj, Tavčarjeva 17, Hotel GRAD PODVIN Radovljica, telefon 70-350, 70-162 V mesecu marcu in aprilu vas bomo postregli s prekmursko - panonskimi specialitetami Za razpoloženje vam igra kvartet SVETLIN Rezervacije po telefonu Za obisk se priporočamo Nekoč lačni, danes presiti »Vem, da smo plačevali za šole« Ali veste, kje je Zgornja Trebuša? Na to vprašanje bi zanesljivo odgovorili vsi nekdanji borci, ker je bil v tej vasici na Primorskem štab IX. korpusa. Ker je več kamna kot rodovitne zemlje pa ni moč služiti kruha, zato so se fantje in m°žje podali na pot »s trebuhom za kruhom«. Nekateri med njimi so dobili službo v kamniški občini. Dekleta, ki so ostala bre/ fantov, pa so jo mahnila za njimi. In tako je 1959. leta Prispelo v Kamniško Bistrico več Primork in nekatere med nJimi so se z domačini poročile. Tako mi je pripovedovala Marija Klemene iz Kopišč pri Stahovici. Tudi ona je iz Zgornje Trebuše, sedaj pa je že 12 tet v Kopiščah. »Z menoj sta prišli še dve dekleti. Vse tri smo se poročile s tukajšnjimi domačini. Moj mož je gozdni delavec, pa tudi Jaz delam kot delavka pri gozdnem obratu Kamnik. Imava šestletno hčerko Mileno in devetletnega sina Jožka. Domov Srem le enkrat ali dvakrat na leto. Saj veste, nimava avtomobila. Sprašujete me, če vem, za jutrišnji referendum za samoprispevek. O tem sem včeraj brala v časopisu, sicer pa mi n< o tem nihče govoril. Vem, da smo ga plačevali že do sedaj ,n- da so zgradili nekaj šol. Pravite, da bo sedanji za polovico ^njši kot prejšnji! Tudi tega nisem vedela. Ce je to za urejanje naših potreb, potem bomo glasovali za samoprispevek.« Srečala sva se blizu Komende. S takim zadovoljstvom je vlekel cigareto, da sem mu kar zavidal, čeprav sem nekadilec. To je bilo prvo najino srečanje. Bil sem namreč na lovu na izjave občanov kamniške občine, kaj menijo glede jutrišnjega referenduma za samoprispevek. Nisem ga vprašal, koliko je star, saj po njegovih besedah to lahko sklepamo: »40 let sem bil lončar. Najprej sem deset let delal doma, potem pa 30 let v lončarski zadrugi. Zdaj sem že enajst let upokojen. Dve hčeri sta poročr».i, tista pa, ki je v Ljubljani učiteljica, pa ni. Sin je poročen na domu. Sezidala sva novo hišo.« In spet je z vidnim zadovoljstvom počasi povlekel dim, ki je v spi-ralastih oblikah prihajal iz kadilčevih ust. »Včasih smo živeli v revščini, zdaj pa so nekateri presiti, zato jim je za ureditev tega ali onega problema kaj malo mar.« »Vam je znano, da bo v nedeljo referendum za samoprispevek, ta denar pa boste uporabili izključno za potrebe vaše krajevne skupnosti?« »Ja, nekaj sem slišal o tem.« »Vam je znano, da bo bodoči samoprispevek za polovico manjši od dosedanjega?« »Tega pa ml ni nihče povedal.« »Vam je znano, da prispevka ne bodo plačevali upoko- ; OD 10. APRILA DO 5. MAJA VELIKA RAZSTAVA IN PRODAJA FESTIVALNI DVORANI IMA BLEDU POHIŠTVO PREPROGE ZAVESE GOSPODINJSKI STROJI murli jenci, ki imajo mesečno manj kot 90.000 S din pokojnine?« »Ne, tega pa res nisem vedel.« »So občani na tem področju za tak način financiranja skupnih potreb?« »Seveda smo, saj smo v zadnjem času s tem denarjem marsikaj naredili. Kar poglejte našo novo šolo, pa poti in novi asfalt na cestah.« Tako mi je pripovedoval Lovrenc KERN iz Gore pri Komendi. J. Vidic mwmm Lovrenc Kern um mm mm mm mm mm mm mm mm mm na Družbenopolitični zbor o samoprispevku »V preteklem obdobju smo v občini zgradili več vodovodov, asfaltirali smo več cest, zgradili nove Šole, uredili javno razsvetljavo in še marsikaj, to pa je naša najboljša propaganda za uspešen izid referenduma za ponovno uvedbo samoprispevka,« je na sestanku družbenopolitičnega zbora kamniške občine dejal Lojze Ja-nezič iz Gore pri Komendi. Tone Podbevšek iz Zgornjega Tuhinja pravi, da so po vaseh opravili vse potrebno za referendum. »Ljudje komaj čakajo, da se bo asfaltna cesta v Tuhinjski dolini približala Lazam, zato bodo glasovali za samoprispevek«. Inž. Iztok Jurančič pa je posebno poudaril, naj Kamničani vedo, da bodo samo s samoprispevkom pospešili gradnjo vodovoda in vodovodnega omrežja v Kamniku. Zaradi starega vodovoda v poletnih dneh in višjih nadstropjih že sedaj včasih primanjkuje pit-ne vode. — J. V. Turistično prometno podjetje CREIIMA Kranj Komisija za delovna razmerja razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. turističnega referenta 2. avtoelektričarja 3. rezkalca 4. ključavničarja 5. strugar ja 6. 2 priučenih delavcev 7. sobarice 8. več fantov in deklet za priučitev v strežbi aH kuhinji Pogoji: pod L: srednja šola, praksa na enakem aH podobnem delovnem mestu, znanje dveh tujih jezikov; pod 2.: kvalificiran avtoelektričar; pod 3.: kvalificiran rezkalec; pod 4.: kvalificiran ključavničar z znanjem varjenja; pod 5.: kvalificiran strugar, praksa ni obvezna; pod 6.: delavca za priučitev na avtomatu; pod 7.: praksa na enakih ali podobnih delovnih mesti; pod 8.: kandidirajo lahko vsi, ki so uspešno končaH najmanj 6 razredov osnovne šole in imajo veselje do dela v gostinstvu in niso starejši od 25 let. Priuče-vanje traja 10 mesecev. Po končanem priučevanju dobijo kandidati naziv pomožni natakar oziroma pomožni kuhar. Za tiste, ki bodo uspešno končali priučevanje, je zagotovljena zaposlitev v hotelu Creina. Vse podrobnejše informacije daje kadrovska služba podjetja. Prijavijo se lahko tudi kandidati, ki bodo v tem letu zaključili šolsko obveznost. Poseben pogoj je odslužen vojaški rok. Kandidati naj se zglasijo v kadrovski službi podjetja. France Boltar razstavlja v dvorani radovljiške graščine Slikar France Boltar iz Radovljice, se prvikrat samostojno predstavlja javnosti. Njegova dela nam predstavljajo subtilno slikarsko naravo, ki se izraža predvsem v realističnih, mehko občutenih krajinah. Motivi iz stare Radovljice, Mojstrane, Šobca itd. nam ga kažejo kot slikarja, ki z naravno verjetnostjo posreduje motiv, hkrati pa vnaša vanj razpoloženje, ki daje njegovim slikam posebno mikavnost. Tudi motivi iz Štajerske, Dolenjske in obmorski motivi nam posredujejo hkrati krajinske tipičnosti in lirično razpoloženje. Na enoten osnovni ton uglašene krajine z razgibano obli- kovanimi drevesi in nebom, prepreženim z oblaki, so na naši razstavi tista dela, v katerih slikar previdno, toda zanesljivo išče svoj lastni izraz. Poleg barvne uglašenosti in razpoloženjskosti Boltarjevih del, je značilna zanj tudi odlično grajena kompozicija, ki posreduje gledalcu vtis harmonične urejenosti narave. čeprav mu je vsakdanje delo večkrat preprečevalo načrte, slikar vendarle, kot dokazujejo razstavljena dela, odlično obvlada slikarsko tehniko, v našem primeru akvarel, pa tudi olje, s katerim se bo predstavil na eni svojih prihodnjih razstav. Kaj veš o Prešernu ? V nedeljo je bilo v dvorani Korotana na Jezerskem nagradno tekmovanje z naslovom Kaj veš o Prešernu, ki ga je pripravil domači aktiv zveze mladine Slovenije ter dramska sekcija kulturnega društva. Pred polno dvorano je po ogorčeni borbi zmagala ekipa B. Po tekmovanju je bil krajši zabavni spored, v katerem so sodelovali pevci, recitator j i ter zabavni ansambel, -jk Že njegova prva samostojna razstava nam kaže avtorja kot dokaj zrelega slikarja. Ob bolj kontinuiranem delu na slikarskem področju bo brez dvoma nadaljeval tudi v smeri večje neodvisnosti od motiva in še pogumneje iskal svoj izraz v krajini. Naslednja razstava v olju nam to lahko dokaže. Rodil se je 2. avgusta 1923 v Novem mestu. Pred vojno se je učil risanja pri Hinku Smrekarju, odličnem ilustratorju in karikaturistu iz slikarske skupine Vesnanov. Leta 1946 je končal učiteljišče, 1955. pa pedagoško akademijo — likovno smer. Izpopolnjeval se je na raznih likovnih seminarjih v Ljubljani in kot dopisni član likovnega tečaja v Munchnu. Zaposlen je kot likovni pedagog na osnovni šoli v Radovljici. Prav zaradi poklicne prezaposlenosti se je doslej vse premalo posvečal svojemu najljubšemu delu — slikanju. Maruša Avguštin Žarometi za stražiški krajevni praznik Matej Bor: Raztrganci Konec prejšnjega tedna so se v Stražišču sestali člani leta 1965 ustanovljene gledališke amaterske skupine Žarometi in se skupaj s predstavniki krajevnih družbenopolitičnih organizacij ter Svobode dogovorili, da bodo letos junija spet uprizorili delo Mateja Bora Raztrganci. Predstava bo v počastitev straži-škega krajevnega praznika (21. junija), zato so pobudnikom — članom skupine Žarometi predstavniki družbenopolitičnih organizacij obljubili vso pomoč. Žarometi so Raztrgance Mateja Bora uprizorili že ob svoji ustanovitvi leta 1965, leto pozneje so na prostem pripravili predstavo Finžgarjevega Divjega lovca, pozneje pa niso več nastopali kot skupina, pač pa le posamezno v različnih amaterskih in poklicnih gledališčih. Za letošnjo oživitev njihovega dela gre zasluga predvsem Bojanu Kramžarju, ki je bil pobudnik nedavnega sestanka. Dokaz, da je bila skupina nekdaj zelo homogena, je udeležba na nedavnem st stanku. Prišli (ali pa se opravičili) so skoraj vsi nekdanji žaromet ovci, ki bodo tokrat spet igrali v Raztrgancih; delo bo spet reži ral Božo šprajc, sceno pa pripravil Saša Kump. Vsi so se odrekli honorarjem, zato upajo, da s predstavo ne bo težav. Delo bodo uprizorili v okviru Svobode, seveda kot posebna skupina. Pripravljalni odbor, ki ga bodo stražiške organizacije in društva imenovali za praznovanje krajevnega praznika, sicer ni prevelik optimist glede denarja, ki bo za to na voljo, vendar mladi gle-dališčniki — amaterji le upajo, da bodo minimalna sredstva dobili, če drugače ne, Z oglasi na lepaku. Kot posebno zanimivost omenimo že danes, da bodo Raztrgance letos uprizorili na prostem — na dvorišču kmetije pri Tomcu. Za Stražišča-ne in okoličane bo to prav gotovo Še posebna privlačnost, -at 650 let Tržiča Dragoceni so zapisi, ki jih najdemo v Trdinovih Spominih, Hrvaških spominih, Bachovih huzarjih, Mojem življenju in drugih njegovih spisih o Seba-stijanu Žepiču. Ti zapisi so toliko dragocenejši, ker je spomin nanj že močno ugasnil. Sebastijan žepič — Koržmov Boštjan — se je rodil 18. januarja 1829 ▼ Gozdu. Njegove rojstne hiše ni več in tudi v spominu domačinov ne živi več. Ljudsko šolo je obiskoval v Tržiču, gimnazijo pa v Ljubljani. Maturo je napravil z odliko 1. 1851. Klasične in slovenske jezike je študiral na dunajskem vseučilišču. Kot profesor je služboval v Varaždinu, Zagrebu, Novem mestu (od 1871 do 1873) in nato spet v Zagrebu, kjer je umrl, še ne 54 let star, 9. januarja 1883. Zaslužen je kot prevajalec, sodelavec Novic in Slov. glasnika, pisec znanstvenih sestavkov, zapisovalec narodnega blaga in sestavljavec šolskih knjig. S Trdino, ki se je z žepičem seznanil v gimnaziji in ki mu je žepič postal in ostal najboljši prijatelj, sta bila dolga leta sopotnika: v Ljubljani, na Dunaju in v Varaždinu, v stikih sta bila tudi še v Novem mestu, kjer se je Trdina po upokojitvi nastanil prav v istem letu, ko je Žepič tam nastopil službo. Na Dunaju in v Varaždinu sta tudi stanovala skupaj. Tako torej ni čudno, če se ga Trdina pri pisanju svojih spominov nenehno spominja, toliko raje, ker v vsem svojem življenju ni našel boljšega prijatelja.* Nemogoče nam je navesti vsa mesta v Trdinovih spisih, kjer ga pisatelj omenja. Posnemimo pa tisti odlomek iz Spominov, v katerem je Trdina nekako strnil svoje vtise o njem (ZD II, 108—111): »Drugo leto prideta na Dunaj moja prijatelja Matija Valjavec in Boštjan Žepič in šli smo skupaj stanovat. Z Žepičem se nisva ločila več, Valjavec pa je dobil v glavo nekako muho, da naju je čez leto zapustil. Mesto njega sva vzela medse poštenega Tomaža Sraja. O Žepiču ne potrebujem dosti govoriti. Njegov karakter je ostal vedno čist kakor bistra voda, da razločiš vsak kamenček, vsako, če še tako majhno ribico. Tu se ne nahajajo pogubni vrtinci, nevarne krnice, temno zeleni kotli, motni zatoki, močvirna in blatna struga. Boštjan je najboljši človek, ki sem ga v svojem življenju spoznal, med moškimi zame to, kar blaga, rajnka mati med ženami. Po vsi pravici in resnici se more zanj trditi: Non est macula in corde ejus (= v njegovem srcu ni madeža — op. J. R.). Pohvalil sem tudi Franceta Jeriša; kar se tiče dobrodušnosti, ne pravim, da je ostal kaj za Žepičem; ali je vendar razloček ta, da Žepiču ni zagrinjala blagega srca nikdar nezdrava megla fantastike in mistike. Boštjan se je rodil v Gozdu nad Tržičem. Lepih zgledov doma ni videl. Oče je mater pretepal. Sama je govorila, da jo je imel najraje takrat, kadar jo je bil najgrje. V Gozdu so sploh nabijali možje svoje žene, ki so bile tako poži-vinjene, da so mislile, te bunke so znamenje ljubezni. Katera jih ni dobila, je žalovala bridko, da mož ne mara za njo. Od doma je dobival Žepič samo prva leta; v gimnaziji, vsaj v višjih šolah, se je preskrbel čisto sam z instruk-cijami. Izkazoval se je bolj umnega in pridnega učitelja kakor pa jaz, Valjavec in Svetec. Latinski je znal tako izvrstno, da je prekosil v tem jeziku vse druge in tudi mojega součenca Božiča. Učil se ga je več in bolj, kakor je zahtevala šola, že v nižjih šolah je jel prebirati Cicerona. Zato ga je pohvalil Pogorelec po pravici, da jo zadene velikokrat popolnoma tako, kakor ima ta klasik. L. 1848, če že ne prej, se je začel vaditi ilirščine in češčine, že pred koncem -verne šole je prestavil na slovenščino češko igro. Na Dunaju se je pripravljal iz klasične in slovanske filologije. Skušnjo je naredil precej na koncu tretjega leta za celo gimnazijo iz latinščine, staro- in novoslovenščinc. Staroslovenski je razumel med vsemi poslušalci najbolj temeljito; v nalogi, katero mu je dal za pismeni izpit Miklošič (o poluglasu in drugih težkih rečeh), je pokazal originalno znanstvenost, razjasnivši več temnih in neznanih strani naše stare filologije. Tudi grški je znal bolje kakor marsikateri izprašan helenist. Delal je na Dunaju tudi na literarni ledini. Za Miklošiča je prepisal 'Codex šišato-vacensis'. Z latinščine je prestavil, se mi zdi, Julija Cezarja 'De bello Gallico', z mano in Valjavcem v društvu pa z nemškega neke pobožne čire čare za plačo. Njemu ni šlo prestavljanje tako ročno in dobro spod rok kakor Matiji. Tudi zdaj se je hranil in oblačil sam z dohodki od inštrukcij in pisarijc. Ali mu je ostajalo, ker je bil tako priden, še dovolj časa za branje drugih poučnih in razveseljivih knjig. O političnih in religioznih vprašanjih je premišljeval mnogo in postal racionalist in panslavist po svojem prepričanju, ne pa napeljan in zapeljan po tujih zabavljicah. Na Dunaju se je zaljubil prvikrat, ali je ostajalo premalo časa in prilik, da se ukoreni ta ljubezen globokeje. Prej je bil zagazil v ravno tisto napako in iz ravno tistega vzroka kakor jaz. To smo si povedali odkritosrčno eden drugemu, med mano, njim in Matijem ni bilo nobene skrivnosti. Žepiču je ležalo srce na dlani, človek mu je moral zaupati, ga moral spoštovati in ljubiti. On spada v prav majhno število tistih ljudi, ki se znajo ogibati ali znebiti slabih navad in lastnosti slovenskega naroda. Mi smo večidel ali strašni veseljaki, pijanci, razuzdanci, ali pa ravno tako hudi pusteži, skopuhi in odrtniki. Žepič se je držal pravila vseh zares modrih mož: mediam tenuere beati (== srečni, ki se drže srednje poti — op. J. R.). Mi Slovenci se na vso moč radi bahamo ... Moj prijatelj Boštjan je čist tega nespametnega in smešnega greha, tako pohleven, ponižen in moder, da ga čislajo ljudje večidel za veliko manj izobraženega in učenega, kakor jei V dvombi zastran kake grške ali latinske forme, besede in fraze ima navado, prašati za svet tudi take, ki razumejo filologijo stokrat manj od njega in ti praznoglavci potem blekajo in čenčajo, da ne zna toliko, kakor trdijo njegovi prijatelji. J- R- * O svojih prvih stikih z Žepičem pravi v Spominih (ZD I, 209—210): »Pošte nega Boštjana Žepiča sem tudi spoznal zadnja leta, ali še nisva dosti govorila; to pomnim, da sva popotovala nekoč skupaj po Gorenjskem in se takrat sprijaznila. Bil je eno šolo za mano pod Pctruzzijem.« VI HARNI K ČASA Začela sva s prostim časom: čebele, zajci, vrt in potem v hiši kanarčki in spet kanarčki- Potem je pravil, s kakšnimi težavami je gradil hišo SI*edi največjih tekstilnih stavk leta 1936. »Nikdar me r»i vlekla gostilna, rad se držim doma, delam in uživam,« je dejal v prikupnem pojočem naglasu rojstne češčine, ^ se ga po polnih 45 letih še vedno drži. In zakaj ne? Morda je to celo del simpatije, ki jo Vojteh Šnajder uživa pri sovaščanih v Stražišču, prej v Dupljah in povsod, kjer je hodil. Vojtehu se bliža osmi križ, vendar le bolj po dokumentih, kajti življenjsko jih ne kaže in po hišah Sempetrske ceste ga ljudje poznajo kot vestnega aktivista socialistične zveze, rdečega križa — karkoli je treba. V njegovem rojstnem kraju na Češkem, kot pravi Sncj-der Vojteh, se je tudi po propadu Avstro-Ogrske, po prvi svetovni vojni nadaljeval pritisk germanizacije. Po šolah in povsod so silili nemščino. Kapitalisti, delodajalci pa so bili vedno bolj trdi do delavca, že njegov oče se je prebijal skozi same stavke. Vojteh z. isto kvalifikacijo tekstilnega mojstra naj bi nadaljeval v podobnih razmerah. Odločil se je in prišel v Jugoslavijo z družino vred leta ^925. Pot ga je vodila od Maribora, Mostarja in nazadnje d° Kranja. Čeprav je tisto obdobje značilno za razvoj naše tekstilne industrije in prodor tudi češkega kapitala, pa Vojteh, niti kot sorojak teh »krušnih očetov« niti kot tekstilni mojster ni imel pri njih podpore. Vedno se je držal delavcev, z njimi potegnil ob vsaki zahtevi in zato, ra- Vojteh Šnajder zumljivo, z njimi tudi delil dobro in zlo. Podobno je bilo, ko je prišla okupacija. Z ženo je bil izgnan v internacijo in mu je žena zaradi posledic umrla kmalu po vojni, sin Mirko pa je padel kot partizan pod Krvavcem. Toda Vojteh ni omahnil. V Dupljah, kjer je bil prva povojna leta, je bil v prvih vrstah TVD Partizana, v OF, v ZB, RK, celo med pionirji, med katerimi je našel svojo uteho z organizacijo mlečne kuhinje, prirejanjem tekmovanj in še posebno s predstavami ročnih lutk, ker je bilo, kot pravi, prirojeno tudi njegovemu očetu. Njegova, verjetno dokončna ustalitev, je sedaj v njegovi hiši v Stražišču, poleg bifeja, nasproti samskega doma. Tudi pri osmih križih je še vedno čil, bister in vnet za vse organizacije — pravi aktivist. Pred kratkim je bil sicer bolan, skoraj mesec v bolnišnici. Prav dolgčas mu je, pravi, da trenutno prepušča »njegovo« ulico drugim. Vedno je on pobiral članarino za socialistično, raznašal vabila, zbiral krvodajalce — vse pač. Organizacija vojaških vojnih invalidov pa ga ima še vedno za predsednika. Ko je kazal mnoga odličja in priznanja, ki jih ima skrbno shranjena, je v svoji skromnosti dejal, da je to pač dolžnost državljana. Kot rojen »sokolec« in telovadec pa pravi, da razen hoje, dela po vrtu in drugod tudi pri sedanjih letih še vedno po malo telovadi, vsaj zjutraj na zraku. Vsa čast in spoštovanje! Le kdaj in kako bodo ob tem viharniku, ob tej korenini vzklili mladi poganjki s tolikšnim optimizmom, prizadevnostjo in pripravljenostjo za skupno družbeno, aktivi-stično delo? K. Makuc Pisali smo že, da so ob koncu februarja letos kriminalisti iz Kranja v sodelovanju s postajo ^lice i„ oddelka v Cerkljah po dolgotrajnem iskanju in vztrajnem poizvedovanju zasledil pretkanega vlomilca Alojza Kroparja iz Milj pri Kranju Kropar je bil neustavljiv: kradel vlamljal je po podjetjih, tovarnah in gradbiščih v Kranju in okoHci V četr ek pa je bila v Prostorih UJV v Kranju manjša slovesnost. Predstavnik tovarne "^j^^J0^ i« vlomilec odnesel predmete milijonske vrednosti, se Je v imenu podjetja kriminalistom ki so nomacali izslediti in prijeti brezobzirnega vlomilca. S skromnimi darili s* * !^AwT^t£^v^ Barjaktarjeviču Ljubu, Sladic Stanislavu, Despotoviču M*Hnku in Gantarju Marjanu. Vsekakor lepo priznanje in pozornost podjetja pozrtvovalmm, Vcstmra irt prizadevnim uslužbencem UJV iz Kranja. D. S. 5 ♦♦ ♦♦ ♦♦ Čistoča mest in naselij Ob vedno večjem razmahu gradnje v mestih in naseljih, ki z nezadržno silo izpodriva zelene površine in tako še bolj poudarja enoličnost in svojo pusto sivino, se v ljudeh poraja občutek izgubljenosti, majh* nosti in uklenjenosti med zidovi. Zato nam parki, zelenice, cvetlični nasadi ter tu in tam rože na oknih ne pomenijo le zaželene, dobrodošle spremembe ali dopoU nila k lepši urejenosti in skladnosti blokovske gradnje* Predstavljajo nam nekaj več: s svojo težnjo za obsto* jem, življenjem in rastjo nas v vrtoglavi naglici vsak* danjika razveseljujejo in pomirjajo. Hortikulturna in turistična društva, ki skrbijo za urejenost naselij in mest, danes zelo gospodarno uporabljajo in razporejajo denar. Z novimi in novimi zelenicami dobiva mesto lepšo podobo in prijetnejši videz. K temu pa z urejenimi izložbami, svetlobnimi znaki in napisi prispevajo svoj delež tudi podjetja in ustanove. Ob skrbi in želji za lepšim videzom pa dan za dnem upravičeno kritiziramo, obsojamo in se pritožujemo nad majhnimi in večjimi nemarnostmi in malomarnostmi. Moti nas smrad tovarniških plinov in dima, prah, jezimo se nad skrivljenimi prometnimi znaki in neurejenimi svetlobnimi in drugimi napisi. Vse bi še nekako prenesli in odpravili s trenutnimi nered-nostmi; toda ob kupu smeti, goro odpadkov in sploh ob nesnagi na mestnih ulicah in predmestnih predelih smo v svoji zahtevi po redu upravičeno lahko neizprosni. Razumljivo je, da se kritično oko naključnega mestnega sprehajalca in dobrega opazovalca najprej in najraje ustavi prav ob teh nepravilnostih. Ni pa razumljivo, da za neurejenost mesta in njegove okolice obtožujemo le podjetja, ki skrbe za čistočo, in očitamo delavcem, čistilcem, da so leni in zanikrni pri opravljanju svojega dela. Te tegobe, ki postaja že problem, ne bomo nikoli rešili niti tako, da se bomo še vnaprej zmrdovali in se zgražali nad košem za odpadke, ki se iz kupa nametanih smeti komaj vidi, in vihali nos nad novim, povsem neplaniranim smetiščem nekje v obcestnem jarku ali za novim blokom — pri tem pa sami mimogrede odvrgli na pločnik prazno cigaretno škr.tlo ali pa s papirjem, odvrženim v velikem loku, zgrešili koš za od'-rike. Začet! bi morali pri sebi, sami sebe obtoževati ir. se vi Zdaj, ko se s Hitrimi koraki priatttttje turistična sezona in z njo val tujih obiskovalcev našega mesta, nam ne more pomagati prepričanje in zavest, da smo se že začeli zgledovati po Velenju in Novi Gorici, ki postajata že pravi simbol urejenosti in hortikullurne lepote mest. Dvomim, da bodo akcije za čistočo mesta sploh dosegle svoj namen, če se ob njih ne bomo znali ali hoteli ničesar naučiti. In bolje bo, če podjetij, ki skrbe za snago, ne obtožujemo vedno in povsod, kajti z neurejenostjo in nesnago kažemo le svojo malomarnost in n.'vzgojenost. Znani »pometajmo pred svojim pragom-, v tem primeru vzemimo zares, zakaj poteg običajnega pomena ga z veliko koristi lahko upoštevamo tudi dobesedno. D. Scdej ljudje in ■7- V dogodki SIVIL-A KRANJ ZA VAS ZA VSAKOGAR ODLIČNA KAVA ZIVIL-/V KRANJi NAJBOLJŠO KAVO DOBITE ŽIVIL./\ KRANJ Obisk predsednika Tita v Italiji — med katerim se bo sestal tudi s papežom Pavlom VI — vzbuja na obeh straneh j ugoslovansko-i talijanske meje izredno zanimanje. Rimski razgovori bodo v nekem smislu tudi vrh izredno intenzivne diplomatske akcije, v kateri sta si obe strani prizadevali odkloniti decembrski intermezzo, ki je dal možnost)! za resnejše poslabšanje sosedskih odnosov, pa do tega na srečo ni prišlo. Dialog med Rimom in Beogradom je bil v zadnjih dveh mesecih očitno zelo ploden, pomemben člen v tej verigi pa so bili vsekakor tudi nedavni razgovori zunanjih ministrov Tepavca in Mora v Benetkah. Očitno sta obe stranii ocenili, da so v vseh teh stikih, ki so sledili odložitvi obiska koncem lanskega leta, prišli do točke, ki po svojli logiki odnosov narekuje pogovore med predsednikoma Titom in Saragatom. Državnika si bosta vsekakor imela dovolj povedati, na seznamu tem, ki zanimajo obe Tito v Italiji strani, je dolga vrsta postavk. Obisk bosta obe stranii prav gotovo izrabili za izmenjavo mnenj o položaju na Bližnjem vzhodu, ravnotežju sil med velikimi, evropski varnosti, položaju Združenih narodov, težavah držav v razvoju in drugih problemih, ki jih, žal, ni malo. Posebej velja kajpak omeniti tudi položaj jugoslovanske manjšine v Italiji in nekatera vprašanja v zvezi s tem. Na kratko: snovi za dialog je dovolj in ni dvoma, da bosta državnika posvetila pozornost vsemu tistemu, kar ocenjujeta kot pomembno ne samo za stvar miru na svetu sploh, temveč v Sredozemlju še posebej — razvoj dobrih sosedskih odnosov pa je tudi ena izmed tem, ki je že tako samo po sebi umevna, da jo skorajda ni treba posebej omenjati kot eno izmed postavk pogo- vorov. Mnogo je razlogov, zaradi katerih smo za interesi-ranl za dobre odnose s svojimi zahodnimi sosedi (in obratno) in podatek, da znaša blagovna menjava med državama že 550 milijonov dolarjev letno, je samo eden izmed njih. Dokaj visoko stopnjo smo dosegli tudi v razvoju industrijske kooperacije in izmenjavi izkušenj. Meja med obema državama je ena najbolj odprtih na svetu. Vse to sodi med tiste pozitivne silnice, na katerih je nedvomno mogoče graditi še boljše odnose. Dejstvo, da obstaja tudi nekaj problemov, nikakor nI ovira za to, prej nasprotno — spodbuda, ki jo krepti želja, da bi bilo med sosedoma čim manj nesporazumov. Obisk predsednika Tita lahko že sedaj ocenimo kot enega izmed naporov, potrebnih za dosego tega cilja. Razstavljene »družinske« skrbi — Foto: F. Perdan Podvin vabi Po prvih še nepopolnih podatkih bo letošnja zimska sezona v hotelu Grad Podvin za 15 do 20 odstotkov boljša od lanske. Povečal se je namreč obisk domačih in tujih gostov. Hkrati pa vodstvo in zaposleni v hotelu pričakujejo (sodeč po napovedih oziroma popraševanju), da bo tudi poletna sezona veliko boljša od lanske. Da bi bili gostje čimbolj zadovoljni so letos v Podvi- nu, ki je znan tako doma kot v tujini, poskrbeli za nekatere novosti. S 15. marcem so namreč začeli pripravljati prekmursko panonske specialitete. Izbor različno pripravljenih jedi je zelo bogat, temu primerno so uredili tudi restavracijski pogovor. Izvedeli smo, da so s to novostjo dosegli zelo lep uspeh in že dobili vrsto pohval. Prav zato so se odločili, da bodo mesec prek- murskih specialitet podaljšali do 1. maja. Do konca leta nameravajo na podoben način obiskovalce Podvina seznaniti še z drugimi jugoslovanskimi specia-litetami. Ko smo jih popraša-li, zakaj, so povedali, da je jugoslovanska kuhinja dobro znana v tujini. In ko gostje pridejo k nam, najraje poskusijo različne specialitete. A. t. Kriza v Turčijii se je vsaj delno umirila. Predsedniku republike je uspelo izbrati mandatarja za sestavo nove vlade in sedaj si v Ankari prizadevajo na miren način doseči tisto, kar je vojska zagrozila, da bo uresničila s silo: imenovati vlado, ki bo popeljala Turčijo na pot hitrejšega napredka. Saigonske invazijske čete se umikajo iz Laosa pod hudim ognjem sil Patet Laa 'n — kot trdijo v Saigonu ter VVashingtonu — tudi redne severnovietnamske armade' Čeprav trdijo, da so doscgH tisto, kar je bilo njihov ciM (presekanje Ho ši MinhOV* potli), je vse več neprizadetih opazovalcev mnenja, da se to nI zgodilo in da je njihov umik le posledica premočnega odpora nasprotnikovi*1 sil. Ameriško letalstvo krije umik, vendar kot trdijo ?a" radi slabega vremena ne vselej najbolj uspešno. To pa j° tudi povod za nekatere precej hude obtožbe saigonskih poveljnikov na rovaš svojih ameriških zaveznikov. Mehiška vlada je izgnal3 pet sovjetskih diplomatov. Čeprav niso uradno pove- dati vseh podrobnosti, se je zvedelo, da so bili sovjetski diplomati povezani (kako tesno — to je zdaj nemogoče povedati) z revolucionarnim gibanjem, ki je imelo po uradnih mehiških virih cilj strmoglavit« vlado. Za sovjetsko diplomacijo je to vsekakor neljub dogodek, ki skorajda meji na diplomatski škandal vetjih razsežnost!. V Argentini je vojska I* vedla državnli udar in vrgla predsednika Roberta Leving* stona. Minil je brez prelivanja krvi. Vzrok za prevrat so bila nesoglasja med vlado in vojaškimi poveljniki o terfli kako je treba voditi državo. To je že drugi prevrat v manj kot letu dni — oba je izvedla vojska. Upravni odbor Gorenjske turistične zveze Kranj razpisuje prosto delovno mesto tajnika zveze s polnim delovnim časom Pogoji: priznana višja ali srednješolska izobrazba ali najmanj deset let delovne prakse na delu v družbenopolitičnih organizacijah; da ima sposobnosti in delovne izkušnje za delo v turizmu. Višja šola za organizacijo dela Kranj Prešernova c. 11/11 razpisuje vpis rednih in izrednih študentov za šolsko leto 1971/72 Sola izobražuje strokovnjake za delo v pripravi, planiranju in kontroli proizvodnje, organizaciji delovnih Procesov, vzdrževanju proizvodnih naprav, pri toku materiala, študiju dela, kontroli kvalitete, obračunavanju in v operativnem vodenju proizvodnje in poslovanja. Pouk na šoli traja dve leti in obsega naslednje predmete: I. letnik Osnove organizacije podjetja Studij dela Vrednotenje dela Psihologija dela Osnove tehnologije Osnove obdelave podatkov Ekonomika podjetja Osnove polilične ekonomije Organizacijsko in delovno pravo 10. Matematiku U. Statistika **. Sociologija organizacije *»• Osnove narodne obrambe H. letnik 14. Analiza in projektiranje organizacije 15. Priprava proizvodnje |6. Operativna priprava proizvodnje J7 Tok materiala J8- Kontrola kvalitete 19. Vzdrževanje 20. Investicijska izgradnja 21- Uporaba avtomatske obdelave podatkov 2-- Stroškovno računovodstvo i>a ^ornercialno poslovanje 24. Metode in tehnike komuniciranja 25- Tuj jezik po izbiri (angleški francoski, nem ki, italijanski ali rtiski) 26. Osnove narodne obrambe ~°la bo poleg rednega študija organizirala tudi izredni studij. V primeru, da bo število interesentov zadostno, bo šola organizirala pouk v kraju zaposlitve izrednih studentov. pravico do vpisa v šolo brez preizkusnega izpita imajo kandidati, ki so končali štiriletno srednjo šolo tehniške fr°eri. Ostali kandidati morajo opraviti preskusni izpit, ** Je predpisan s statutom šole. fc^ini študenti, ki želijo stanovati v dijaškem domu ^Kranju, naj se pismeno prijavijo do 30. junija t. 1. Vfie informacije daje tajništvo šole v Kranju, Prešernova u/h, leIcfon 22-834. April -mesec čistoče v Kranju Inšpekcijski organi občine Kranj ugotavljajo, da mesto in bližnja okolica vse bolj izgubljata sloves čistega mesta. Zlasti se to opazi spomladi, ko skopni sneg. Vsak lahko vidi kaj smo čez zimo naredili iz naravno lepe okolice, zelenicami, gozdom, obcestnimi pasovi, rečnimi strugami itd. Resno nas motijo smeti, odpadki, odpadne vode. Zato naj bo april mesec čistoče. O tem je treba obvestiti vse šole, delovne kolektive, ter trgovska in gostinska podjetja, skratka vse prebivalstvo. Kaj še vse je treba storiti za čistočo mesta, ne samo v mesecu čistoče — aprilu, temveč skozi vse leto, so se pogovarjali včeraj na posvetovanju, ki ga je sklical oddelek za gospodarstvo pri občinski skupščini. — lb Sekcija blejskih čolnarjev Upravni odbor turističnega društva na Bledu se je na seji strinjal, da se pri društvu ustanovi sekcija blejskih čolnarjev. Soglasje za ustanovitev sekcije so izdali, ker so čolnarji določili cene za prevoz na otok. Vožnja z obale na otok bo veljala za starejše 5, za otroke pa 2 dinarja, čolnarji bodo vozili obisko valce Bleda in goste vsako uro. Gorenjska alpinistična odprava v Hindukuš ISTOR - O - NA Tokrat predstavljamo še zadnje tri člane alpinistične odprave v Hindukuš. Vsi, ki bi želeli dobiti barvno razglednico z vsemi podpisi alpinistov iz Pakistana, naj nakažejo 10 din do 20. aprila na žiro račun pri SDK Kranj št. 515-9-82304 ali pa osebno pri Planinskem društvu Kranj. SČETININ ing. PETER jo član akademskega planinskega društva. Star je 3» let, po poklicu je in/en i r. Gorski reševalec je 8 let. Za seboj ima 200 vzponov doma, v Centralnih Alpah, na Kavkazu in v Pamirju. KOFLER ZVONE je član planinskega društva v Mojstrani. Star je 27 let, po poklica pa je tesar. Član gorske reševalne službe je pet let. Vzponov doma in v Centralnih Alpah ima 72. IBBBBBBHBEECIHISMBBBBBB IflBBBiMHHiBBBi&BBHStBBM ŽNIDARSIC JOŽE je član akadem. planinskega društva. Star je 33 let, po poklicu pa je fotoreporter. KOVINOTEHNA CELJE Delovna enota Jesenice Maršala Tita 1 razpisuje prosta delovna mesta: 2 komisionarja v skladišču Strokovna izobrazba: kvalificiran s strokovno Šolo in enoletno prakso, poskusni rok 3 mesece 1 skladiščnika Strokovna izobrazba: srednja strokovna šola in 1 leto prakse kot skladiščnik ali strokovna šola in 3 leta prakse v skladiščni službi. Poskusni rok je 4 mesece. Osebni dohodki po pravilniku. S stanovanjem ne razpolagamo. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite komisiji za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri tukajšnjem podjetju. Rok prijave je do 5. aprila 1971. OBVESTILO Oddelek za gospodarstvo Skupščine občine Kranj obvešča vse lastnike obrežnih zemljišč potokov In jarkov na območju občine Kranj, da je že v letu 1968 stopil v veljavo Odlok o določitvi manjših potokov in jarkov in obveznem čiščenju strug (Uradni vestnlk Gorenjske, št. 6/68), ki nalaga vsem lastnikom obrežnih zemljišč potokov določene obve : losti. Po tem odloku se za potoke in jarke na območju občine Kranj štejejo vsi naravni in umetno napravljeni vodotoki, razen reke Save, Tržiške Bistrice, Kokre in Belce. Upravljale!, lastniki oziroma uporabniki obrežnih zemljišč navedenih vodotokov so dolžni redno čistiti struge, odstranjevati neprimerno zarast in gojiti za varstvo bregov primerno zarast ter odstranjevati naplav-ljene predmete, ki zapirajo pretočni vodni profil. Čiščenje strug je potrebno opravljati redno, še posebno pa po vsaki visoki vodi, obrežja pa očistiti neprimerne zarasti vsaj enkrat na tri leta. Navodila za strokovno Izvedbo del daje Splošna vodna skupnost Gorenjske Kranj. Ker je ugotovljeno, da se določila navedenega odloka ne izvajajo, opozarjamo vse lastnike obrežnih zemljišč, da k čiščenju strug in obrežij potokov takoj pristopijo, ker bodo v nasprotnem primeru predlagani za uvedbo postopka o prekršku. Oddelek za gospodarstvo SKUPŠČINE OBČINE KRANJ Svet delovne skupnosti občinskega sodišča v Kranju razpisuje prosto delovno mesto strojepiske Pogoj: dvorazredna administrativna šola. Osebni dohodki po določbah pravilnika o delitvi dohodka na občinskem sodišču v Kranju. Prijave kandidatov z dokazili o strokovnosti se sprejemajo do 12. t. 1971. Pred kratkim sem obiskal Cigane v radovljiški in jeseniški občini. Med drugim sem jih povprašal tudi o prerokovanju. Preberite, kaj so mi povedale Ciganke: Gizela Rajhar iz Lancovega pri Radovljici: »Znam prerokovati z dlani, toda zdaj že dolgo nisem prerokovala in sem že pozabila lagati .. .« Miroslava Rajhard s Potok v jeseniški občini: »Znam prerokovati iz kart. Po moji oceni znam na Gorenjskem najboljše prerokovati. To je veščina, ki jo znajo vse Ciganke. Potrebni so duhovitost, dar govora in laž.« Darinka Rajhard z Bleda: »Znam prerokovati iz kart in iz skodelice kave.« Zgodovina Indije ni dovolj osvetljena, da bi nam lahko posredovala kaj več podatkov o poreklu Ciganov. Trenutno prevladuje znanstvena domneva, da je pradomovina Ciganov v dolini reke Ind v Indiji. Od tam so se v IX. stoletju naselili v Mezopotamiji, potem pa v Egiptu in na ozemlju Sprednje Azije. Kot sem že omenil, so se v Evropi pojavili pred 500 leti. Ni izključeno, da so evropski Cigani res prišli iz Egipta, kot so to sami zatrjevali. Prerokovanje iz kart, zvezd, dlani itn. pa je Ciganom že v prvih dneh življenja v Evropi prineslo nevšečnosti. Tako so 1445. leta v Franciji obsodili na smrt na grmadi dva Cigana in Ciganko, ker so dajali ljudem čarobni napitek, po katerem so tisti, ki so ga popili, bili videti kot mrliči. Ohranjen je tudi tale zapis o ciganskem čarodejstvu: »Ciganski čarovnik je snope slame spreminjal v svinje in jih prodajal z opozorilom, janja, kot so ugrabitev otrok, posilstvo in celo ljudožerstva. Oblasti so jih različno kaznovale. Na češkem so jim najrajši odrezali uhelj in jih s tem zaznamovali, če pa so se Cigani vrnili; so jim odrezali še drugega. 1782. leta SO na Madžarskem 41 Ciganov obtožili ljudožerstva. Vse obtožene Cigane so obesili ali pa SO jim zdrobili glave, nekatere pa so razčetverih. V obtožnici je pisalo, da so Cigani požrli 48 ljudi (nekatere so menda sušili na dimu). Ob neki drugi priložnosti so madžarski vojaki nagnali skupino Ciganov na živi pesek, kjer SO umrli strašne smrti. Kraljica Marija Terezija je skušala tudi glede življenja Ciganov izvesti nekatere reforme. Prepovedala je, da Cigani stanujejo pod šotori, da trgujejo s konji, sami niso smeli voliti svoje starešine ipd. Cigani, ki niso mogb sami vzdrževati svojih družin, se niso mogli poročiti. Cigani, moški, so morali na odsluženje vojaškega roka, otroci pa so morali obiskovati šolo. Dvajset let pozneje so tudi v Avstriji 45 Ciganov obsodili na smrt zaradi ljudožerstva. Jožef II., naslednik in sin Marije Terezije, jO pozneje ugotovil, da obtožba glede ljudožerstva sploh ni bila resnična. V mračnem srednjem veku, ko so ljudje pod vplivom inkvizicije povsod videli stare ženice na metlah, SO bile dokaj česte takšne sodne napake. Cigani so žilavi; stoletja so obdržali cigan^ sko skupnost. V preteklih stoletjih so bili Cigani v Romuniji sužnji. O njihovem življenju, delu in smrti so odločali plemiči. Tudi duhovščina je imela sužnje, Cigane. To so Jože Vidic (2) Cigani nekoč in danes da jih nihče ne sme prati. Neki kupec pa ni poslušal tega ciganskega nasveta! Svinje, ki jih je pral v reki, so se spremenile v plavajoče snope slame . . .« Naj ostane ta bujna do-mišljija brez komentarja. Takšne obtožbe so bile v srednjem veku v zvezi s težkimi posledicami za Cigane (smrt na grmadi). V tistih časih tudi niso bile redke kazni, da so Ciganom odrezali ušesa. Ohranjeni uradni spisi govorijo, da je pariški parlament že 1539. leta sprejel odlok o izgonu Ciganov. Ta odlok je 1607. leta obnovil kralj Henrik IV. To pa tega kralja ni oviralo, da je samo leto dni kasneje ukazal, naj na dvor pripeljejo najlepše ciganske plesalke. Njegovo kraljevsko visočanstvo je osebno z zelo občutljivim nosom ugotovilo, da samo tri ciganke smrdijo. Te je odstranil, druge pa so ostale in zabavale kralja in dvorjane. Ko so v srednjem veku preganjali Cigane, so jih ponavadi obtožili za težka kazniva de- opravičevali z bajeslovno zgodbo o prekletstvu Ciganov: »Cigani so pobili betlehemske otroke, skovali so žeblje, s katerimi so pribil* Jezusa na križ itn.« Nikjer v Evropi nisO tako surovo ravnali s Cigani kot v Romuniji-Tam so Cigane ali pa cele ciganske družine prodajali na javni dražbi. Zaradi najmanjših prestopkov so bili hudo kaznovani. Kaznjenci so živeli v taboriščih v podnožju planin, delali pa so kot izpiralci zlata. Da ne bi poskušali pobegniti, so morali ves dan gol* stati v mrzli planinski reki ter iskati zlato. Spali so v barakah, življenje v njih pa J? bilo podobno kot mnogo let pozneje v nacističnih koncentracijskih taboriščih. Sem ter tja se je le nekaterim posrečilo pobegniti i2 taborišča smrti. Preplašeni so se zatekli V Transilvanske planine, na mejo med Madžarsko in Romunijo. Kot divje zveri so živeli visoko v gorah in le občasno so zaradi hrano prišli v dolino. Živeli so v jamah. Cigansko naselje pri Potokih v jeseniški občini S: RA Poročila poslušajte vsak dan 0b \, 6-, 7, 10., 12., 13., 15., đl?w 2i> m 24- uri ter ra-"'jski dnevnik ob 19.30. Ob neaeljah pa ob 6.05., 7. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 9., 13., 15., n., 22., 23. in 19.30. 27. MARCA °.10 Glasbena matineja — u;> Pionirski tednik — 9.35 clrt ure ž Londonskim fetalnim orkestrom — 9.50 £avarovalnica Sava ladijskim *°s'usalcem — 10.15 Pri vas orna - li.oo Turistični na-trtk' Za tuje goste — 12.00 ^ današnji dan — 12.30 rajski nasveti - 12.40 13in basisl Dail:io Merlak — •H) Priporočajo vam — 14.10 ■asbena pravljica — 14.30 Z Občimi ansambli — 15.30 p^sbeni interme//.o — 15.40 sk *n n'cs' jngoslovan-s 'n narodov — 16.40 Dobimo v ,ob isti uri — 17.10 Gremo - ,7'50 Kitara v ritmu '8.00 Aktualnosti doma in Št 4Vetu ~ 1815 Simfonija llecr V d'molu — 18.45 S knjiž- otr trga — 19-00 Lahko noč, tet!!01 ~~ 1915 Mini"e s kvin- Zah bratov Avsenik — 20.00 IW Vna rad'iska igra — 20.50 2a'^° kl"b _ 22.20 Oddaja fccsnvSC izscl»ence - 2305 S c]en lJ0 ir> plesom v novi te- ^gi Program 13 Os i ov ."^eta zabavnih zvo benirT 14.05 Iz filmov in glasku«:.: rcviJ — 15.35 Jazz na Po^0?1 Programu 16.05 M?i!!ke Ju'eta Robežnika in botnmira S^ta - 16.40 So beni mozaik - 17.35 Glas-^rtii mo/aik - 18.40 Z majhen' a"SanibIi _ 19.00 Pet ut humorja — 19.05 Ve- ren^3 1x1 tiska »Gotski tiski< Kranj Ulica ^ Pijade _ Naslov Kra , a ln uPrave lista: stavk Tre revolucije 1 ne t °bčinske skupščl--~ Tek. račun pri SDK lefonan,U 5151,35 ~ T* loo!i°; Uprava »sta, ma glasna ba naročniška li,22"152- - din a 32' Poletna 16 SO «Cena.za eno številko redakcija 21-835 uprava lista, ma-«a hi naročniška n^ba 22-152. - Naročnl-din> sedaTl ***U~ogIad:¥"b£ 10 o/ naročniki imajo ojsl?. POpusta- Neplačanih ne objavljamo. čer ob popevkah in plesnih melodijah — 20.05 Svet in mi — 20.20 Operni koncert — 21.45 Večer z violončelistom Mischo Schnciderjem — 22.15 Okno v svet — 22.30 Veliki skladatelji in njihovi znani interpreti — 23.50 Iz slovenske poezije 28. MARCA 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Koncert iz naših krajc-v — 10.00 Še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.40 Pet minut za EP — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Rezervirano za prenos zadnje serije skokov iz Planice — 13.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.05 Vedri zvoki s pihalnimi orkestri — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Orgle v ritmu — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Iz opernega sveta — 17.30 Radijska igra — 18.40 Iz Beethovnovih sonat — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse DrugI program 9.35 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža — 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.00 Operetne melodije — 14.35 Radi ste jih poslušali — 16.35 Popevke s slovenskih festivalov — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Za vsakogar nekaj — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Z orkestrom Ray Conniff — 19.40 S pevci — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Jevgenij j Onjegin — odlomki — 20.50 t Večerna nedeljska reportaža j — 21.00 Nedeljski divertimen-! to — 21.35 S hamburških , koncertnih odrov — 23.30 ; Dvoje komornih del Lojzeta • Lebiča — 23.55 Iz slovenske ; poezije 29. MARCA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet j — 9.40 S pevcema Lidijo Ko ' drič in Bracom Korenom — j 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasve-• ti — 12.40 Igrajo veliki pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo ia pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intormezzo — 15.40 Pojeta mešani zbor iz Izole in moški zbor Fantje izpod Grmade — 16.40 Iz operetnih odrov — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Interna 469 — mladinska oddaja — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Z ansamblom Maksa Kumra — 20.00 Traviata — opera — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Igramo za ples Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Pionirski tednik — 15.35 Popevke iz studia 14 — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Deset minut z orkestrom Kurt Edelhagen — 16.40 Popevke na tekočem traku — 18.40 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Igramo za vas — 20.05 Glasba Saše Šantla — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Pepel ka — baletna suita — 21.45 Slovenske narodne pesmi — 22.15 Kulturni simpozij — 22.55 Orgelski koncert — 23.55 Iz slovenske poezije 30. MARCA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Pojeta Dušan Dančuo in Esma Redžepova — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Odlomki iz opere Deseti brat — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Lepe melodije — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.30 Z Londonskim filharmoničnim orkestrom — 14.40 Mladinska oddaja Na poti s kitaro — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhna revija slovenskih klavirskih triov — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti do ma in po svetu — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Svet tehnike — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Vilija Petriča — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.47 Minute lahke giasbe — 22.15 Godalni kvartet v d-molu — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S popevkami po svetu Drugi program ; 13.05 Paleta zabavnih zvo [ kov — 14.05 Radijska šola za j višjo stopnjo — 15.35 Jazz na I drugem programu — 16.05 Z : ansambloma Korni grupa in j Indexi — 16.40 Melodije za I vsakogar — 18.40 Slovenske popevke zabavne glasbe — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Za ljubitelje in poznavalce — 21.00 V korak s časom — 21.10 Sonatina za vio lino in klavir — 21.45 Z jugo slovanskih festivalov jazza — 22.15 Večeri pri slovenskih skladateljih — 23.55 Iz slovenske poezije 31. MARCA 8.10 Operna matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Iz glasbenih šol — 9.40 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Instrumentalne pesmi in plesi Mihaela Rožanca — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Lahka glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Koncertni valčki — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Fantazija in valček — 16.40 Na obisku v studiu 14 — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Prizor iz opere Mojstri pevci niirnberški — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke jugoslovanskih avtorjev Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvo kov — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 16.05 Radi ste jih poslušali — 16.40 Rezervirano za mlade — 18.40 Z orkestrom Kookie Freeman -r 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam — 20.05 Iz repertoarja trboveljskega mešanega zbora Slav-ček — 20.30 Na mednarodnih križpotjih — 20.40 Večerni concertino — 21.45 Pevci od včeraj in danes — 22.20 žive misli — 22.40 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz sio venske poezije 1. APRILA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 S pevci — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Sklepni prizor iz opore Rus alka — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.30 Z orkestrom Rias Berlin — 14.45 Mehurčki — 15.40 Ansambel Kučera izvaja pesmi iz Južne Amerike in Polinezije — 16.40 Portreti skladateljev lahke in zabavne glasbe — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minut j / ansamblom Jožeta Privška — 20.00 Četrtkov večV dom tčih pesmi in napevov -■- ?TQ8 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Iz opu- sa Karla Amadeusa Uart-manna — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albumov izvajalcev jazza — 23.40 Melo dije za lahko neč Drugi program 13.05 Paleta zabavnih evo> kov _ 14.05 Z Ljubljanskim jazz ansamblom — 14.25 Glasbeni variete — 15.35 Jugoslo vanski pevci zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Kitara v ritmu — 16.40 Sestanek ob juke boxu — 17.35 Glasbeni mozaik — 18.40 Lahka glasba — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti —- 20.05 Suk in Čajkovski — 21.00 Naš intervju — 21.45 Komorni jazz — 22.15 Mednarodna radijska univerza — 22.30 Iz našega koncertnega življenja — 23.40 Druga rapsodija za violino in orkester — 23.55 Iz slovenske po ezije 2. APRILA 8.10 Operna matineja — 9.05 i Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Slovenske narodne pesmi — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napot-ki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Žanrska lirika Edvarda Griega — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z ansamblom Borisa Franka — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Igramo po željah mladih poslušalcev — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.35 Glasbeni intermezzo — 15.40 Koncert za rog in orkester — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Pesmi Antona Lajovica — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Franca Flereta — 20.00 Naj narodi pojo - - 20.30 Top-poos 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvo kov — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 15.35 Z orkestrom David Rose — 16 05 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 18.40 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Zabavni zvoki — 20.05 Radijska igra — 21.45 S koncertnih odrov jugoslovanskih filharmonij — 23.05 Iz domače koncertne literature — 23.55 Iz slovenske poezije 9.35 TV v šoli (RTV Beograd) — 13.55 Veslaška regata (Evrovizija) — 16.25 Državno prvenstvo v košarki Rabot-nički : Lokomotiva (RTV Skopje) — 18.00 Obzornik, 18.15 Mednarodni folklorni festival, 18.45 Holandski dragulji — serijski film, 19.15 Mozaik, 19.20 Sprehod skozi čas, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Glasbena križanka, 21.25 Rezervirano za smeh, 21.55 Nepremagljivi — serijski film, 22.45 TV kažipot, 23.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi program — 18.00 Kronika (RTV Zagreb) — 18.15 Otroški spored (RTV Beograd) — 19.20 Dokumentarna oddaja (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 28. MARCA 8.55 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 9.35 Pet minut za boljši jezik, 9.40 Kmetijski razgledi (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.50 Otroška matineja, 11.45 TV kažipot . .. Športno popoldne, 18.05 Poslednji voz — ameriški film, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Naše malo misto — humoristična oddaja, 21.35 Pred festivalom »Pesem Evrovi-zije« (RTV Ljubljana) — 22.05 Športni pregled (JRT) — 22.50 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi program: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 29. MARCA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd) — 9.35 T V v šoli, 10.30 Angleščina, 11.00 Prometna vzgoja, 14.45 TV v šoli, 15.40 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.40 Mendo in Slavica (RTV Zagreb) — 18.00 Risanka, 18.15 Ob/ornik, 18.30 Ljudje v so seski, 19.00 Mozaik, (RTV Ljubljana) — 19.05 Mladi za mlade (RTV Sarajevo) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Sveta laž, 21.15 Svetovno prvenstvo v hokeju, srečanje CSSR : : Švedska, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi program: 17.35 Poročila, 17.40 Mendo in Slavica, 18.40 TV vrtec, 19.15 Kronika, 18.30 Znanost, 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Mladi za mlade (RTV Sarajevo) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 30. MARCA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 T V v šoli, 15.35 Ruščina, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb) — 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Tiktak, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Torkov večer, 19.00 Mozaik, 19.05 Sodobno gospodarstvo, 19.30 Starši in otrok, 19.40 Pet minut za boljši jezik, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Nepozabni Fernandel — Krava in ujetnik — francoski film, 22.25 Svetovno hokejsko prvenstvo SZ : ZDA, 23.25 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi program: 17.35 Poročila, 17.40 Mali svet, 18.15 Kronika (RTV Zagreb) — 18.30 Sodobniki, 19.00 Narodna glasba (RTV Sarajevo) — 19.20 TV pošta, 19.50 TV prospekt, 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 31. MARCA 8.15 TV v šoli (RTV Zagreb) — 17.05 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Pika nogavička — švedski film, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana) — 18.30 Zabavna glasba (RTV Skopje) — 19.00 Mozaik, 19.05 Od filma do filma, -9.20 Po sledeh napredka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Teh naših petdeset let, 21.25 Zgodbe za vas — film, 21J50 Jazz na zaslonu . . . Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 17.25 Poročila, 17.30 Risanka (RTV Zagreb) — 17.45 Poljudno znanstveni film (RTV Beograd) — 18.15 Kronika, 18.30 Glasbena oddaja, 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Kultura danes (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 1. APRILA 9.35 TV v šob, 10.40 Nemščina (RTV Zagreb) — 11.00 Francoščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Veseli tobogan, 18.15 Obzornik, 18.30 Poljudno znanstveni film, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana) — 19.20 Vse življenje v letu dni (RTV Beograd) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Četrtkovi razgledi, 21.20 Zlato tele, 22.00 Svetovno prvenstvo v hokeju SZ : CSSR, 23.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi program: 17.35 Poročila (RTV Zagreb) — 17.40 Bratovščina Sinjega galeba (RTV Sarajevo) — 18.15 Kronika (RTV Zagreb) — 18.30 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.00 Enciklopedija, 19.20 Humoristična oddaja (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 2. APRILA 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.40 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.40 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.25 Vija-vaja-ringaraja, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana) — 18.30 Jazz portret (RTV Beograd) — 19.00 Mozaik kratkega filma, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Prostor na soncu — ameriški film, 22.35 Poročila, 22.40 Izkažimo se — quiz (RTV Ljubljana) — Drugi program: 17.35 Ra-stimo (RTV Beograd) — 18.15 Kronika (RTV Zagreb) — 18.30 Jazz (RTV Beograd) — 19.00 V petek ob 19.00, 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV Kranj CENTER 27. marca amer. film TARZAN ZMAGUJE ob 10. uri, amer. barv. film DOLGI DNEVI SOVRAŠTVA ob 15. in 17. uri, amer. barv. film ORLOVO GNEZDO ob 19. uri, premiera amer. barv. filma BAN-DOLERO ob 22. uri 28. marca amer. film TARZAN ZMAGUJE ob 10. uri, amer. barv. film BANDOLE-RO ob 13. uri, angl. barv. film NORMANOVE HIPI PUSTOLOVŠČINE ob 15. uri, amer. barv. film ORLOVO GNEZDO ob 17. uri, amer. barv. film LJUBEZENSKI SESTANEK ob 20. uri, premiera angl. barv. CS filma M ADAME BO-VARY ob 22. uri 29. marca premiera amer. barv. filma OROPAJ SVOJEGA BLIŽNJEGA ob 16,. 18. in 20. uri 30. marca amer. barv. film BANDOLERO ob 16. uri, amer. barv. film OROPAJ SVOJEGA BLIŽNJEGA ob 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 27. marca angl. barv. film NORMANOVE HIPI PUSTOLOVŠČINE ob 16. uri, amer. barv. film LJUBEZENSKI SESTANEK ob 18. in 20. uri 28. marca amer. barv. film DOLGI DNEVI SOVRAŠTVA ob 14. in 20. uri, amer. barv. film LJUBEZENSKI SESTANEK ob 16. uri, angl. barv. film NORMANOVE HIPI PUSTOLOVŠČINE ob 18. uri 29. marca amer. barv. film DOLGI DNEVI SOVRAŠTVA ob 16. uri, angl. barv. film NORMANOVE HIPI PUSTOLOVŠČINE ob 18. in 20. uri 30. marca franc. barv. CS film FANTOMASOVA VRNITEV ob 16., 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 27. marca amer. barv. film NEVARNA SMER 7000 ob 19.30 28. marca amer. barv. film NEVARNA SMER 7000 ob 16. in 19. uri Tržič 27. marca premiera amer. barv. CS film HUDIČEVA BRIGADA ob 17. in 19.30 28. marca amer. barv. CS film HUDIČEVA BRIGADA ob 16. in 18.30 29. marca amer. barv. CS film HUDIČEVA BRIGADA ob 17. in 19.30 Kamnik DOM 27. marca premiera zah. nemškega barv. filma HURA, ŠOLA GORI! ob 16., 18. in 20. uri 28. marca zah. nemški barv. film HURA, ŠOLA GORI! ob 15., 17. in 19. uri 29. marca zah. nemški barv. film HURA, ŠOLA GORI! ob 17.30 in 19.30 30. marca premiera amer-barv. filma GOLOROKI ŠERIF ob 17.30 in 19.30 Jesenice RADIO 27.-28. marca amer. barv. CS film TARZANOV KLIC 29. marca franc. barv. CS j film ARIZONA COLT 30. marca italij.-franc. barv. film BREZNO STRASTI Jesenice PLAVŽ 27.-28. marca italij.-franc barv. film BREZNO STRASTI 29. —30. marca amer. barv. CS film TARZANOV KLIC Dovje-Mojstrana 27. marca angl. barv. CS film JOANA 28. marca angl. barv. film MISIJA MARS Kranjska gora 27. marca nemški barv. film BALZACOVE GREŠNICE 28. marca danski barv. CS film STREŠNIK, ŽENSKE IN SEX 30. marca franc. barv. CS film ARIZONA COLT Javornik DELAVSKI DOM 27. marca angl. barv. film MISIJA MARS 28. marca franc. barv. CS film ARIZONA COLT, nemški barv. film BALZACOVE GREŠNICE Radovljica 27. marca italij. barv. fi'n] OBRNI SE, UBIL TE BOM ob 18. uri, italij. barv. fiW LJUBEZENSKA IGRA ob V- uri 28. marca amer. barv. film ČLOVEK IMENOVAN HRABROST ob 16. uri, italij. barv. film LJUBEZENSKA IGRA ob 18. uri, franc. barv. film KRIK V TEMI ob 20. uri 29. marca italij. barv. funt LJUBEZENSKA IGRA ob uri, franc. barv. film KATA' RINA, DOVOLJENO JE LJUBITI ob 20. uri 30. marca franc. barv. film ŽENE ob 20. uri škofja Loka SORA 27. marca amer. barv. fi,rn KAKTUSOV CVET ob 18. m 20. uri 28. marca amer. barv. film CANYON CITY ob 15. uri, franc. barv. film ASTRAGAL ob 17. uri amer, barv. fuffl KAKTUSOV CVET ob 20. un 29. marca nemški barv. film CHARLYJEV STRIC ob 18. uri 30. marca amer. barv. Him SINBAD POMORŠČAK ob 20. uri Železniki OBZORJE 27. marca amer. barv. film C AN Y ON CITY ob 20. uri 28. marca nemški barv. film CHARLYJEV STRIC ob 17- m 20. uri loterija REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1. ACISAL, 7. STROPI, 12. TELEFOTO, 14. OBOD, 15. EL, 16. KOTEKS, 18. ATO, 19. KES, 21. RAK, 22. KAROL, 24. SATIR, 26. BOTEV, 27. ATLAS, 28. RAM, 29. KAS, 31. MIT, 32. TAJNIK, 35. NV, 36. ONEK, 38. LAJNANJE, 40. NANOSI, 41. AACHEN. IZŽREBANI REŠEVALCI Rešitev nam je poslalo 112 reševalcev. Od teh so bili izžrebani naslednji: 1. nagrado (30 din) prejme Boštjan Korenčan, ranj, Gregorčičeva 17; 2. nagrado (20 din) prejme Ivanka Jeglič, Bistrica 41, p. Tržič; 3. nagrado (10 din) pa prejme ros P°klukar, Zg. Gorje 7 B. Nagrade vam bomo poslali po Posti. Nagradna križanka ODORAVNO: 1. najsvetlejši planet v sončnem sistemu, ***** Danica, Večernica, 7. figura pri šahu, 13. vrsta amino «me v beljakovini, 14. deska, plošča; zakonik; zemljevid • • • rasa — nepopisana pisalna deska), 15. vrsta igre na karte, • Prebivalec Haloz, vino iz Haloz, 17. papežev letni dohodek Žen2fctae*' 18- šPanski ekstravagantni slikar, Salvador, 19. tuje nsko ime (Ana...), 20. široka mestna ulica z drevesnim usadom, 23. karambol, trčenje, 26. pritok šilke v SSSR, izvida y Mongoliji, 27. vrsta pokrivala, 31. ostanki, 33. plat; del Pge ali neba, 34. kalanica, les za prekrivanje streh, 35. ime ^Pevanega v°dje kozaške vstaje ob Volgi, Razina, 36. izolacij-šče mater'a'' k* Ea izdeluje Termika, 37. ljudsko sodišče, sodi-> sestavljeno iz državljanov, laikov. 13 ' 2 5 6 f •j 11 12 16 P 19 3? — 20 21 28 2-i 30 iT—■ 1 3'j- 37 ttie l^NO: 1. sanitetni material, 2. tovarna športne opre-S^QV l*egunjah, 3. reka v Pakistanu, pritok Inda; staro Japonca ITlesto vzhodno od Osake, 4. mera kake količine, npr. 7, „^,ne' delovne itd., 5. bikovo oglašanje, 6. Alfred Nobel, , 9. finsko ..„valni naziv fjiisic a' 11- ime dveh prelazov na Velebitu, 12. jezero med Vie. 0rn 'n Novosibirskem (SSSR), 16. glavno mesto severnega 'gJaie ma' 18 zobnik v slovnici, 21. kraj pri Šenčurju, 22. (nin 5.' ^3. italijansko pristanišče v Jadranu, 24. tekoča voda 28. r^,'na^' 25. strupen plin rumenkasto zelene barve (znak Cl), a> ki teče skozi Firence v Italiji, 29. pogodba, zveza, 7, "J> oeiovne itd., 5. bikovo oglašanje, 6. Aure prj , danJi ruski diktator, 8. kemična prvina (K), *a n -xiŽČe (Turku) v Botniškem zalivu, 10. Ijubkova j ^alerjivL U. ul . m 'muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. V°gri ' 3°* otok ot°č.ia Tuamotu v Polineziji, 32. Ignjat D. Pravr."'. ^' število z dvema ničlama, 35. okrajšava za Slovenski V0Pis. fl xr v Pošljite do četrtka, 1. aprila na naslov: Glas, fJ Na8-—VOmcile 1, Kranj, z oznako Nagradna križanka. *grade: l.: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. llrr>etnr^.a'na arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska rka. V galeriji v Mestni hiši je razstava umetniške fotografije laneza Mareneiea. I. nadstropju raz^ " 1897 ~" "^sivega gioanpi v siovensuem napieunem ^ Pi, x1945- V 11 nadstropj u je na ogled etnografska 'ansarska kultura na Gorenjskem, v Prešern( )ovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, ria \,\ lst' stavbi pa razstava keramike in emajla akad. 13 ^"ana Lorenčaka. SOBOTA PLANICA — Od 10. do 12. ure uradni trening skakalcev na 90-metrski skakalnici za memorial Janeza Polde. BLED — Ob 17.30 v hotelu Krim redni letni občni zbor kolesarskega kluba Bled. NEDELJA PLANICA — Ob 9. uri na 90-metrski skakalnici mednarodna skakalna tcTtma za memorial Janeza Polde. j ŠKOFJA LOKA — Ob 8. uri v osnovni šoli občinsko Strelsko tekmovanje za Zlato puščico. STARI VRH — Ob 9.30 ; občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu. DUPLJE — Ob 10. uri na rokometnem igrišču prvenstvena tekma LCRL Duplje : Krmelj (sodila Simčič - Šetinc). KRIŽE — Ob 10. uri na rokometnem igrišču prvenstvena tekma LCRL Križe : Olimpija (sodita Jckuš - Ži-bret). Pari prvega spomladanskega kola gorenjske nogometne lige: članii — Lesce : Jesenice, Trboje : Alples, Zgornja Bela : Naklo, Podbrezje : Kropa, Šenčur : Kranj; pionirji: Trboje : Alples, Lesce : Triglav A, Jesenice : LTH, Predoslje : Tržič, Podbrezje : Naklo, Triglav B : Kranj A, Šenčur : Kranj B. poročili so se V KRANJU Krive Frančišek in Noč Ivana. V ŠKOF JI LOKI Renko Jure in Kavčič Vera, Bergant Jožef in šal Anica, Bizjak Janez in Tušek Mir-jam. V TRŽIČU Zupan Emil in Lovenjak Olga. umrli so V KRANJU Naglic Uršula, roj. 1883; 1896; Kalan Armič Uro ln od 17. do 11 ure Balantič Helena, roj Grašič Ana, roj. 1899; Marija, rojena 1884; Franc, roj. 1900; Rozman Aleš, roj. 1905; Zgavec Franc, roj. 1921; Robek Slavica, roj. 1932; Kofler (moški) 1971; Gruntar (moški) 1971; Habas (moški) 1971. V ŠKOFJI LOKI Kočevski Pene, roj. 1952; Langerholc Anton, roj. 1924; Peternel Janez, roj. 1907. »Divji lovec« v Kropi V nedeljo, 28. t. m., ob 15. uri bo DPD Svoboda s Prim-skovega uprizorila na odru kulturnega doma v Kropi Finžgarjevo ljudsko igro s petjem in plesom Divji lovec. Ker bo s to predstavo počaščena tudi 100-letnica rojstva pisatelja F. S. Finžgarja, vabimo prebivalce Krope in okoliških vasi, da v nedeljo v čimvečjem številu pridejo k predstavi. Tržni pregled V KRANJU Solata 5 do 6 din, špinača 10 din, korenček 2 do 3 din, slive 3 do 3,50 din, jabolka 2 do 3 din, pomaranče 5,60 din, limone 6 din, česen 10 din, čebula 3 din, fižol 5 do 6 din, pesa 3 din, kaša 5 din, ajdova moka 5 do 6 din, koruzna moka 3 do 3,50 din, surovo maslo 16 do 18 din, smetana 12 din, orehi 26 do 28 din, sir skuta 6 din, sladko zelje 2,50 din, kislo zelje 4 din, kisla repa 3 din, karfijola 5 din, krompir 1 din, por 2 din za kg; čebulček 10 din za liter, jajčka 0,60 din. NA JESENICAH Solata 6,50 din, špinača 7 din, korenček 2,50 din, slive 5 din, jabolka 4,20 din, pomaranče 5,10 din, limone 5,30 din, česen 9,30 din, čebula 3 din, fižol 6,90 din do 8 din, pesa 2,50 din, kaša 3,70 din, čebulček 13 din, ohrovt 3,50 din, ajdova moka 6 din, koruzna moka 2,25 din, surovo maslo 22 do 24 din, smetana 11,50 din, orehi 27 do 32 din, sir-skuta 5,90 din, sladko zelje 2,60 din, kislo zelje 2,50 din, kisla repa 2,20 din, karfijola 6,50 din, krompir 1,20 din za kg; jajčka 0,55 do 0,65 din. V TRŽIČU Solata 8 din, špinača 8 din, korenček 3,50 din, slive 5 din, jabolka 2 din, pomaranče 5,60 din, limone 6 din, česen 10 din, čebula 3,20 din, fižol 7,50 din, pesa 3 din, kaša 5 din, čebulček 10 din, ajdova moka 5 din, koruzna moka 4,50 din, surov maslo 20 din, smetana 10 din, orehi 28 din, sir skuta 7 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 2 din, kisla repa 2 din, karfijola 5 din, krompir 1 din, banane 6 din, med 12 din za kg; jajčka 0,60 din. Dežurni veterinarji: 27. 3.—1. 4. Vehovec Srečko, Stošičeva 3, tel. 22-405 ali 21- 283; 2. 4.-8. 4. Bedina Anton. Kokrica, tel. 23-518; 9.4. do 15. 4. Rus Jože, Cerklje, tel. 73-115; 16. 4.-22. 4. Vehovec Srečko, Stošičeva 3, tel. 22- 405 ali 21-283; 23. 4.-29. 4. Bedina Anton, Kokrica, tel. 23- 518 Poročilo o žrebanju srečk 12. kola, ki je bilo 25. 3. 1971 Srečke so zadele s končnicami din 20 30 11330 500 89740 500 110930 10.000 552080 10.000 634310 10.000 61 10 471 50 7171 200 001101 10.000 299591 10.000 52 1.0 04942 1.000 64082 500 556542 10.000 782472 10.000 3 6 16973 506 26483 1.006 621703 10.006 84 20 6534 200 28794 500 66694 500 363304 10.000 587574 50.000 5 6 53655 506 87655 1.1X16 121415 10.006 689115 10.006 6 6 14896 506 v 7676 1.006 405586 10.006 17 !0 757 100 29967 2.000 398887 10.000 663187 10.000 78 10 41298 500 81278 2.010 90278 510 59 10 89 20 17519 1.000 228669 10.000 613469 10.000 648119 150.000 PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU SOBOTA, 27. marca, ob 10. uri za IZVEN: TRNJULCL CA, izvajajo otroci šole Cerklje PONEDELJEK, 29. marca, ob 16.30 Jelič: RDEČA KAPICA — gostovanje v Preddvoru TOREK, 30. marca, ob 16. uri Jelič: RDEČA KAPICA — gostovanje v Tržiču, ob 19.30 red PREMIERSKI — A. Leskovec: DVA BREGOVA glas * 20. STRAN Ob pripravah za nafisk Zbornika spomenika NOB na področju občine Kranj Gotovo je prav, da seznanimo javnost, posebno borce in svojce padlih v NOB, da pripravlja Občinski odbor ZB NOV izdajo Zbornika spomenikov, spominskih obeležij in spominskih plošč na področju občine Kranj — od Jezerskega vrha do Žabnicc pa od Sidraža do Jamnika in od Poženka do Podbrczij. Zbornik bo v sliki in besedi prikazal zares časten delež, ki ga je ljudstvo tega območja prispevalo na žrtvenik domovine, za svobodo in ora-vičncjšo bodočnost. Knjiga bo spričevalo visoke nacionalne in socialne zavesti, ki je v času okupacije odlikovala ljudi, ki so živeli na sedanjem področju kranjske občine. Knjiga, ki jo pripravljamo, bo bolj slikanica kot zbornik. Saj bodo vsi spomeniki, obeležja, plošče in grobišča prikazani v fotografijah. Teksta bo le malo, pač kolikor zahteva opis kraja, spomenika samega in dogodka, zaradi katerega je spomenik postavljen. Torej bo knjiga hkrati nekak pregled najvažnejših dogodkov iz časa NOB. Kot bo po eni strani zbornik rabil za registracijo že postavljenih spomenikov,obeležij in plošč, tako bo po drugi strani koristen vodnik šolam, ki bodo s svojimi učenci obiskovale slavne pa tudi tragične kraje, kjer so se hrabro borili naši partizani, padali talci in umirale žrtve fašističnega terorja. Zbornik bo omogočil mladim učiteljicam, ki so navadno od drugod doma, da bodo mladi generaciji, ki tudi ne more dosti vedeti, ker za dogodke ve le nejasno — da bodo torej obiskovalci spomenikov in obeležij podrobneje seznanjeni z dogodkom iz NOB, ki je vezan na ta kraj. Tak je bil naš prvotni in prvi namen Zbornika. Izkazalo pa se je, da ima področje Kranja resda že kar štiri krajevne zbornike NOB (Kranj, Naklo, Gorice in Cerklje), a nobenega, ki bi zasegel te <■ , področje občine. Tore'j bo zbirnik spomenikov le deino izpopolnil to vrzel. Oba /ni studiozni zbornik NOB za področje Kranja bo seveda prej ali slej tudi izšel. A zato bo treba dela in časa. Žal so nas nekateri manjši kraji že prehiteli, npr. Litija. Z našim zbornikom — slikanico bo vrzel delno le izpolnjena, da kranjska občina s tako častno zgodovino NOB ne bo povsem zadnja. Bo pa izdaja našega zbornika nekaj posebneg;'. Takegp prikaza — blizu 200 spom^...kov, obele- žij, plošč in grobišč NOB — še nismo zasledili v sicer bogati literaturi iz dobe osvobodilnega boja. Knjiga bo gotovo našla pot v sleherno zavedno hišo v naši občini, posebno v one družine, katerih svojci so pa-dLi, da moremo mi živeti. In tudi tujcu, ki bo k nam prišel kot gost, bo zbornik — slikanica dragocen dar. Do tu je vse lepo — zataknilo pa se je pri premajhni zavzetosti nekaterih krajevnih odborov ZB NOV, 13. januarja t. 1. je bil sklican sestanek zastopnikov vseh krajevnih odborov ZB NOV s področja kranjske občine. Razdeljeni so bili vprašalniki. Na teh je bilo že vpisano, kar je Občinskemu odboru ZB NOV znanega, za manjkajoče podatke pa so brli navzoči naprošeni, naj jih ja zanesljivo vpišejo. In do sredine februarja t. 1. dostavijo Občinskemu odboru ZB NOV. In tu je nastal sedaj zastoj! Nekateri tovariši na terenu sploh niso ničesar vpisali, le podpisali so se: Ali pa so vpisali prav malo manjkajočih podatkov. Kaj se nismo mar razumeli? Saj smo se vendar dogovorili: skltčite sejo, ne le odbornikov, pač pa vseh borcev in aktivistov v kraju in skupno predelajte vsak vprašalnik. Vsi ljudje vse vedo! Po tem bi se morali ravnati. Ne pa da je, npr. sedanji predsednik ali tajnik, vpisoval (ali pa ne vpisoval!), kar sam ve. Sam pa očitno ni vedel dosti in nekateri vprašalniki so mi prišli v roke taki kakršne sem oddal — skoro prazni... Je primer, da je na terenu nekega krajevnega odbora ZB NOB en sam spomenik — a tovariš, ki je dobil vprašalnik v roke, se je podpisal in nič več! Ni pa znal poizve-deti, kdaj je bil spomenik odkrit (en sam spomenik na njegovem področju!) in kdo je avtor res pesniško sestavljenega napisa. Ta dva podatka manjkata tudi na mnogih drugih vprašalnikih. Posebno čas odkritja je važen, ker obeležuje čas, v katerem so bili postavljeni spomeniki. V letih tik po osvoboditvi so ljudje postavljali preproste — ponekod celo lesene — spomenike, okorno izdelane in opremljene. V zadnjih letih delajo načrte za spomenike, obeležja in plošče arhrtekti-umetniki. Spominsko obeležje padlim Gornikom pri Češki koči pod Griutovcem. — Foto: C. Z. Seveda bo naš zbornik zajel vse — iskrena preprosta znamenja, postavljena tik po vojni v spomin padlim sova-ščanom, kot tudi sodobne spomenike — umetnine, kot so npr. v Mavčičah, Trbojah, v Zabnici, na Planici, v Be-snici, na Jamniku, v Goricah, Preddvoru, Kranju, Kokri, Podbrezjah, Naklem in drugod. Vsekakor bi se morali tovariši iz krajevnih odborov ZB NOV potruditi in povprašati druge, kar sami ne vedo. Menil sem tudi, da mi bodo tovariši nekatere že vpisane podatke prekontrolirali, dopolnili in popravili. Zgodilo pa se je celo to, da so tovariši z nekega bližnjega terena prepisali imena padlih s plošče — pri tem pa napravili v tipkopisu kar devet napak v imenih! K sreči mi je plošča znana in sem stvar sam popravil. Toda, kako bo drugod? Svojci so vendar za imena padlih občutljivi! In ko bo Zbornik tiskan, bo nemogoče stvari popravljati in se opravičevati. Nekateri tovariši so dodali k imenom, ki jih navajam, da so vklesana na plošči, še nova imena. To je treba urediti drugače: imena, ki iz tega ali onega razloga niso bila vklesana, naj se najprej vklešejo, šele potem bomo mogli reči: ta in ta imena so vklesana na spomeniku. Podobno je z imeni, ki so napačno vklesana. Treba je stvari popraviti najprej na spomeniku. Kajti naš zbornik spomenike opisuje, jih pa ne spreminja — torej najprej na spomeniku popraviti, potem pa v tekstu zbornika dopolniti. Želimo, da bi bil zbornik čim bolj popoln, natančen — s čim manj napakami, a s točnimi podatki. Kaj vse smo znali zvedeti, zdaj pa teh skromnih podatkov, kot je npr. dan odkritja spomenika, ni in ni mogoče dognati. . . Nastalo pa je še nekaj nesporazumov v zvezi z izpolnjevanjem vprašalnikov. Zbornik namreč ne bo imel takega obsega, da bi mogli biti vpisani življenjepisi vseh padlih borcev, kaj šele živečih aktivistov. Poudarili smo na sestanku, naj bi bil vsak dogodek vpisan na kratko, le v bistvu — tako pa sem dobil med drugimi nekaj dolgih čustvenih zapisov, iz katerih nikakor nisem mogel izluščiti dejstev. Gre pa le za dejstva! Potem so nekateri napak umeli naročito, naj dogodek opišejo po svoje, preprosto. Ia da borno potem že mi stvar jezikovno uredili. Ni bilo pa mišljeno: pisati nerazločno, ncumljivo, nerazrešljivo. Kdor ima slabo pisavo, naj bi oskrbel tipkopis. Skozi nekatere rokopise se sploh nisem mogel prebiti, čeprav bi se rad. Vse to, kar sem naštel, ovira delo pri sestavi zbornika. Menil sem, da mi bo šlo delo hitreje od rok. A vedno moram hoditi preverjat podatke — ki bi morali biti že dokončno preverjeni s strani krajevnih odborov ZB NOV'. Vse kaže, da bodo tovariši na terenu za nekatere podatke še enkrat vprašani. Za napake in pomanjkljivosti bodo pa morali prevzeti osebno odgovorost. Snov je preobčutljiva, da bi smeli biti površni in brezbrižni! Ogledal, opisal in premeril, sem domala vse spomenike in obeležja NOB na področju kranjske občine. Ne da bi si lastil pravico kritike, vendar zaradi stvari same ugotavljam, da so mnogi partizanski spomeniki na področju občine zanemarjeni. Predvsem me je motila neurejena neposredna blizi"*1 okolice spomenikov. Cvetje in venci, ki j'h mladina, preživeli borci, Pri" jatelji in svojci polagajo k obeležjem, so v okras le dokler so lepi in sveži. Ni P? nujno, da venci gnije jo od od dneva borca pa vse de dneva mrtvih in nato spet do naslednje pomladi ali poletja. Bolje nič kot uveli šopki i° razpadli venci! Pač pa bi bilo prav, če bi se krajevni odbori zavzeli >* obnovo napisov. Ponekod s0 črke že nečitljive. Kdajpakdaj bo treba spomenike tudi t?& prašiti in umiti; dež ne štor« vsega. Posebno spominske plošče na pročeljih hiš so grdo prašne. To pa je **? majhen trud: vzeti krpo ltt kamen umiti. V noben okras niso pločevi naste »vaze«, stare konzerv^ Razmetane take »vaze« okrog spomenika so bolj smeti ko počastitev borcev. Ce ni steklene vaze ali lonca pri rok* je bolje vložiti konzerv"0 dozo v prazen cvetlični Ione iz gline. Seveda pa ni povsod ta^đ hudo. Tako so spomen«* obeležja in plošče v dol>" Kok re in na Jezerskem res lepo oskrbovane. Prav fa,c v Trbojah in še kje. Zdaj prihaja pomlad . lepo bi bilo spomenike, o°* ležja, plošče in grobišča P3 lih borcev urediti — vsa'^a 30-letnico vstaje slovenske^ naroda in ustanovitve bodilne fronte! Črtomir Zt,re SOBOTA - 27. marca 1971 GLAS # 21. S TRAM Razcestja MIHA KLIN AR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL »Ne, tega ne bom rekel,« pravi, čeprav diha iskrenost iz njegovih besed. »Vendar me s si-Jjom ne boš več priklenila nase ... Osem let, ja, osem let,« začenja zopet s temi osmimi leti, ka-°r da so samo ta leta zasekala med njiju pro-Pad. »Odtujila so naju do kraja ... Izginil sem ** Mojega življenja, a ti iz mojega... Zakaj bi Potem še iskala... V tem času sva živela sak svoje življenje, če ga nisva že prej. živela rug mimo drugega! In zato ne moreva več žive- 1 drug z drugim ... Tudi na nocojšnjo noč bova Pozabila. Morava pozabiti! Nisem se te polastil 2 ljubezni. Vznemirila si me, spravila v strast... a. tako kakor takrat v Grazu, ko sem te srečal tur in ko sem ^ Prvič spozabil s teboj ... Ja, udi takrat je bila samo strast, navadna strast... n tudi kasneje ... ja, vselej, kadar sem te jemal * sebi...« Št ^ila si mu tel° 23 drugo tel°' — zbode . c* staro spoznanje, ki se je zajedlo vanjo v enutku, ko je ob tistih pismih spoznala utvaro sv°ie ljubezni. *p°tem si me jemal, kakor bi si jemal vlaču-eo,« bi rada slišala potrditev že osem let in pol Marega spoznanja. *Ne, to ne,« zajeclja Federle. »P, pač! Vse vem! Nisi me ljubil. Nikoli me JS| ljubil. Bila sem ti samo telo za drugo telo, rPrav si bil tudi ti samo igrača v rokah prednice ...« *Ne obsojam te zaradi nezvestobe ...« *Saj me tudi ne moreš. S prešuštnico ne 'slim sebe, marveč Anno Bauer!« izj? aj? se komaj slišno izvije presenečenje rrancovega grla. »Ja, Anno Bauer! Prav si slišal! Samomorilko Anno Bauer! Ta te je spravila v nesrečo in ne jaz! Ta te duši! Ta ti stiska vest!« Franca grabi krč. Tako mu je, kakor da se seseda sam vase. »Ne vem, o kom govoriš! Ne vem, o čem ble-deš,« sope z votlim glasom. To razmerje bi rad prikril, saj bi lahko spremenilo težo krivde v njegovo škodo in mu še povečalo težave na weil-heimskem sodišču, pri katerem mora doseči ločitev. »Ne taji! Tvoja in njena pisma sem brala!« »Pisma? Kakšna pisma?« bi rad igral nevednost, a ga glas izdaja, da teh pisem, če jih ima v rokah štefi, ne bo mogel prikriti. »Si pozabil, kam si jih skril? Si pozabil na vdolbino v steni pod najino poročno sliko?« »Prekleto,« preklinja Franc sam sebe, ker tistih pisem, ki mu že zdavnaj ne pomenijo ničesar več, ni sežgal. Zdaj ima babnica adut v svojih rokah. Tako si misli in se zaveda, vseeno pa še vedno igra nevednost: »Ne razumem, ničesar ne razumem, o čem bledeš.« »Razumeš, prav dobro razumeš! Glas te izdaja!« »Glas? Ha!« bi se rad posmehnil. »Res, prav zares bi rad videl tista pisma? Morda si jih prinesla celo s seboj? Le pokaži mi jih, da jih bom prebral,« tipa in se pripravlja, da jih ji bo iztrgal, če mu jih bo pokazala. Tu ni nobene priče. Nihče ga ne bo videl, kako se bo ruval z ženo za tista pisma, ki bi ga lahko obremenila pred vveilheimskim sodnikom za nezvestobo in mu naprtila krivdo za ločitev. Zato mora priti do njih in jih sežgati, še preden bosta s štefi zapustila tiskarno. »Kar pokaži mi jih, če jih imaš!« Tako obreza vanjo, obenem pa se boji, da mu ne bo pokazala vseh. Ni neumna, da bi dala iz rok tako dragocenost, ki bi pri ločitvi šla samo v njen prid. Treba bo priti zlepa do njih in jih izvabiti iz njenih rok. Federle ta hip ne ve, kaj bi. Na ta pisma ni računal. Ko bi vedel, da jih je našla, bi ji sam priznal že sinoči resnico in ji svojo nekdanjo ljubezen do Anne izpovedal kot največjo in najbolj žalostno zablodo svojega življenja. Pri tem bi seveda zamolčal, koliko je zaradi lepe in bogate rdečelaske pretrpel. Ne samo zaradi tega, ker ga je zavrgla, marveč tudi zaradi njenega samo« mora. Takrat je ta »samomor« še občutil kot svojo krivdo, čutil tako hudo, da se je nameraval tisto noč pred odhodom v vojsko ženi izpovedati in najti v njej oporo, s katero bi se rešil mučnega občutja. »Ja,« se v Federlu drami spomin na tisto noč pred odhodom k vojakom. Besede je že imel na jeziku in samo malo je manjkalo, pa bi ji izpovedal vso svojo nezvestobo. Ko bi zadnji hip ne pomislil, da bi mu štefi nezvestobe nikoli ne oprostila, bi najbrž že zinil. Pa ga je postalo še bolj strah, še večjo težo je začutil v sebi, tako da ni mogel več vzdržati v ženini bližini. Menil je, da mu je krivda zapisana na obrazu, na rokah, s katerimi jo je objemal tisto zadnjo noč, na telesu, na katerem je usahnilo vse, kar je žena tisto noč pričakovala od njega. Zbežati je moral in zbežal je naravnost domov k materi. Matere pa ni bilo doma. Zato pa je doma naletel na Anno-Marie, na sedemnajstletno Anno-Marie, ki si jo je vzel brez premisleka iz neke, skoro nerazumljive sle, s katero je hotel kljubovati svoji vesti ali pa se maščevati za svoj življenjski poraz, ki ga je doživel pri Anni Bauer in pri ženi, pred katero se je takrat čutil krivega. »Kakšna neumnost,« si je govoril ta leta, ko mu ne Anna Bauer, ne žena nista pomenili prav nič več in ju ni več jemal v misel razen pri bahavih pogovorih, v moški družbi, pri pogovorih o ženskah, ki so vse bedaste, da jih lahko po mili volji vlečeš za nos, kadar hočeš. Tako je mislil vse do sinoči, pa tudi potem, ko je pripeljal ženo sem in si jo jemal, kakor bi si jemal sleherno, ki bi mu prišla sinoči v roke, na primer natakarica Micerl, s katero je mislil, da bo prespal nocojšnjo noč, pa jo je prespal z ženo, s svojo zakonsko ženo, ki jo je že zdavnaj izbrisal iz svojega življenja, prepričan, da je ne bo srečal in videl nikoli več. Zakaj ni več petja na vasi? (9) Zjutraj vriskanje, zvečer pesem ftftjujjjj pravst iz Hrast ja (njeno pismo smo objavili v prejš-pravieY/,hl) nam je še enkrat pisala. »Rada bi pripisala še to,« Sobotnihatere V**™1 80 Peli vCasih m kdaj. Največ so peli v pen t Jr Vecerih, včasih do ranega jutra, še posebno so fantje Vij0 d*1^*' Preden so šli »na štelengo« ali na nabor, kot pra-Pesmj. rtf* SPominjam se, da so ob takih prilikah peli tele Podaj'ax Lta soldaški boben, Kaj se ti fantič v nevarnost luna ia' anile s° po vasi Sli, Je pa davi slanca pala, Tiha drUgiJhiv* SlJe' PeteIin Je Z&pel, Ne jokaj ljubica in še vrsto Podoknl pa 86 *e kdo od pevcev ženil, so mu zapeli Oj TriKJC°' Mveda ves zbor- Takrat so navadno zapeli tisto ^e nasa aV mo^ dom, ki je prelepo donela po vsej vasi. Seveda blizu 200 ?8 (HrastJe) takrat štela le 20 hiš, danes pa jih je Pravst~..- . kdo kaj pod kapo, da vpije po cesti . . .« Zdaj pa prisluhnimo, kaj nam je o petju na vasi napisal naš redni dopisnik Janez Nastran iz Rudnega v Selški dolini! da so Z t Je "»Pisala tudi, ?elo ra^f ^ntje v nedeljah kjer jeh-i U v kakšni hiši. *V. .t..!!? več fantov — pev-Pri nas doma K:«"' *Tudi lo tako » 11 Iias aoma je poldne £r.epevali smo celo kakšen , če ga ima sen večer Nikog ar ni, ki bi petje organiziral MeU Prvii-ahko več vzrokov, j^vo, d. T1 J° nedvomno dej-*idcl zaVei naša mladina ve-kCkateH d^na P° Podjetjih; Tteri cel. J° po dve, ne-1° 'ih tal. P° tri izmene, za-ttl l>om v* ko naJ bi Peli. Ko Pa pridejo iz službe, se vsak rad malo spočije. Drugi vzrok je narava dela pri strojih, pri večnem brnenju in cviljenju, ko mora biti delavec zelo previden, da se ne ponesreči. Zato ima vedno nekako napete živce, ne more se povsem sprostiti. Pomemben vzrok je tudi dejstvo, da danes ni nikogar, ki bi petje organiziral, ki bi zbral fante, da bi zapeli. Dandanes se vse dela z veliko naglico, vsak se žene za boljšim zaslužkom, nihče noče ničesar več narediti zastonj, nihče se ne mara ukvarjati z nobeno stvarjo, ki ni dobro plačana. Današnji čas se tudi ne more primerjati s časom pred 45 ali 50 leti; stari običaji in navade so izginile, vendar so bili ljudje nekdaj bolj zadovoljni in veseli, kot so danes, čeprav delajo danes po 8 ur, včasih pa smo po 14 ur ali še več. Kot gozdni delavec se spominjam, da smo šli v ponedeljkih na Jelovico, za ves teden seveda. Vso hrano in orodje smo morali nesti s seboj po več ur hoda daleč. Spali in kuhali smo v lesenih, iz brunov narejenih bajtah. V poletnih mesecih, ko je bil najdaljši dan, smo delali od pol petih zjutraj pa do zvečer, dokler se je videlo. Ves teden tako, v soboto pa smo ob štirih popoldne prenehali in odšli domov. V času košnje smo za nekaj tednov ostali doma, da smo pokosili doma in še drugje, pri sosedih in sploh povsod, kjer so nas prosili. Najbolj veselo je bilo, kadar smo kosili po se-nožetih; bilo nas je po več koscev. Že zjutraj se je zaslišalo vriskanje, zvečer pa se je oglasila pesem. V vasi pa smo imeli določen kraj, kjer smo se fantje zbirali ob sobotah zvečer in ob nedeljah. Prišli smo z vse vasi. Dogovorili smo se, katero bomo zapeli. Posebno zabavno je bilo, ko smo kurili kres. Takrat je bila navada, da so pri vsaki hiši pripravili večje butare iz smrekove ho-stc. Za hiše, kjer so bila dekleta, smo že vnaprej vedeli, da bodo rade malo ponagaja-le, zato smo tiste butare natančno pregledali. V nekaterih smo našli skale, debele kot zeljnate glave, v drugih pa par ponošenih in raztrganih čevljev. Vse butare smo potem naložili na voz in jih zapeljali tja, kjer smo kurili. Tudi takrat smo peli; razšli smo se šele, ko je bila na kre-sišču samo še žerjavica. Janez Nastran Vasovanje in fantovska pesem Naš dopisnik Jože Ambro-žič s Poljšice pri Zg. Gornjah nam je na vprašanje, zakaj nI več petja na vasi, takole odgovoril: Živim na deželi in večkrat srečam kakšnega očanca, ki se rad spominja, kako je bilo včasih, in ki rad spregovori o tjcn. Nekaj o življenju pred zadnjo vojno se spominjam tudi še sam. Vem, da bo večina dopisnikov kot vzrok za prenehanje petja na vasi navajala radio, televizijo, preobremenjenost pri delu in še kaj, vendar tu ne tičijo glavni vzroki. Posebno televizija ima zadnje čase bolj slab spored in le težko vidimo kaj domačega, kar ljudi na deželi privlači (npr. igro Razvaline življenja ipd.). Vemo tudi, da so bili fantje včasih bolj zaposleni kot danes. Le kdo je bil ob sobotah prost! Delali so na kmetijah ali kje drugje po dvanajst ali več ur na dan, kljub temu pa so se zvečer zbirali na vasi in zapeli. V nedeljah popoldne so se fantje skupaj zbrali na vasi in odšli na veselja-čenje, vedno družno. Ce je na veselici prišlo do pretepa — to pa je bilo kar precej pogosto — so sc tudi tolkli družno, vsaka vas kot enota. Okrog polnoči so se spet družno vračali v domačo vas in sredi vasi uro ali več prepevali. Jože Ambrožič (Prihodnjič naprej) Posredujemo prodajo KARAMBOLIRANEGA AVTOMOBILA: 1 OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, leto Izdelave 1969, s 14.000 prevoženimi kilometri. Začetna cena je 7300 din. Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 31. marca 1971, do 12. ure. ZAVAROVALNICA SAVA Poslovna enota Kranj KMETOVALCI! Kmetijsko živilski kombinat Kranj obvešča:* 1. da od 29. 3. 1971 dalje odkupa je na odkupnem mestu Klavnica Kranj, Savska c. 16 vse vrste živine vsak dan od 7. do 13. ure. Za dostavo živine na Klavnico priznamo do 50 din na glavo odrasle goveje živine, za teleta in prašiče pa do 10 din; 2. da prodaja vse vrste reprodukcijskega materiala za kmetijsko proizvodnjo v trgovini Šenčur 88; 3. da prodaja koruzo, pšenico, pšenično krmilno moko, krmila za krave molznice in krmila za perutnino v skladišču Kranj, Cesta JLA št. 1 (bivši Beksel); 4. da prodaja kmetijske stroje proizvodnje PASQALI, VOGELNOOT, OLT, LEMIND, IMT in druge v prodajnem prostoru Kranj, Cesta JLA št. 1 (bivši Beksel). Podjetje za PTT promet v Kranju sprejme na delo za nedoločen čas: 1. večje število pismonoš 2. pomožne delavce za delo v prometnem centru z delovnim časom od 15. do 22. ure Pogoji: pod L: za kandidate je zaželena dokončana osemletka ter opravljen vozniški izpit A-kategorije. Sprejeti kandidati prejmejo službeno obleko in čevlje ter poprečni mesečni dohodek v višini 1100 din. Delovna mesta so po vseh poštah na področju Gorenjske in bodo kandidati razporejeni po možnosti k pošti, ki je najbližja njihovemu bivališču. Pod 2.: za opravljanje dela (sortiranje pisemskih pošiljk) je možna tudi dodatna zaposlitev, če je delavec že zaposlen v drugi delovni organizaciji z nepolnim delovnim časom. Zasedba delovnih mest je možna takoj. Kandidati naj vlože svoje prošnje pri kadrovski komisiji podjetja aH pa se osebno zglase v splošnem oddelku podjetja. 900 LET PREDDVORA Preden nadaljujem pripoved o zanimivem možu, bu-kovniku Matiji Nagliču, moram pojasniti domačinom vseh treh Bel pod Storžičem, zakaj pišem »Beljan« in ne »Bclan«, kot bi nekateri hoteli, češ da je bolj prav. Pišem po jezikovnem občutku: kot rečeno, da žive ob Žili Ziljani in Ziljanke — menim, da so prebivalci Bel Beljani in Beljanke! Seveda vem, da se v vsakdanji govorjeni besedi črka j zamolči in slišimo le za Belane, narečno celo Bvane. Imam tudi vzporedje: blizu Kostanjevice na Krasu so Sela, prebivalci vasi se imenujejo Seljane (gl. Krajevni leksikon Slovenije, str. 225). Res pa taisti leksikon na str. 169 omahuje, ko govori o vašča-nih Srednje Bele — dopušča namreč Belane in Beljane; to rešuje tako, da daje v oklepaj torej Bel(j)ani. — Zal v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (izšel 1970), ki naj me bo kdo prepričal, da nimam prav, se bom uklonil dokazu. FRANC REBOL Vzadnjem stavku prejšnjega zapisa sem omenil, da sta del rokopisov iz zapuščine bukovnika Matije Naglica rešila Tomo Zupan in Franc Rebol. O zasluženem prešernoslov-cu smo v Glasu že večkrat pisali; odkrili smo mu spominsko ploščo na rojstni hiši v Smokuču pa tudi na njegovem gradiču pri Kranju in na Okroglem. O Francu Rebolu pa še nismo spregovorili besede ... Zdaj je priložnost, saj je Rebol po rodu Hrašan, torej bližnji sosed Beljanov! Šolnik in slavist Franc Rebol se je rodil 13. novembra 1876 v Hrašah pri Preddvoru. Umrl je 11. oktobra 1918 v Šentvidu nad Ljubljano. Vmes je živel častno življenje slovenskega narodnjaka, pisatelja in vzgojitelja. stari časi dostikrat prav hudi časi, posebno za slovenskega kmeta in slovenskega izobra-ženca. Obrtniki in trgovci so se laže prebijali — saj se tudi danes! Vendar pa je le treba P*-*" znati, da so včasih le kaj modrega ukrenili tudi tuji oblast* niki. Tako je leta 1903 »Cesarsko kraljeva centralna komisija za umetniške in zgodovinske spomenike na Dunaju* naročila vsem župnikom % državi, naj v cerkvah oznanijo: kdor ima v posesti kake stare listine, naj to takoj n3" znani v župnem uradu; na t* način se bodo zanimive stare listine ohranile in obvarovan pogina. No in nato so župniki svojim faranom res dopovedal^ kako važne so bile stare lisJJ" ne za našo zgodovino. Potem so se nekateri lastniki star' listin in zapiskov oglasili, dr"; gi pa so bili na ta način vsaj opozorjeni, kako važni s Dom Matije Naglica pri Kosmatu na Zgornji Beli št. 18 bi bil naš jezikovni zakonik, razsodnik, svetovalec in pomočnik, sploh ni lastnih imen, torej tudi Bele ni, ne izpeljank iz te besede. Tudi v Slovenskem pravopisu (izšel 1. 1950) ni Bele, ne Bclanov ne Beljanov. Čeprav gre odločitev v tej stvari domačinom Bel, predlagam le sporazum: pišimo tako, da ustreza zakonom knjižnega jezika — Bela, Beljani, Beljanke, govorimo pa po domače — Bela, Belani, Be-lanke, v narečju seveda: Bela, na Bel', toda Bvani in Bvan-ke! — In ostali bomo prijatelji! To sem napisal zato, ker so me Beljani sami izzvali, naj povem, kako mislim o imenu prebivalcev Spodnje, Srednje in Zgornje Bele Seveda% če Na Dunaju je študiral sla-vistiko in germanistiko. Kot gimnazi jski profesor pa je poleg teh dveh jezikov poučeval tudi stenografijo. Pisal je nc-krologe, življenjepise in kritične študije. Nas bo predvsem zanimalo njegovo pisanje o Matiji Valjavcu-Krač-manu, o Josipini Turnograj-ski in o Lovru Pintarju. O vseh teh smo tudi v naših zapisih že precej govorili. Danes želimo poudariti le Rebolovo zaslugo, da je rešil del Naglice ve rokopisne osta-line. STARE LISTINE Gotovo mi je že kdo zameril, ker kdajpakdaj tudi o prejšnjih časih kako dobro besedo rečem. Nikoli sicer ne trdim, da so bili stari časi zlati časi. Nasprotno« vedno povem, da so bili stari papirji in da jih moraJ obvarovati pred izgubo. BUKOVNIKOV »HALlšTEcIJJ ekaj dni po župnikov . N oznanilu v preddvoT**j farni cerkvi, je Rozman-Krač man — P° -p nik rojstnega doma P'^'^ji! Matije Valjavca s Bele št. 16, povedal R1 da ima v hiši debelo kajj, z roko in v starinski s'° ^ ščini pisano. Razgledan ^ izobraženi profesor ^^L^ bol je seveda takoj ufjLnit> da je to ena od i7f1,1 knji* Nagličcvih rokopisnih „1 Povedal sem že v p"-'i\

hiši sodar. lan je stanoval Franc s tremi sinovi in eje-.J-.sin Edvard (1886) e^dnji ašal polne steklc-V dclau Prazne pa vračal val 1C0- Zvečer je obisko- «o bor Vvko šo,°- Toda mno" tiala l kot šola' Ka je zani-Wtnl nika- stroji, izumi, Bil * ^"ja. k°lcsUl .°dličen športnik — Wj kkl deleževal se je mno-1° nek(ClT1" Mcd treningom si S 'moT ?olom'l svoje kolo. t(Hla y_ „dfnarja za novega, >o £5^1 se je. Sestavil je HiV ,z Slarih odvrženih Jo'a L , a'° vdiko zanima f'^na K°lete z letalom. Amc-eta p brata VVriglu sta 1903. a sk0zi a v zgodovini polete-Z »Van' , z lctalom, ki ga k ™^l?vmotor- Za "Jim« ^cit,C) C|i Francozi, Italijan, S !;;|^je se je navdušil N'SSi, Edva'd Rusjan. S, JC SV°j model* v ,D,ria lT a,° lz bambusa in ^ c, "a *> slikah ki jih je i« '8l>t. v Dolt-'tu bratov S PomočiZa?tku leta 1909-cJo brata Josipa na- !Cni času pa je po vsem pravil maketo letala v naravni velikosti, z razponom kril 10 metrov. Nabavil je motor in ga montiral. Poleteti pa mu ni uspelo: trup je bil pretežak, motor pa preslab. Vendar ni odnehal. Napravil je nov dvokrilec in vanj vgradil tricilindričen motor s 24 konjskimi močmi. Letalo je dobilo ime Eda-1. Imelo je lesena kolesa, površina kril pa je znašala 30 m2. Vse je bilo iz smreke in bambusa, okovi pa iz jekla in aluminija. Novembra 1909 je začel Edvard s poskusi in 25. novembra se je odtrgal s svojim letalom z zemlje in poletel skozi zrak 60 metrov v višini 2 metrov. Uspeh, ki nosi v zgodovini slovenskega letalstva zlate črke. Ze štiri dni kasneje mu je uspelo poleteti 500 metrov v višini 12 metrov. Toda, uspehom so sledile nesreče in le volja mu je pomagala, da se je še in še usedal v letala svoje konstrukcije. Uspehi so se vrstili in z letalom »Merčep — Rusjan« je v Zagrebu poletel 10 km in dosegel višino 100 metrov. Ko pa je hotel uspeh ponoviti še v Beogradu, mu je močna kosava odtrgala krilo in mladi Slovenec je izgubil življenje na visokem obzidju nad Savo, kamor se je zrušilo letalo. b:Ia kaj zanimivega. Električni avtomobili so vozili otroke sem in tja, se zaletavali drug v drugega, a se ni nič pripetilo. Na nasprotni strani je vozil majhen vlak — vlak strahov. Skozi predore, čez strmine, mimo različnih strahov se je vračal v mesto, kjer smo otroci spet vstopili vanj. Mamica me je opomnila, da bo treba domov in naj se pazim, da se ne izgubim.Nisem je dosti poslušala. Zagledala sem veliko gnečo okrog kletke z opicami. Stekla sem tja, da si ogledam zanimive živali. Opice so se igrale, jaz pa sem strmela in pozabila, kje sem pustila mamico. Ostala sem sama med neznanimi ljudmi, mamica pa me je že iskala. Solze so me oblile in nisem vedela, kaj naj storim. Kmalu sem zaslišala po zvočniku svoje ime in kje naj se zgla-sim. Mamica me je čakala, jaz pa sem bila vesela, da sem jo našla. Svojo radovednost sem plačala s strahom. Simona Zupan 5. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Prelepo se mi sanja. Naenkrat pa zazvoni budilka. Mislil sem, da je ura sedem, toda ura je bila skoraj osem. Vstal sem z levo nogo. Oblekel sem si srajco tako, da so bili gumbi na hrbtu, levo nogavico sem obul na desno, potem sem se slekcl in se še enkrat oblekel. Skočil sem v kuhinjo in zaklenil vrata. Potem sem zdirjal s kavo proti mizi, da bi kmalu razbil šipo. Kmalu nato sem divjal s torbo proti šoli. Ko sem prišel v šolo, sem se zaletel v tova-rišico in se niti opravičil nisem. Čudno je bilo to vstajanje in zdaj poskušam vstati z desno in ne z levo. Pavle Jereb, 4. a razred osn. šole Cvetka (Jolarja, škofja Loka Če si radoveden Vedno me je zanimalo, kako oče podira smreke v gozdu. Toda kadar sem ga nagovarjala, da me odpelje s seboj, se je izgovarjal, da se to za ženske ne spodobi. Nekega dne pa sem se odločila, da bom očeta v primerni razdalji zasledovala. Sla sem za njim, toda oče se je večrat ustavil, se razgledoval po smrekah in se tudi obračal nazaj. Takrat pa sem morala hitro skočiti za kak grm, da me ni opazil. Ko sem zopet enkrat tako skočila za grm, sta se izpod grma zapodila dva zajca. Tako sem se prestrašila, da sem zakričala, takrat me je oče opazil in vzel s seboj. Ko sva prišla do našega gozda, sva najprej pogledala, katere smreke so zaznamovane. Oče mi je pojasnil, da smreke za posek zaznamuje gozdar, in sicer tako, da se smejo sekati samo tiste, ki ovirajo manjše smreke spodaj, da ne morejo rasti. Kmalu je zapela motorna žaga in podrla smreko, ki je rasla 150 let, sedaj pa je bila v petih minutah podrta. Žal mi je bilo za lepo drevo, toda potolažila sem se s tem, da morajo odrasle smreke dati prostor mlajšim. Nasitila sem svojo radovednost in nikdar več nisem hotela z očetom v gozd, da bi opazovala uničevanje življenja. Zdenka Zupan, 5. a raz. osnovne šole heroja Bračiča Tržič Moj rojstni dan Bližal se je moj rojstni dan. Ves vznemirjen sem gledal televizijo ter mislil, kaj bo naslednji dan. Zasanjal sem v prelepe sanje, zjutraj pa me je prebudil srebrni konjiček, ki je padel v prepad. Za vpil sem na pomoč, a slišal sem le smeh v odgovor. Pomel sem oči in se ozrl. Na postelji sem zagledal pakete, v katerih so bile napo- litanke, bonboni, najbolj pa me je navdušila igrica »Človek, ne jezi se!« Vprašal sem, za koga je vse to in dobil odgovor. Bilo je zame, kajti imel sem rojstni dan. Preoblekel sem se in se do večera igral s prijatelji. Pavel Jereb, 4. a r. osn. šole Cvetka Golarja, škofja Loka Športni dan V soboto smo imeli športni dan. šli smo po zvončke. Zvončke smo nabirali pod Križno goro. Veseli smo hiteli čez drn in strn. Hodili smo kar čez njive in travnike, da Prekrižani načrti Bil je petek. Šolski zvonec je odzvonil zadnjo uro. Strašanski ropot se je pojavil na hodniku. S sošolko Marijo sva otišli iz razreda. Oblekli sva se in počasi odšli na šolsko dvorišče. »Prideš v nedeljo k meni?« me vpraša. »Prav gotovo!« ji odgovorim in stečem na avtobusno postajo, kjer je že čakal avtobus. V nedeljo dopoldne sem se bolj učila kot kdajkoli. Po kosilu sem pomila posodo in pospravila. Boječe sem vprašala mamo: »Ali grem lahko v Voklo?« »Ja, po kaj pa?« me vpraša. »K Mariji!« »Raje se uči, saj nič ne znaš!« mi odvrne in odide na balkon, kjer je sonce prijetno pripekalo. »Nikoli več ne bom pospravila in tudi učila se ne bom,« zavpijem. Pa kaj mi to pomaga, če nc smem, ne smem. Ni mi preostalo drugega, kot da sem še sama odšla ven, se mula-sto usedla na stol ter opazovala naravo. , Irena Dolhar, 7. r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur smo prišli čimprej do cilja. Kmalu smo pred seboj zagledali polno zvončkov in drugih spomladanskih cvetic. Cez nekaj časa pa se je sonce skrilo in nebo se je pooblačilo. Pihati je začela mrzla burja. Sem ter tja je zaplesala kaka snežinka. Morali smo se vrniti domov. Premra/eni in blatni smo še sem ter t ja odtrgali kak zvonček ali drugo pomladansko cvetico. Okrog dvanajstih smo bili že doma. Zdenka Volčjak, 3. b r. osn. šole Cvetko (.oi.tr, škofja Loka S ŠOLSKIH KLOPI Helena z Jesenic — Stara sem 16 let, visoka 159 cm in 65 kg težka. Imam temno kostanjeve lase in rjave oči. Svetujte mi prosim model obleke. Dolžina naj bi bila nad koleni. Koliko bi morala shujšati, da bi lahko nosila hlače? Ali lahko nosim midi in maksi plašč? Katere barve mi pristajajo? Marta — Izogibajte se tesno oprijetih oblek, če menite, da morate skriti odvečne kilograme. Hlače, mini in maksi plašč ravno tako lahko nosite, saj jih nosijo tudi dekleta debelejša od vas. Ne skrbite, kako bi shujšala. Mladi ste še in lahko boste shujšali še brez shujševalne kure, če boste le malo telovadili. Danes lahko v vseh časopisih najdete nasvete, kako se obdrži vitka linija, pa malo polistajte. Narisala sem vam dva modela, oba sta poloprijeta. Desna obleka se zapenja spredaj na gumbe in ima pokončen srajčni ovratnik. Je brez rokavov, v pasu rezana in ima vstavljen pas. Od tu se nadaljuje zvončasto. Druga obleka ima kratka rokava in koničast izrez. Pasovi, s katerimi je po-šita, naj bodo v eni od barv, ki so v obleki. In še to: vse živahne barve so vaše barve, posebno pa naj omenim rjavo in zeleno. Krompir Danes pridelajo na svetu okoli 200 milijonov ton krompirja. Krompir ima veliko kalorij, zalo je priporočljiv za vse, ki veliko fizično delajo. Je lahko prebavljiv, zato ga dajemo dojenčkom že od osmega meseca dalje. Mlad krompir ima veliko vrtamina C. Vitamin pa se izgublja, kadar krompir dolgo stoji ali če je že star. Krompir kuhajmo v pari, če hočemo ohraniti v njem vredne snovi aLi pa v kar najmanj vode. Vedno ga damo že v vrelo vodo in ne v mrzlo. Premehka postelja Nekateri ljudje pogosto zjutraj tožijo o bolečinah v križu. Preden pomislimo na revmatizem in zdravnika, je treba ugotoviti, kakšna je naša postelja, če je premehka in se prilega telesu, potem se nikar ne čudite bolečinam. Treba je zamenjati premehke vložke za trde. Od časa do časa je treba tudi stopiti pred ogledalo in si ogledati držo telesa. Če se Čez dan držite ukrivljeno, potem se čez noč hrbtenica v premehki postelji ne more zravnati. Med spanjem nepravilna drža ostane in postane kronična. Zaradi premehke postelje se lahko hrbtenica skrivi in vretence začne pritiskati na živec. Boli nas križ, slabo spimo. Tapetništvo Radovljica ŠVICARSKE KARNISE SILENT GLISS, ZAVESE IZ STEKLENE TKANINE IN DRUGE, TAPI-SOM IN OSTALE OBLOGE ZA TLA. VSA DRUGA TAPETNIŠKA IN DEKORATIVNA DELA, LASTNE ZALOGE BLAGA ZA ZAVESE, KAR NISE IN TAPISOM. DELA OPRAVLJAMO SOLIDNO IN STROKOVNO. SE PRIPOROČA TAPETNIŠTVO RADOVLJICA. Wmm N Kotiček ljubitelje cvetja Okrasni sroboti PIŠE INZ. ANKA BERNARD Okrasni sroboti (latinsko Clematis) so zelo iskane po-penjavke. Posebno se podajo k hišnemu vhodu, ob steni, na brajdo. Pri nas jih le redko vidimo. Drobno cvetoče sorte so zelo skromne glede svojih zahtev. Dobro prenesejo mraz in hvaležno cveto večinoma enkrat letno, vendar zelo bogato. Eden najlepših sort je Clematis montana Rubens z nežnim rožnatim cvetjem, ki prijetno dehti. Popenjavkc ljubijo apnena tla. Vse poletje pa cveto veli-kocvetni hibridi, ki pa so bolj zahtevni glede lege in zemlje. Ljubijo zelo rahla, na apnu bogata tla. Ne smejo po stati pod kapom ob steni in ne na močnem soncu. Najbolj jim prija vzhodna lega, kjer ni močnega opoldanskega sonca. Zelo jim prija, če so spodnji deli poganjkov in korenine zaščitene s srednjevisokimi trajnicami. V vzgoji je danes že veliko sort z belim, rožnatim, modrim, vijoličnim in rdečim cvetjem. Hortikulturno društvo Kranj je prejelo nekaj uvoženih holandskih velikocvetnih srobotov v beli, modri in rdeči barvi, kot tudi magnolije, rododendrone in azaleje. Vse, ki se zanimajo za vzgojo in obrezovanje sadnega drevja, obveščamo, da bo poučna demonstracija o gojitvi sadnega drevja zaradi velikega zanimanja ponovno v petek, 2. aprila, na sadni plantaži v Prccldvo.ru ob 16. uri. VNETJE REBRNE MRENE ALI PLEURITIS I Spoznali smo že oblike tuberkuloze pljuč pri otrocih in odraslih. Sedaj bom pisal o rebrni mreni In boleznih, ki sc na njej Pojavljajo. Tukaj nc bomo več ločevali bolezni rebrne mrene pri otrocih in pri odraslih. Ne ločimo jih zato, ker pri obeh starostnih skupinah nastanejo lahko iz istega vzroka, enako potekajo in je zdravljenje praktično isto. Vse to bom kasneje natančneje razložil. Kar pa se nanaša na tamo rebrno mreno in njeno funkcijo v človeškem telesu, bi rad povedal nekaj osnovnih značilnosti. Kaj je rebrna mrena? Pogosto ljudje zamenjajo oziroma istovetijo rebrno mreno s samimi pljuči-Res je, da sta povezana med seboj ne samo loka' cijsko, pač pa tudi funkcionalno. Zato se dopolni* jeta v celoti, čeprav m med seboj razlikujeta. zbolijo pljuča, ni nujo0' da zboli tudi rebrna mr* na. Grški naziv je HFjH ra« in se je že precej ud* mačil, tako da tudi lai*j uporabljajo ta Izraz H pleuritis, kar pomeni vfl* t je pleure ali rebrne m1*" ne. Njena naloga je Ščiti pljuča, istočasno Pj predstavlja nepropustlj'v ovojnico za pljuča. To J bistveni pomen pleure življenjsko funkcijo dW nja. Kako dihamo? omogoča zunanjemu zf*j ku, da pride skozi usta^. nos, skozi sapnik in brt> hlje v pljuča pri vdihu. *j tam izrabi hi se potem I* izdihu ponovno ^oČa? sto, kar vidimo pri diB nju, če opazujemo sleče ga človeka, nas spon«1^ na meh ali počeno žogo. jo z rokami stiskamo £ spuščamo tako elastik" ' da se ali polni z zraf Lj. »li prazni skozi edini vn . Podobno se to dogaja P živem telesu, torej pri veku, samo da se to Jft Prodam HLADILNIK bjjl kabinet ŠTEDILNIK "Vri/ in DIVAN. Planina 26, KJJ; Prodam dvobrazdni ski PLUG zetor, motornj^.s ročxo GNOJNIC NO cRILf* KO in 400-litrski leseni JVf * nični SOD. Bašelj 24, "^.i * dvor Prodam KRAVO s tcln MOTORNO KOLO 250 ceni, letnik 1955. ek Ivan, Pcračica 3, Brez- ' Pr h 1416 I.GLAVP žičnato BRANO in i-»Vop,.i za izk°P krompirja 5 tur not*- v°8'»e 37, šen-p pr 1417 Pernat01 dobro ohranjen ffilCpJ globok OTROŠKI VO-»74 £ 0g,is Stanka, BritoE P, ,anj 14J8 (-ja« dva iepa >>fote- ftLl'. ^OS' Kranj, Staneta < SB?.12 1419 i'LE?n NJAM betonsko ŽE- 1:Frin 6' 8' 10 za 12 mm- Vilian !! 'nc- Sp. Bitnje 4, Žabnica Sj p 1420 5 M len m dobro SLAMOREZ- ,;W Ultra 3- Srednja vas 55, , Cnfur 1421 SgjJSKA ZADRUGA Jjdi v skladišču v Naklem tlVo"go^ni ceni prvovrstna et"a sadna drevesca delovnega KONJA, llCo Ionski KRAVI in TE" tic>4' sušnik Marija, Goriča- Ci edvodc 1422 Wvm Plemenskega VOLA. Cse 30, Ga,nik 1423 %ttim šcst tednov stare C i KE- Lahovče 32 1424 JO f"1 rabljeno STREŠ-S3- Se-EKo špičak. Vogljc nčur 1425 %K?^CALNIK2 za seno. Lu-kZ^ačur 1426 Wm KROMPIR igor, g* m KOKOŠI nesnice. 17, Podnart 1427 ^an» PRAŠIČA za zakol Pozen i k 39, J,^ »ŠROTAR«. Ton ~""JV- '428 PiR^m SEMENSKI KROM- ,38, v^Vetnik in igor. Suha lWaoj >429 Sea m SADIKE ribeza -',°Sjt)Uj- rdečega, maline in (PlV1^- ^ušteršič, Šenčur ^ry> , lnc VILE ali zame-NlCo ;a. boljšo SLAMOREZ-* j ziroma jo kupim. Pša- ►Sa^lje 1433 ^lčVT^st tednov stare ^E. Vasca 8, Cerklje bVla^ 1434 ^k2? PRAŠIČKE. Sp. *W 1435 !Ve?o ft?t^prcžne VILE 'n !!n lW° za krmo po 10 S Pfe apr«tna Polica 14, Cer- b'Vla«. 1436 PRAŠIČKE. Zg. irVla 1437 j.^AVo^^t mesecev brejo tTG0 Azijko) in motorno *H3stihl kontra 4. 20 PRAŠIČKE. Sp. 1438 Zg. 1439 sedem tednov stare ^ljeKE- Šmartno ~ 22, 1440 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE in 30 kg težkega. Apno 1, Cerklje 1441 Prodam 200 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Zg. Brnik 23 1442 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE in večjo količino SENA. Zg. Brnik 69 1443 Prodam SEME črne detelje in vprežne GRABLJE. Grad 7, Cerklje 1444 Prodam hlevski GNOJ. Po-ženik 36, Cerklje 1445 Prodam šest mesecev staro OSLICO in MOPED T-12. Voklo 68 1446 Prodam dober hlevski GNOJ. Naslov v oglasnem oddelku 1447 Prodam nov 70-litrski bakren znotraj pocinkan KOTEL za kuhanje in pranje perila ali za kuhanje živalske krme. Naslov v oglasnem oddelku 1448 Prodam skoraj nov TRAKTOR stever 18 KM. Šuštaršič, Svet je, Medvode 1449 Prodam električni MOTOR 7,5 kW. Komac, Križe 74 1450 Prodam KROMPIR cvetnik. Suha 14, Kranj 1451 Prodam 1000 kg KROMPIRJA igor za seme. Sp. Brnik 1 1452 Prodam nekaj GRADBENEGA LESA in stare OPEKE. Huje 33, Kranj 1453 Prodam dve beli dvodelni diolen OBLEKI (od 8 do 10 let). Jezerska cesta 35, Kranj 1454 Naprodaj KRAVE tik pred telitvijo in z mlekom. Mlakar in Cut, Žirovnica 1455 Prodam KRAVO s teletom. Vehovec Janez, Voklo 56 1456 Prodam motorno SLAMO-REZNICO speiser z verigo in puhalnikom. Naslov v oglasnem oddelku 1457 Prodam dvoosno PRIKOLICO za traktor. Britof 315, Kranj 1458 Prodam STROJ za popravilo nogavic (alot). Štefan Hirci, Gorica 14, Radovljica J504 Prodam SEMENSKI KROMPIR saški, cvetnik in vprežne GRABLJE. Polica 2, Naklo 1505 SPREJMEMO ŠTIRI SKLADIŠČNE DELAVCE Mesečni dohodek 1200 din rudi samsko stanovanje. 2ITOPROMET SENTA, skladišče Kranj, Tavčarjeva 31. KOTIM Kupim malo rabljeno KOSILNICO znamke irus ali mamutu. Medja Anton, Gorjuše 60, Bohinjska Bistrica 1459 Proti prhljaju in za rast las uporabljajte DROGESAN lasno vodo. Kozmetična obrt P. Šinkovec Kranj, Prešernova ulica 19 Kupim SLAMOREZNICO s puhalnikom. Porovne Urban, Glinje 13, Cerklje 1460 Kupim žlindrine ali betonske ZIDAKE in MEŠALEC za beton. Strahinj 61, Naklo 1461 Kupim MLATILNICO s tresali ali brez (smukovnica). Dremelj Janez, Dragomclj 50, Domžale 1462 Kupim rabljene DESKE za šolanje plošče. Novak Milka, Jezerska cesta 61, Kranj 1463 Kupim POROLIT 8 — opeko ali ZIDAK. Strahinj 61, Naklo 1464 Kupim 100-Iitrski MEŠALEC, lahko tudi brez motorja. Naslov v oglasnem oddelku 1465 Kupim 800 kosov cementne OPEKE folc ali kikinda (veliki). Grad 13, Cerklje 1466 MOTO#NAV02!tA Poceni prodam PEUGEOT 404, letnik 1962. Ljubljanska 27, Radovljica 1467 Ugodno prodam (tudi na ček) VOLKSVVAGEN 1500 — limuzina. Zupane, Koritno 19, Bled 1366 Prodam osebni AVTO R-4, letnik 1969. Ogled pri avtoli-čarstvu Zminec 35, škofja Loka 1468 Prodam VW 1200, letnik 1965. Ljubljanska 20, Kranj 1469 Prodam FIAT 750. Štruževo 7, Kranj 1470 Prodam DKV 1000 S z rezervnim: kolesi. Cesta na Klanec 4, Kranj 1471 Prodam KOMBI IMV 1000. Kranj, Reginčeva 7 1472 Prodam FIAT 750, letnik 1966. Zalog 78, Cerklje 1473 Prodam AVTO TAM, 2 toni, z enoosno prikolico in MOPED. Cerklje 164 1474 Prodam FIAT 750 ali zamenjam za fiat 1300 (letnik 1967 do 1968). Glinje 5, Cerklje 1475 Prodam kompletno rezervno KOLO s štirimi vijaki za opel-rekord in ŽAGAN J AC (štar-ter). Informacije na telefon 21-012 Kranj od 15. ure dalje 1476 Poceni prodam dva dvose-deina MOPEDA. Tenetiše 12, Golnik 1477 Prodam FIAT 750, letnik 1968. Šenčur, štefetova 31 1478 Prodam odlično ohranjen AUDI 80 L letnik 1968. Ogled v soboto v Kebetovi 31 ali kličite telefon 21-907 1479 Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1965. Zadružna 8, Kranj 1480 Iščem SOBO in KUHINJO v Kranju ali okolici. Kutnjak Marija, šorlijeva 20, Kranj 1274 Na STANOVANJE vzamem dva fanta. Alič Milka, Breg 39, Kranj 1481 Zakonca iščeta SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 1482 Takoj vseljivo HIŠO zamenjam za GARSONJERO ali enosobno stanovanje. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 1483 Iščem prazno ali opremljeno SOBO v Kranju. Plačam eno leto naprej. Naslov v oglasnem oddelku 1484 Opremljeno SOBO oddam ženski. Naslov v oglasnem oddelku 1485 Solidna zakonca iščeta začasno skromno STANOVANJE ali po možnosti vsaj SOBO in KUHINJO v Kranju ali okolici. Po dogovoru plačata tudi naprej. Pišite na: Meglic Matevž, Dolina 2, Tržič 1486 Tričlanska družina išče SOBO s KUHINJO v Kranju aH bližnji okolici. Ponudbe poslati pod »50.000 mesečno« 1487 Za SOBO s kuhinjo ali enosobno stanovanje v Kranju, primerno za bodočo tričlansko družino nudim predplačilo. Ponudbe poslati pod »20.000 ND« 1488 TROSOBNO STANOVANJE v škofji Loki zamenjam za enakovredno v Kranju ali Ljubljani. Kumer Marija, Partizanska 3, škofja Loka 1489 Večjo opremljeno SOBO oddam. Ponudbe poslati pod »Kranj« 1490 RAZVEDRILO IN ZABAVA NA MALEM GOLFU, ki bo odprt od 2. 4. 1971 dalje. NAGRADNO TEKMOVANJE. POSEST! Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO nad Jesenicami. Pegam, škrabčeva 35, Ljubljana 1312 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO. Voda in elektrika na parceli. Naslov v oglasnem oddelku 1491 Kupim ZAZIDLJIVO PAR CELO od Trboj do Kranja. Jenko Franc, Valburga 55, Smlednik 1492 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO po možnosti s pričeto gradnjo do prve plošče v okolici Kranja. Ponudbe poslati pod »dogovor« 1493 V Kranju oddam v najem 25 m2 PROSTORA za obrt. Naslov v oglasnem oddelku 1494 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO 1000 nr ob glavni cesti Kranj—Primskovo. Informacije v nedeljo dopoldne. Jezerska cesta 48, Kranj 1495 Prodam ZAZIDLJIVE PARCELE v Britolu Ponudbe poslati pod »sončne« 1496 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v Dupljah. Naslov v oglasnem oddelku 1380 POSLOVNI mostom LOKAL v Radovljici, primeren za manjšo obrt — 24 mJ — odstopam. Ponudbe na ogl. oddelek pod »vseljivo.« y* AI?£'iQf ITI/C Nudim hrano in stanovanje UPOKOJENKI za dopoldansko varstvo otroka. Zadnikar, Ljubljanska 27, Radovljica 1497 INSTRUIRAM fiziko in matematiko za osnovne in srednje šole. Naslov v oglasnem oddelku 1498 V službo sprejmem PEKOVSKEGA POMOČNIKA ali priučenega. Pekarija Umnik Šenčur 1499 Iščem KLEPARSKEGA POMOČNIKA ali priučenega kleparja in VAJENCA. Naslov v oglasnem oddelku 1500 V petek, 22. marca, sem od Restavracije na kolodvoru do Tekstilindusa izgubil denarnico z dokumenti. Najditelja prosim, da jo proti visoki nagradi vrne na naslov v dokumentih 1501 OSTALO ROLETE lesene, plastične in žaluzije naročite špilarju, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 70-046. Pišite, pridem na dom 1039 CENJENE STRANKE! Za velikonočne praznike imam na zalogi po konkurenčnih cenah domače suho meso in šunke brez kože. MESARIJA KALAN, St razišče, Kranj 1502 MOŠKI želi spoznati pošteno žensko, staro okrog 40 let za skupne izlete z motorjem. Ponudbe poslati pod lepša spomlad« 1503 POPRAVEK V zahvali ob smrti Valentina Ješeta je nastala pomota. Zahvala gre Elektrarni Moste, ne pa EIcktrotehni, kot je bilo pomotoma objavljeno. Za napako se opravičujemo*. Zahvala Ob nenadomestljivi i/gubi, ki nas je zadela s smrtjo naše dobre mame Ane Grašič Jožove mame iz Tenet iS se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, še posebno teti Ani, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami. Posebna hvala za dolgoletno zdravljenje dr. Novaku, domačemu g. župniku. Samopostrežni restavraciji, Živila Kranj, enako vsem, ki so darovali cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sinovi Jože, Stanko, Marjan, Raj ko in hčerke Anica, Marica ter Ivanka z družinami Zabodel ga je z nožem V četrtek, 25. marca, zvečer je Ismeti Sadri, star 18 let, iz Male Rečice v Makedoniji, sedaj stanuje v Kranju, z nožem zabodel v vrat IH let nega Cirila Razdrha iz Kranja. Storilec je po dejanju pobegnil, vendar pa se je v poznih urah sam javil na postaji milice v Kranju. Po sporočilu iz bolnišnice poškodbe CirMa Razdrha rtiso hujše. Po izjavi storilca naj bi dejanje storil, ker so mu hoteli Razdrli in še trije drugi vzeti iz suknjiča denar. Zadevo se raziskujejo. Zahvala V Mucah pri Preddvoru je v nedeljo, 21. marca, umrla Kajžarjeva mama Helena Balantič roj. Markun Vsem, ki ste naši dragi mami v njeni težki bolezni pomagali, jo tolažili, spremili na zadnji poti, darovali cvetje in bili z nami v težki uri, se zahvaljujemo. Posebej izrekamo zahvalo vsem dobrim sosedom, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, dr. Žgajnarju, g. župniku, pevskemu zboru, zvonarjem iz Preddvora ter ZB iz Preddvora. Žalujoči domači Mače, 26. marca 1971 Po kratki bolezni nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, svakinja, tašča, teta Ana Kuhar roj. Marinšek Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 28. marca 1971, ob 15. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Dupljah. Žalujoči: hčerki Anka in Mica z možema, sinovi Nac, Miro in Franci z družinami, sestre, bratje in drugo sorodstvo Zg. Duplje, Kranj, Ljubljana, Naklo, Innsbruck, 25. marca 1971 Zahvala Tiho nas je zapustila v 87 letu starosti naša ljubljena mama, stara mama, teta in babica Marija Kalan Sokova mama Prisrčno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti, ji poklonili toliko vencev in cvetja. Zahvala vsem, ki so nam izrazili ustno sožalje, dr. Hriber-niku za dolgoletno zdravljenje, društvu upokojencev, invalidom in ZB Bitnje. Hvala tudi tov. Proju Ivanu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Posebno zahvalo sva dolžni sosedi Ivanki Kern in Sifrer Micki za požrtvovalno delo. Iskrena hvala g. župniku za spremstvo. Vsem, prav vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči hčerki Minka in Danica z družinama IZSILJEVANJE PREDNOSTI Na Kidričevi cesti v Skorji Loki je v ponedeljek, 22. marca, zvečer voznik osebnega avtomobila Janez Hartman iz ^P-Bitenj v križišču spregledal stop znak ter zapeljal na !>|V\' nostno cesto prav tedaj, ko je mimo pripeljal na kolesu Franc Rus iz Škofje Loke. Pri trčenju je bil kolesar huje ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. NENADOMA ZAVIL V LEVO Na Cesti 1. maja v Kranju je v sredo, 24. marca, opold"8 voznik osebnega avtomobila Peter Mihelič iz Kranja prehiti val voznika neregistriranega traktorja Staneta Žiberta s Sidrjl Prav tedaj pa je kolesar 10-lctni Bojan špik iz Kranja, *M je vozil pred traktorjem, nenadoma zavil z desne na l^v^ mobilu ljubljanske registracije, ki ga je vozil Ervin Petkov** iz Ljubljane, pa sta bila ranjena Mitja in Tatjana Potočni Ljubljane, škode na vozilih je za 3000 dinarjev SPET IZSILJEVANJE PREDNOSTI Pred bencinsko črpalko na Kidričevi cesti v škofjl ^ Je v četrtek, 25. marca, dopoldne voznik osebnega avtomob^ Janez Oman s Suhe zapeljal v križišče, ne da bi se Prep,j'rtP če je cesta prosta. V tem trenutku pa je po Kidričevi P™£ IJala in zavijala v levo proti Sp. trgu voznica osebnega moblla Vera Stanovnik iz škofje Loke. Pri trčenju avt0^ bllov Je bil voznik Oman lažje ranjen, škode pa Je za 4000 «' L. »• Zahvala Ob nenadni izgubi naše ljube mame, stare mame in prababice Ane Brudar se zahvaljujemo vsem vaščanom Lipe za pomoč, P°; sebno pa sosedom, g. Natkovi, Kejžarjovi, Otrinovi in Mavčevi, častiti duhovščini pa hvala za tolažilne betedt na njeni zadnji poti. Družine: Jelovčan, Brudar, Kržičnik' Šterlc in Muhar Zahvala V 66. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi brat, stric in bratranec Aleš Rozman Iskreno se zahvaljujemo dr. Prlju in zdravslvcneiin1 osebju na Golniku za nego in lajšanje trpljenja-Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom ,fl znancem, ki so ga številno obiskali ter ga pospi"?' mili na zadnji poti in gospodu župniku Brtonclju 'z Cerkelj. Žalujoči: Tinka, brat in drugo sorodstvo Trata, 23. marca 1971 ■■— ■"'■■rr NK Triglav: V borbi za obstanek Vaterpolo Velikanje in Šorli v državni reprezentanci Trener kranjskih vater-polistov Peter Didič nam je sporočil, da je zvezni selektor za vaterpolo določil kranjska vaterpolista Velikanja in Sorlija za člana mlade državne reprezentance, ki bo nastopila na evropskem prvenstvu. Hkrati pa je PK Triglav prejel obvestilo, da sta kandidata za mladinsko državno reprezentanco tudi Malavašič in švarc. To je nedvomno lepo priznanje za mlade kranjske vaterpoliste, ki so s svo;im znanjem opravičili zaupanje zveznega kapetana na raznih tekmovanjih. J. J. v nedeljo je bilo v Ljubki končano tekmovanje v • slovenski namiznoteniški * Premočno je zmagala °Pa NTK Kranj v postavi: 0vak, Tadina, Kerstein in druj- sanjskih strelskih IjorrJJ So imeli preteklo nede-kuSn- letošnJ° večJo preiz-PuSki0 n strelJanJu z zračno °- Pomerili so se za zla- K V * i.— — uucinsKi pričico m°Vanju za 2:1310 Pangrič. Z zmago se je klub uvrstil v I. slovensko namiz-noteniško ligo. Najboljša igralca na turnirju sta bila Kranjčana Novak in Tadina. -j g to puščico za občinsko prvenstvo. Nastopilo je 44 najboljših kranjskih strelcev, med njimi tudi nekaj tekmovalk. Hkrati pa je bilo to tekmovanje tudi izbirno za nastop na republiškem prvenstvu, ki bo 4. aprila v Laškem. Le sedmim strelcem je uspelo preseči predpisano normo (525 krogov) za nastop na prvenstvu SRS. Najboljši je bil spet Vinko Frclih, ki je močno prehitel ostale tekmovalce in z rezultatom 556 krogov dosegel rekord dosedanjih prvenstev. Frelih je tako že osmič osvojil zlato puščico v zadnjih enajstih letih. Vrstni red: 1. V. Frelih (556 ) 2. Rozman (536), 3. Malovrh 532, 4. Černe (vsi Iskra) 528, 5. S. Frelih (T. Nadižar) 527, 6. Žagar (S. Kovačič) 526, 7. Bojanič (Iskra) 525, 8. Zupan (S. J. — Jokl) 513, 9. Lombar (S. Kovačič) 510, 10. Košnik (Sava) 508 itd. B. Malovrh V nedeljo, 28. marca, bodo startali tudi nogometaši v slovenski nogometni ligi. Nogometaši Triglava so končno pred nedavnim uredili svoje vrste in v glavnem odpravrli nesoglasja med igralci oziroma upravo. Kljub vsemu pa gredo v novo sezono brez trenerja, saj je dosedanji trener Ivo Perkovič že takoj po končanem jesenskem delu prvenstva podal ostavko. Zaradi tega je uprava kluba po> verila vadbo igralcu Mihu Bajžlju, ki je v zadnjih dveh sezonah igral v Avstriji. Triglav starta v novo sezono okrepljen z naslednjimi novimi igralci: Andoljšek, ki je prestopil iz Olimpije, Ljušič (Jesenic..), Vidic, Grm in Seme (NK Kranj). Klub pa je zapustil le Siko-vica, poškodovan pa je še vedno Ibrašimovič, medtem, ko se Golič še ni odločil, ali bo ostal v kranjskem Triglavu ali ne. Nogometaši Triglava so prezimili v drugi polovici lestvice in se bodo zaradi tega morali v spomladanskem delu prvenstva precej potruditi, da bodo ostali v republiški ligi. J. Javornik Ples prijateljev košarke Košarkarski klub Kroj iz Škofje Loke bo danes zvečer pod pokroviteljstvom predsednika škofjeloške občinske skupščine Zdravka Krvine priredil elitni ples ljubiteljev košarke. Prireditev je namenjena zbiranju sredstev za nadaljnje nastopanje članov, članic in mladincev v republiških ligah. — jg Klemen Kobal — nekaj časa v hudi krizi, sedaj pa sa spet vrača v formo in upa« mo, da bo na jutrišnjem tekmovanju za Poldov memorial .spet skakal tako kot zna. NTK Kranj v I. ligi V nedeljo startajo rukometaši Spomladansko rokometno sezono bodo jutri odprli tudi so v??etaši ljubljanske bonske lige. Priprave na novo sezono iem u V- javnem dobre in prav zaradi tega lahko pričakuje i° D°ljši rokomet. Najresnejši kandidati za prvo mesto so točk70™110 Kranj, Sevnica in Hrastnik, ki imajo enako število Sed °komctaši iz Dupelj so prezimili na šestem, Križe na ftio ,m' Kamnik pa je pristal na devetem mestu in se bo ral krepko potruditi, če bo hotel ostati v ligi. Lestvica pred spomladanskim prvenstvom: Kranj 10 7 0 3 213:150 M Sevnica 10 6 2 2 217:165 14 Hrastnik 10 6 2 2 178:141 14 Olimpija 10 6 1 3 189:156 13 Zagorje 10 6 1 3 185:126 13 Duplje 10 5 2 3 158:150 12 Križe 10 5 0 5 167:179 10 Mokerc 10 4 0 6 157:172 8 Kamnik 10 3 1 6 203:212 7 Krmelj 10 2 1 7 155:196 5 Medvode 10 0 0 10 142:281 0 J. Kuhar Tudi letos zlata Puščica za Vinka Freliha Nogometaši za točke Vsa nogometna igrišča na Gorenjskem bodo v nedeljo ponovno zaživela. To nedeljo bo namreč na sporedu prvo spomladansko kolo v gorenjski ligi. Kot nam poročajo, so se posamezne ekipe za spomladanski del prvenstva temeljito pripravile. V mrtvi nogometni sezoni je bila ustanovljena gorenjska podzveza nogometnih trenerjev, ki jo bo vodil Bogdan Majce. Nedvomno je bil tak organ za Gorenjsko nujno potreben, saj se bodo odslej lahko trenerji večkrat sestali, kjer se bodo lahko temeljito pomenili o strokovnem delu pri vzgoji gorenjskih nogometnih ekip. V preteklem tednu pa so se v Kranju sešli tudi predstavniki klubov, aktivni trenerji in sodniki. Ugotovili so, da imajo posamezne občinske zveze za telesno kulturo na Gorenjskem premalo posluha za nogomet. Pri posameznih občinskih zvezah sicer obstajajo komisije za nogomet, vendar se je v zadnjem času nabralo toliko problemov, ki so prerasli okvir pristojnosti oziroma dela komisij za nogomet in bi morali o določenih problemih nogometnega športa na Gorenjskem razpravljati tudi izvršni odbori občinskih zvez. Lestvice pred spomladanskim startom: ČLANI: Jesenice Šenčur Kranj Lesce Alples Trboje Naklo Predosljc Zg. Bela Podbrezje PIONIRJI: Triglav A Trboje Lesce Kranj A Predoslje Jesenice Šenčur Podbrezje LTH Tržič Naklo Alples izven konkurence Triglav B Kranj B 10 8 1 1 51:10 17 10 7 1 2 50:13 15 10 6 2 2 31:17 14 10 6 0 4 39:15 12 10 6 0 4 44:25 12 10 4 4 2 28:14 12 10 ' 6 0 4 22:21 12 10 3 1 6 28:44 7 10 1 1 8 15:51 3 10 0 2 8 10:85 2 11 11 0 0 102:0 22 11 10 0 1 43:11 20 11 8 0 3 26:21 16 11 6 1 4 24:16 13 11 6 0 5 23:22 12 11 5 1 5 22:24 11 11 4 2 5 34:34 10 11 3 3 5 25:37 9 11 3 1 7 14:30 7 11 3 0 8 6:55 6 11 2 1 8 31:59 5 11 0 1 10 7:48 1 13 5 3 5 25:27 13 13 6 1 6 27:50 13 P. Novak Nad sto skakalcev v Planici Organizacijski komite Planica je imel letos izredno srečo, saj mu je uspelo pridobiti za tradicionalno tekmovanje Memorial Janeza Polde same najboljše skakalce iz 13 držav. Prireditelji so dobili namreč več kot sto prijav z Imeni skakalcev, ki so v letošnji sezoni dosegli na mednarodnih tekmovanjih v raznih deželah velike uspehe. Po prijavah sodeč bo to najbolj množična in kvalitetna skakalna prireditev v letošnji sezoni na svetu. S planiško prireditvijo se primerja lahko le še letošnji Holmenkoln. Vsekakor pa bo konkurenca vsaj taka, kot je bila na tradicionalni novoletni turneji INTERSPORT. Prav zaradi tega bo uvrstitev kakega Jugoslovana med prvih deset na jutrišnjem tekmovanju v Planici že izredno velik uspeh. Največ tekmovalcev so prijavile naslednje države: Avstrija, CSSR, ZRN, Francija in Jugoslavija. J. Javornik S EN TA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31. tel. 22-053 Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci! Odkupujemo pšenico in vse vrste žitaric po najvišjih dnevnih cenah. Kmetovalcem plačamo v gotovini pri prevzemu. Prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob ln koruzni zdrob. Skladišče je odprto od 7.30 do 16. ure vsak dan tudi v soboto. GLAS SOBOTA — 27. marca I971 Na kranjskem živinskem trgu je vsak ponedeljek sc-manji dan, ki privablja pod kostanje na trgu pisano druščino prodajalcev in kupcev. Ta mesec je na kranjskem trgu največ zanimanja za pujske, ki jih vozijo v Kranj iz različnih krajev Gorenjske, pa tudi od dlje. S tremi udeleženci ponedeljkovega sejemskega vrveža smo se zapletli v kratek in zanimiv pogovor. # ANICA SUŠNIK, Radomlje: »Prodajani pujske. Težki so od 12 do 15 kilogramov in jih prodajam po 26.000 starih dinarjev. Doma imamo tri svinje, ki so povrgle kar 30 pujskov, od tega samo ena 17! Prašiče krmim z repo, peso in korenjem, ker so krmila predraga. Prašičke prodajam tudi v Kamniku in Črnučah, vendar mislim, da se na kranjskem trgu še najlažje prodajo. Rada Imam take sejme in jih obiskujem tudi takrat, ko nimam nič za prodajo. Obiskovanje sejmov je zame neke vrste konjiček in bi se ga težko odvadila ...« # FRANC VODE, Dol pri Ljubljani: »Sedaj je ravno pravi čas za prodajo prašičkov, čeprav kupcev zaradi slabega vremena ni veliko. Danes sem dva že prodal, in sicer po 30.000 dinarjev. Težka sta bila okrog 16 kilogramov. Doma imamo 4 svinje, za prodajo pa še 7 prašičkov. Upam, da jih bom čim prej prodal, ker se druga-Se ne splača, saj jih moraš krmiti in čakati na kup- ca. Krmimo jih z domačim 'futrom', ker je še najceneje. Na kranjski sejem še kar rad pridem, ker je vsak teden in še kar dobre kupčije se dajo sklepati. No, prašičke peljem kdaj tudi na kamniški in črnuški sejem.« # ANTON PERCIC, Povije: »Na sejem sem pri šel zaradi tega, ker bi rad kupil tri prašičke, težke 16 ali 17 kilogramov. Mislim, da jih bom moral plačati po 30.000 dinarjev. Včasih smo imeli svinje tudi doma. To se sedaj ne izplača, drugič pa nI doma nikogar, ki bi jih krmil in jih zato rajši kupim, čeprav so Še vedno dragi. SIcer je pa tako, da za prodajalca cena ni nikoli dovolj visoka, za kupca pa je vedno predrago. Odločil sem se, da bom pujske kupil kar v Kranju, ker drugje cena ni dosti drugačna hi nimaš kaj izbirati.« J. Košnjek V četrtek, 25. marca, bi moral biti ob 18. uri v kinu Center v Kranju nastop Komi grupe iz Beograda. Ker pa je bilo premalo gledalcev, so prireditev prestavili na 20. uro. Ze v začetku glasbenega programa pa je skupina mladincev začela metati na oder jajca, krompir in podobno. Skupina, bilo jih je okoli 30, je tako preprečila izvajanje programa. Člani Komi grupe so zahtevali mir. Ker je bilo pričakovati, da bo prišlo do hujše kršitve javnega reda in miru, je skupina miličnikov razgrajače razgna-la. Kljub temu pa je bil program končan predčasno. TUDI TO SE ZGODI Ko so na zadnji seji škofjeloške občinske skupščine ustanavljali samoupravne organe sklada rezerv, je hotela imeti vsaka dejavnost v tem organu svoje predstavnike, zagovornike, branilce določenega podjetja, dejavnosti. A tega ni bilo moč uskladiti. Pa se je dvignil eden izmed izkušenih gospodarstvenikov in dejal: »Kaj se dajete za to zastopstvo, kot da ne bi poznali te naše samoupravne demokracije v praksi. Tu gre šele za 25-člansko skupščino. Le-ta pa bo morala izbrati Še svoj upravni odbor, ki bo imel predsednika. Ker so seje dostikrat nesklepčne, saj je potrebno stvari hitro reševati, se bo predsednik seveda moral sam pomeniti z županom.« K. M. V rubriki eno vprašanje — trije odgovori v prejšnji številki Glasa trije obiskovalci ob otvoritvi razstave v Radovljici omenjajo udeležbo mladih na kulturnih prireditvah. A. : škoda je le, da med obiskovalci ni več mladih. B. : Presenečen sem, da vidim na današnji otvoritvi toliko mladih. C: Pa tudi to sem opazila, da se mladi in starejši prebivalci Radovljfice vse bolj zanimajo za razstave in druge kulturne prireditve. Kolikor sodnikov toliko scdbl A. M. Profesor Srečko Krč se je rodil 1939. leta na Jezerskem. Po končani poklicni šoli na Jesenicah in srednji politični šoli v Ljubljani se je vpisal na filozofsko fakulteto, kjer je diplomiral iz sociologije. Na jeseni&i gimnaziji predava od 1960. leta, že dve leti pa vi' občinsko konferenco ZMS na Jesenicah. Pred nedavnim so se na zboru samoupravi javcev Gorenjske na Jesenicah zbrali mladinci iz vseh gorenjskih občin. V svojih referatih so obravnavali probleme, ki so značilni za posamezne gorenjske občine in P°~ udarjali pomen in vlogo mladine v samoupravnih procesih. Rezultate in uspehe je prof. Srečko Krč takole ocenil: »Mislim, da je zbor mladih samoupravi javcev Gorenjske uspel organizacijsko in vsebinsko. Potekal je v času intenzivnih priprav za samoupravne dogovore v dolgoročnem ekonomskem razvoju Slovenije in v času priprav na II. kongres samoupravi javcev Jugoslavije. Menim, da je II. kongres samoupravljavcev najpomembnejši politični shod v zadnjem desetletji1 pri nas. Razprave na samem zboru mladih so se usmerjale predvsem na oblikovanje odnosa ZMS do dolgoročnega gospodarskega in političnega razvoja Slovenije. Posebno mesto v razpravah pa so zavzela vprašanja o oblikovanju ustreznega sistema izobraževanja in o izboljšanju kvalifikacijske strukture. Mladi proizvajalci so se zavzeli za hitrejšo modernizacijo proizvodnje, za organizacijo dela in za večjo produktivnost dela, ki bi zagotovila večje osebne dohodke in s tem boljši družbeni standard. Na zboru samoupravi javcev so mladi močno P0" udarili tudi potrebo po večjem vključevanju in soodločanju v samoupravnih procesih. Mladi bi se morali tudi bolj medsebojno povezovati in enotno razrešev& probleme in težave, s katerimi se srečujejo. Ne bi se smeli zapirati v okviru občin, ampak stremeti po enotnem regionalnem mladinskem gibanju. Mladi so opredelili svoj odnos tudi v tem smislu, d° vidijo v dolgoročnem razvoju vizijo svoje prihodnosti — uveljavljanje svoje lastne osebnosti v razviti dem0' kratični družbi. Sam razvoj samoupravljanja pa ^° moral to vizijo potrditi, saj je in bo os tala podlag svobodnega in demokratičnega sistema proizvajali in potrošnikov.« D. Sedej