PREDSEDNtK UTO NA ZBORU FEDERACtJE: Jugostavija bo ostaia zvesta samoupravni sociaiistični usmeritvi in neuvrščenosti V Beogradu je bi! v ponedetjek P**vi zbor federacije, na katerem so se zbrati postanci vseh zborov zvezde skupščine, čtani predsedstva ^FRJ, predsednik in čtami zveznega izvršnega sveta, svet federacije, Predsedstva potitičnih in družbenih organizacij, predstavniki zveznih organov in zastopniki iz vseh republik in pokrajin. Pred zborom je '"le! predsednik repubtike Tito izčrpen ekspoze, v katerem je anati-zira! vsebinske tokove notranje in zunanje potitike Jugostavije ter Opozori) na pomen ustavne reforme. Predsednik Tito je v svojem govoru nagtasi), da je v prvi (azi Ustavnih sprememb priš!a do izraza ^očja enakopravnost narodov in Sorodnosti v Jugostaviji. Opozori! Po je tudi na nevarne pojave nacionalizma ter deja!, da mora v "oju proti nacionatizmu biti v ospredju detavski razred, ki najtes-Soje povezuje narode in narodno-Ztasti je poudari! potrebo do-s!odnega razvoja samoupravtjanja, ^ katerim sta tesno povezana po-9!ab!janje enakopravnosti in na-^o!jnjti vsestranski razvoj narodov 's narodnosti Jugostavije. V središču izvajanj predsednika . je bi!a mise!, da bi bi!i detavci 's detovni tjudje gospodarji sebe in Mojega de!a. To pomeni, da je srrtise! ustavnih sprememb zagofav-)anje voditne vtoge detavskega razreda v potitičnem in gospodarjem živtjenju nujen pogoj za resnično osvobajanje čtoveka, ne !e aetavcev, ampak vseh detovnih 'tudi. ^rugi de! svojega govora je posveti) predsednik Tito načetom in vprašanjem zunanje potitike. Pri Sm je poudari!, da jugostovanska P°!itika neuvrščanja in aktivne mi-'a!jubne koeksistence izhaja iz te-^Setjnih vrednot jugostovanskega . ružbenega sistema — socializma s samoupravtjanja. Odgovarjajoč Vsem tistim, ki ugibajo o nadatj-ejem razvoju v Jugostaviji, je predsednik Tito ponovno ze!o jasno in nedvoumno povedat, da Jugosta-^'ia še mato ne misti spremeniti svojega sociatističnega razvoja, pa vdi ne svoje potitike neuvrščenosti. 'Naši živtjenjsko pomembni in-eresi terjajo — je dejal predsednik Tito — da moramo nenehno so-etovati v boju za mir, neodvisnost, nrsakopravno mednarodno sodeto-^nuje in za demokratične medna-jPdne odnose. Naša zunanja poti-stedi iz samoupravne sociati-s 'črte biti naše države, ki je sestav-P' det naprednih in revotucionarnih '' u svetu. Je odraz naših pogtedov sodobna gibanja in soodvisno-' vseh detov sveta, ter naše ob-^nznosti, ne te iskrene žetje in pri-^Ovtjenosti, da prispevamo svoj . ntež k sptošnemu napredku. Zato ^ Jugostavija v vsem povojnem dobju skušata biti skupaj z dru-mirotjubnimi državami in na-. ^dnimi sitami vsetej aktiven de-, Vnik v mednarodnih dogajanjih Jugostavija se bo tudi v prihodnje z vsemi sitami zavzemala za mi-rotjubno aktivno koeksistenco kot univerzalno načelo mednarodnih odnosov, za enakopravnost narodov in držav, ne oziraje se na nji- Po!aganje vencev OB 30-LETN!C! SELSKtH ŽRTEV V nedetjo 29. oprita bomo obhajoii 30-ietnico obgiav-ijenjo 13 rojakov tz Sei, Ze iezne Kopte, Suhe in Borove)). Za to obtetntco bo ob 10. uri dopotdne potaganje vencev ob spomeniku žrtvam fašističnega nasitja v Setah. Vabimo, da se potaganja vencev udeteit čim več koroških Siovencev, da bomo z našo udeteibo izpričati žrtvam nacizma svoje spoštovanje ter se spominjati težkih časov, ko smo biii koroški Siovenci s strani domačih nemškonacionainih ziočincev obsojeni na smrt. Zveza koroških partizanov hovo vetikost, moč, bogastvo in družbeno ureditev, je nagtasit predsednik Tito. Zato moramo biti pri-pravtjeni nadatjevati svojo mednarodno vtogo iin prevzeti svoj det odgovornosti in obveznosti. Pri tem je še posebej omenit vtogo neuvrščenih držav, o katerih je dejat, da sicer nimajo na razpolago vetikih vojaških zmogtjivosti in tudi ne ve-iike gospodarske moči, toda združene predstavtjajo pomembno po-titično in moratno sito, ki ima vetik vpliv v sedanjih mednarodnih procesih. Svoja izvajanja je predsednik Tito zaktjučit z ugotovitvijo, da pri uresničevanju revotucionarne usmeritve razvoja potitike nasptoh nima vetike odgovornosti le ZKJ, temveč tudi vse druge socialistične site v državi. .Dotžnost vseh nas je, da si vztrajno prizadevamo za uresničitev natog, zastavtjenih v dokumentih, sprejetih v zadnjem času, da bi zagotoviti še hitrejši in botj uspešni razvoj naše samoupravne socialistične skupnosti in nadaljnjo krepitev njenega mednarodnega poto-žaja.* Govor predsednika Tita so z veti-kim zanimanjem sprejeti ter ga obširno komentirati tudi v mednarodni javnosti, kjer so ztasti poudariti njegovo zagotovito, da sta samo-upravtjanje v notranjem razvoju in neuvrščenost v zunanji politiki trajna potreba in usmeritev Jugostavije. Pode/ifev priznan; OF Včeraj je Ma v Z.ja^/jam s/av?!osfHa seja rc^K^/Zš^e ^oMjerence SZDF S/ovenrje, na J^afer: so počasb/! o/r/etMrco Osuo- ^od//we jronfe /?red 32 /ed. OZ? rej pr<7ožwosb so pode//// rad; /eroš-rrja re/^aMs^a Prrznanja OF, ^/ ;//? je preje/o osemnajst zasJažmA osebnost! jz ^/ovenjje j n zamejstva ter dve org4M/z4c/;Z — F/amns^a zveza ^/oventje tn Gasj/sJta zveza ^Joventje. AJed Jetosnjtmt od/t&ovanct sta tadt dva ^oros^a S/ovenca, tn sicer predsednik Z^O dr. Franci Zvitter in znana protifašistična korka /vanka ^ado/šek-Za/a iz Foknika pri Ze/ezni ččap/i. Okema iskreno čestitamo/ Ok pri/ožnosti pode/itve priznanj OF je ime/ predsednik ZSO dr. Franci Zvitter z novinarjem RFV Fjak/jana pogovor, v katerem je nakaza/ namen in de/o Zveze s/ovenskik organizacij na Koro%f?n ter orisa/ trenatni po/ožaj in ok/ike koja koroškik k/ovencev. Po-sekej o pode/jenem priznanja pa je deja/.* Od/Z&ovdMjf, ki nosi ime Osvokodi/ne fronte — edine resnične /jadske organizacije s/ovenskega naroda v najtežjem, pa kkrati naj-svet/ejsem zgodovinskem okdokja — pomeni krez dvoma visoko priznanje prizadevanja za ave/jav/janje pravic in za napredek s/o-venske narodnostne skapnosti na Koroškem. V tem smis/a smatram, da od/ikovanje ne ve/ja to/iko moji oseki, kot Zvezi s/ovenskik organizacij na Koroškem, ki se kot nas/ednica Osvokodi/ne fronte ves čas tadi v narodnostni korki in še posekej v tem časa eska/acije nemškega naciona/izma zavzema za aresničitev svet/ik idea/ov Osvokodi/ne fronte, ki so korka za svokodo in demokracijo, za enakopravnost in zk/ižanje med narodi proti podivjanema naciona/izma. Vem, da kodo koroški naciona/istični krogi tadi to od/ikova-nje izkoristi/i za izpad proti od/ikovanim ter za podtikavanje ne/o-ja/nosti in nezvestoke do države, kakor so to stori/i ok pode/itvi partizanskik od/ikovanj vdovam pad/ik partizanov. Foda neizpod-kitna zgodovinska resnica je, da je ki/a antifašistična korka koroškik F/ovencev pod vodstvom Osvokodi/ne fronte kkrati korka za osvokoditev Zvstrije izpod nacističnega jarma in smo koroški 5/ovenci na ta način doprines/i eminenten de/ež v okvira avstrijske repak/ike k njeni osvokoditvi v smis/a moskovske dek/aracije. /Ve nazadnje pa je mednarodno priznano nače/o, da ima vsaka manjšina pravico do neoviranik stikov z matičnim narodom, kakor ima matični narod pravico in do/žnost, da se zavzema za pravice svojik narodnostnik skapnosti izven /astne države. V Priznanja OF vidim znak in ponovno potrdi/o tozadevnega prizadevanja in tozadevne skrki matičnega naroda. Pregled po volitvah županov k Onstrukfivno prispevati k ureja- Pitvi Mednarodnih probtemov, h kre- miru in napredka v svetu.* Razen malih izjem so se po letošnjih občinskih volitvah novi občinski odbori že konstituirali ter izvolili župane in druge občinske forume. Volitve županov so potekale marsikje v zelo napetem vzdušju. V mnogih občinah je prišlo do tega, da je ena ali druga frakcija zapustila prvo sejo iz protesta proti zadržanju drugih frakcij in s tem vsaj za nekaj dni zavlekla izvolitev župana. Zaostritev političnega ozračja v deželi gre predvsem na račun obeh desničarskih strank — DVP in FPD — ki sta se tudi pri volitvah županov, torej na občinski ravni, morali ozirati na „zbližanje", kot ga je med obema strankama v zadnjem času opaziti tako v državnem kakor tudi v deželnem merilu. Do očitnega paktiranja je prišlo najprej v Gradcu, kjer sta se DVP in FPD dogovorili, da bosta skupaj izvolili FPO-jevskega župana. Za .protiuslugo" je potem FPD zagotovila ljudski stranki podporo pri izvolitvi njenega župana v Celovcu in to je imelo podobne posledice tudi še za razne druge občine. Tako je v mnogih primerih prišlo do združenega nastopa desnice proti socialistom, kjer so le-ti pri letošnjih volitvah izgubili prejšnjo absolutno večino in s tem tudi možnost, da brez tuje podpore izvolijo svoje župane. To velja zlasti za večja mesta in v prvi vrsti za Celovec, kjer sta se — kakor že omenjeno — DVP in FPD sporazumeli, da „vržeta" dolgoletnega socialističnega župana Ausserwinklerja ter prvič po drugi svetovni vojni postavita na župansko mesto dVP-jevskega kandidata. Ta teden do instalacije novega župana Guggenbergerja še ni prišlo, ker so to preprečili socialisti, ki imajo v celovškem občinskem svetu še vedno navadno večino; pač pa bosta desničarski stranki lahko uresničili svoj sklep na prihodnji seji, ki bo predvidoma v začetku maja. Volitev županov je privedla do raznih značilnih pojavov tudi na dvojezičnem ozemlju. Razpihovanje nacionalističnih strasti, ki je igralo najvažnejšo vlogo v volilni propagandi DVP in FPD, je v nekaterih občinah rodilo sadove tudi pri socialistih. To velja predvsem za Škocijan in Pliberk, kjer so nacionalisti znotraj SPO preprečili izvolitev socialističnih županov ter posredno ali celo neposredno pomagali ustoličiti na županskih stolčkih kandidate DVP, samo da bi onemogočili sodelovanje s Slovenci. Po drugi strani pa na slovenskih krajevnih listah izvoljeni občinski odborniki — to velja za Sele in Globasnico in tudi to je treba zabeležiti — pri volitvi župana niso glasovali za zavednega Slovenca, samo ker je le-ta izvoljen na socialistični listi. Takega zadržanja slovenskih mandatarjev gotovo niso narekovali narodnostni vidiki, kar kaže, da pri postavitvi krajevnih list očitno niso bili vedno merodajni narodni interesi in so zato povsem brez osnove tudi .očitki" in .protesti", da je ZSO s svojim širšim stališčem .preprečila" izvolitev tega ali onega slovenskega občinskega odbornika. Da je bilo stališče ZSO nasprotno edino pravilno, kaže naslednja statistika. Pri letošnjih občinskih volitvah je bilo na dvojezičnem ozemlju (pri čemer pa niso upoštevane nekdanje občine, ki so bile vključene v večje upravne enote Celovec, Beljak in Šmohor) na posebnih krajevnih listah izvoljenih skupno 40 slovenskih občinskih odbornikov; poleg tega pa je prišlo v občinske odbore še nadaljnjih 31 zavednih Slovencev — 29 na socialističnih in 2 na komunističnih listah — in to v veliki meri v občinah, kjer posebnih list sploh ni bilo. Ostale stranke so na tem ozemlju dobile naslednje število odbornikov: SPO 309, DVP 186, FPD 46, KPO 7 ter razne druge krajevne liste in imenske liste 71. Volitev županov pa kaže na tem ozemlju naslednjo sliko: SPO ima 21 županov in DVP 13 županov. Med njimi so trije zavedni Slovenci, ki so vsi bili izvoljeni na socialističnih listah; med socialističnimi podžupani so štirje zavedni Slovenci, 1 podžupan pa pripada krajevni slovenski listi. Vsekakor so te številke dovolj zgovorne in kažejo, kakšen je odnos posameznih strank v deželi do naše narodnostne skupnosti v dejanjih in ne samo v lepih besedah. Na nas pa je, da se ne bomo postavljali za razsodnike o narodni zavednosti enega ali drugega slovenskega mandatarja, marveč da jim bomo pomagali v njihovem prizadevanju za skupne koristi. Avstrija naj izpoini SVOJE MEDNARODNE OBVEZNOST! V Kidričevem je bita zadnjo nedetjo proslava 20-tetnice smrti veti-kega stovenskega revotucionarja Borisa Kidriča. Na stavnosti je govorit predsednik izvršnega sveta SR Stovenije Andrej Marinc, ki je ob tej priložnosti omenit tudi odnose z Avstrijo. Dejat je, da je bit ob tan-skotetnih srečanjih jugoslovanskih in avstrijskih državnikov ponovno ugotovtjen obojestranski interes za dobre medsebojne odnose. ..Toda iansko jesen in tudi ob nedavnih voiitvah pa je na Koroškem prišio do znane gonje zoper dvojezične napise, zoper siovensko manjšino in njene pravice, ki ji gredo iz mirovne pogodbe z Avstrijo," je deja) predsednik Marinc. .Mistim, da takšno stanje n) v prid niti Avstrije niti Jugostavije, nit) mirnega sožitja v Evropi. Zato pričakujemo, da bodo sociatistična viada in demokratične siie Avstrije vendarie zavrie šovinistično dejavnost zoper siovensko manjšino in izpoiniie obveznosti iz državne pogodbe. Na-javijeno srečanje med kancierjem Kreiskym in predstavniki naše manjšine bo morda nakazaio rešitve v tej smeri." 27. april 1973 2 —Štev. 17 (1605) ^ M U Spomtadanski sejem v Gradcu Jutri bo no graškem razstavišču svečano odprt ietošnji spomladanski sejem, ki bo potem do vključno 6. maja privlačeval tisoče domačih in tujih obiskovalcev. Letos bo na spomladanskem graškem sejmu sodelovalo vključno Avstrije 40 držav, to je za štiri več, kot jih je bilo lani jeseni. Domačih avstrijskih razstavljavcev bo 1271, od tega razumljivo največ iz Gradca, namreč 35,5 odstotka od skupnega števila; 39 tujih držav pa bo na sejmu zastopalo 825 razstavljavcev, tako da jih bo skupno daleč nad dva tisoč. Med tujimi državami bo tudi tokrat najbolj predstavljena Zahodna Nemčija, od koder bo sodelovalo 286 podjetij. 2e na drugem mestu pa bo po .stari tradiciji" Jugoslavija z 81 razstavljavci, in sicer iz Slovenije in Hrvaške, ki bodo razstavljali v svojem stalnem paviljonu, ki je — da tudi to omenimo — eden najlepših na graškem sejmišču sploh, sicer pa največji izmed vseh tujih. Jugoslovansko zastopstvo na graškem sejmu je povsem razumljivo, saj posveča vodstvo sejma prav Jugoslaviji posebno pozornost — tako glede udeležbe razstavljavcev in s tem seveda glede navezave gospodarskih stikov, prav tako pa tudi glede udeležbe obiskovalcev, ki jih letos zaradi prvomajskih praznikov spet pričakujejo precej več kot na jesenskii prireditvi. V okviru preureditve in delitve po strokah se je vodstvo graškega sejma odločilo za razne novosti. Tako bo letos spomladi prvič prirejena velika razstava kmetijskih strojev, ki je na jesenski prireditvi potem ne bo več, marveč jo bo zamenjala razstava gradbenih strojev. Drugo težišče letošnje spomladanske prireditve bo velika strokovna razstava za tujski promet — to bo največja strokovna razstava gastronomije, kar jih je bilo doslej prirejenih v Avstriji. Obsegala bo 10.000 m^ razstavne površine ter bo nudila vse, kar je kakorkoli povezano s turizmom. V tem okvi- Široka podpisna akcija za prepoved fašističnih organizacij Po vsej Italiji so 25. aprila, na dan vstaje oziroma poraza fašističnega režima, začeli zbirati podpise z zahtevo po prepovedi fašističnih organizacij in neofašistične dejavnosti. V zadnjem času je namreč nastop neofašistov zahteval tudi človeška življenja in to je sprožilo sedanjo akcijo vseh protifašističnih sil. Zahtevi po prepovedi fašističnih organizacij se je pridružila tudi Slovenska kulturno-gospo-darska zveza v Trstu, ki je v tej zadevi objavila poseben poziv, v katerem med drugim pravi: Fašisti in njihove polvojaške organizacije niso še prenehale z zločini, nasiljem, provokacijami in izzivanji. Razkriti zločini terjajo nove provokacije in nove zločine in tej črni verigi ni videti konca, če ne bo odločnih ukrepov in dobre volje oblasti, da do kraja razkrije ozadje posameznih zločinskih akcij, da razkrije ne samo materialne izvrševalce, ampak tudi vse tiste organizacije, skupine in posameznike, ki naročila za to Črno dejavnost dajejo in jo financirajo. Vsi dosedanji pozivi demokratičnih sil, da je treba z odločnostjo nastopiti proti fašizmu in njegovim uradnim organizacijam in skupinam, niso rodili zaželenega uspeha. Zato je treba odločnejše in širše akcije. Pobudo vsedržavne partizanske organizacije, da se s peticijo zahteva razpust nasilnih fašističnih organizacij, so sprejeli protifašistični odbori, ki združujejo demokratične stranke in organizacije. Slovenska kulturno-gospodarska zveza in preko nje vse njene članice so včlanjene v Protifašističnem odboru od samega začetka njegovega obstoja. Ta korak in aktivnost v odboru izhajata iz same narave zveze in včlanjenih organizacij, saj so vse nastale po hudem in kryavem boju proti fašizmu, ki je Slo- vence zapisal narodni smrti, in po zmagi nad njim, ki so jo dobojevale protifašistične sile, katerih bistveni sestavni in vseskozi angažirani del smo bili Slovenci. Naše globoko prepričanje, da je fašizem za vedno uničen, se ni uresničilo. Treba je iti ponovno v akcijo. 25. aprila, na dan vstaje in smrti prvega fašizma v Italiji, se bo začelo nabiranje podpisov za ukinitev drugega fašizma in njegovih vej. Dokažimo, da smo vredni protifašistične preteklosti, da smo budni, odločni in aktivni kot takrat, ko smo fašizmu lomili vrat. ru bo 16 tujih držav, med njimi celotna vzhodna Evropa, prikazalo svoje zanimivosti in naravne lepote. Posebno mesto med razstavami graškega sejma zavzema vedno tudi razstava pohištva, ki bo letos še obširnejša. Isto velja za tako 'imenovani salon krzna, kjer bodo predvajali obleke iz usnja. Sploh bo morda na tem sejmu precej poudarjena, dnevne modne revije se bodo tokrat odvijale ob najnovejših svettobno-tehničnih efektih. Omeniti je treba tudi mednarodno razstavo športne fotografije, pri kateri bo sodelovalo skupno 21 poklicnih fotografov in amaterjev iz devetih držav, ki se bodo potegovali za posebne nagrade. V okviru kmetijskega sejma pa bodo priredili simpozij pod naslovom .Tehnika v kmetijstvu", ki bo v prvi vrsti namenjen kmečki mladini. Ni treba posebej poudarjati, da bo sejemska prireditev tudi tokrat obsegala veliko vinsko pokušnjo: kar sedem držav bo predstavilo svoja najboljša vina. Sicer pa je na graškem sejmu vedno zelo dobro poskrbljeno za številne goste, ki po napornem ogledu obsežne razstave iščejo oddih, okrepčilo in razvedrilo. V tem oziru nudi graški sejem vse, kar si obiskovalec lahko želi; razmestitev sejemskih objektov sredi velikega parka je v tem oziru vsekakor nekaj edinstvenega in privlačnega. Na lanskem jesenskem sejmu so našteli okroglo 428.000 obiskovalcev, od tega dobro četrtino iz 'inozemstva, zlasti iz Jugoslavije. Od jutri naprej bodo vrata graškega sejmišča spet odprta, Gradec bo za devet dni spet prizorišče velike prireditve, ki bo gotovo pritegnila številne interesente od blizu in daleč, da se seznanijo z najnovejšimi dosežki domačega in tujega gospodarstva. Zveza koroških študentov proti nacionaiistični poiitiki Ob dogodkih okott tetošnjih občinskih voiitev je tud) Zveza koroških študentov (Bund Kdmtner Studenten) zavzeta posebno statišče, kjer obsoja ztasti povezovanje OVP in FPO pri voiitvi županov. Ztasti pakt med Gradcem in Celovcem in iz tega izvirajoči sporazum med konservativnimi strankami v mnogih koroških občinah kažejo, da se utrjuje meščanska skupina, je rečeno v izjavi študentov, ki poieg tega odtočno odkia-njajo tudi zadržanje nekaterih sociaiističnih občinskih trakcij, ki so kijub reiativni večini dvignite na županske poiožaje kandidate GVP in FPU. Zveza koroških študentov je zaskrbijena, ker so poiitične vsebine in poiitični ciiji očitno v mnogih primerih podrejeni oportunističnemu mišijenju. Ob tej priiožnosti zveza študentov ponavija svojo svoječasno zahtevo, da je proti desničarskim krogom na Koroškem treba voditi boij odiočno poiitiko. ..Popustijivo zadržanje napram nemškona-cionainim in fašističnim krogom v upanju, da bi dobii) njihove giasove, je ob dogodkih okoii uresničevanja pravic siovenske narodnostne skupnosti dokončno in jasno doživeto potom." Zaradi tega Zveza koroških študentov najodiočneje obsoja tudi zadržanje večine sociaiističnih občinskih odbornikov v Piiberku, ki so iz nacionaiističnih vzrokov preprečiti tzvoiitev dosedanjega sociaiističnega župana, ter pričakuje od SP6, da se bo iočiia od takih funkcionarjev stranke. V Ljubljani je imela Slovenska akademija znanosti in umetnosti svojo redno letno skupščino, na kateri je tekla razprava o važnih vprašanjih usmeritve in razvoja te pomembne slovenske ustanove. Predsednik Josip Vidmar je podčrtal neurejenost položaja SAZU in s tem tudi neurejen položaj v znanosti na Slovenskem. Pri akademiji deluje 13 inštitutov, več komisij in med-akademijskih odborov. SAZU opravlja pomembno poslanstvo doma in v sodelovanju s tujino. Za ureditev svojega položaja je skupščina SAZU sprejela sklep, s katerim predlaga dogovor, da bi pri Raziskovalni skupnosti Slovenije osnovali poseben sektor za usmerjanje in financiranje osnovnega raziskovalnega dela, ki bi podpiral naravoslovne, matematične in medicinske vede na eni strani ter enakovredno humanistične in družbene vede na drugi strani. V takem dogovoru vidi akademija tudi svojo perspektivo delovanja, saj so njene naloge posebne in nacionalne kulturne naloge v najširšem smislu. Iz poročila, ki ga je na skupščini podal glavni tajnik akademik Gorazd Kušej, je razvidno, da je štela SAZU ob koncu leta 1972 skupno 82 članov, od tega 2 častna člana, 34 rednih, 18 dopisnih In 28 zunanjih dopisnih članov. Na SAZU je delalo 118 zaposlenih, od tega 64 znanstvenih delavcev in raziskovalcev ter 13 bibliotekarskih in knjižničarskih delavcev. V enem letu je SAZU izdala 18 knjig in zbornikov, 15 pa jih je v tisku oz. pri- pravi. Biblioteka SAZU šteje več kot 185.000 inventarnih številk. Ob koncu je skupščina SAZU izvolila tri nove dopisne člane: dr. Stanka Grafenauerja, rednega profesorja ljubljanske univerze; dr. Mirka Dejanoviča, rednega profesorja Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu; in dr. Miodraga Ibrovca, rednega člana Srbske akademije znanosti in umetnosti v Beogradu. Kako obsežna je dejavnost Slovenske akademije znanosti in umetnosti že samo na založni- škem področju, pove dejstvo, da je v zadnjem času izšlo pri njej kar 12 novih knjig. V zbirki .Viri za zgodovino Slovencev" je kot peta knjiga izšla obširna razprava Ferda Gestrina .Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem". Ivan Zelko je objavil razpravo z naslovom .Gospodarska in družbena struktura turniške pražupni- je po letu 1381", Stanko Pahič pa je prispeval .Nov seznam noriško-panonskih gomil". S področja glasbene zgodovine sta izšli dve razpravi: Jože Sivec je obdelal kompozicijski stavek Wolfganga Stricciusa, enega najbolj zanimivih protestantskih glasbenikov, ki so delovali v nekdanji vojvodini Kranjski; Andrej Rijavec pa obravnava kompozicijski stavek komornih instrumentalnih del Slavka Osterca, ki je med obema vojnama bil med najpomembnejšimi in najvplivnejšimi skladateljskimi osebnostmi ne samo na Slovenskem ampak na vsem jugoslovanskem kulturnem prostoru. Kot najnovejša publikacija s področja glasbene umetnosti pa je izšla partitura Lucijana M. Škerjanca .Skladbe za godalni orkester". Vrsto razprav je SAZU izdala tudi v okviru oddelka za prirodoslovne vede, medtem ko so geografi svoje najnovejše izsledke zbrali v 13. zvezku Geografskega zbornika. S svojim lasfnim zbornikom pa se je prvič pred-sfavil tudi inštitut za slovensko narodopisje, ki je s 1. zvezkom .Traditiones" počastil tudi 20-letnico svojega delovanja odnosno 25-lefnico ustanovitve svojega predhodnika — Komisije za slovensko narodopisje. Zato je razumljivo, da je prva številka zbornika posvečena nastanku, razvoju in delu omenjene komisije ter njenemu pobudniku Ivanu Grafenauerju. Med ostalimi prispevki bi posebej omenili le tiste, ki se bavijo z našimi koroškimi vprašanji. Milko Matiče-tov obravnava koroško zvezdno ime .Škopnjekovo gnezdo", Vitomil Belaj opisuje pogreb s sanmi na Koroškem, Pavle Zablat-nik pa je objavil spis o ljudski medicini pri koroških Slovencih. Redna tetna skupščina SLOVENSKE AKADEMUE ZNANOST! !N UMETNOST! P0S)MKKDSV€K1 BEOGRAD. — Letos obhajajo v Jugosla-viji 30-letnico zgodovinskega II. zasedanja AVNOJ, na katerem so bili položeni temelji nove Jugoslavije. Proslave obletnice bodo trajale vse poletje in jesen ter dose\ gle višek z osrednjo prireditvijo, ki bo 29-novembra v Jajcu. Glede vsebine teh proslav je bilo poudarjeno, da je treba ob proslavi jubileja II. zasedanja AVNOJ iz* hajati iz njegovega zgodovinskega pomena in povezanosti sedanjega trenutka s priporočili in idejami tega zasedanja, zlasti kaf zadeva razvijanje bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov, enakopravnosti vseh narodov in narodnosti Jugoslavije ter razvijanje samoupravnega sistema in sociali' stične demokracije. VAHKAM. — V svoji velikonočni pridigi, ki jo je imel pred 200.000 ljudmi, je papež Pavel VI. govoril tudi o današnjetU položaju v svetu. Med drugim je omenil .neznosni in žalostni položaj" v Sevcrn* Irski ter .negotovi položaj" v Indokini-Obžaloval je tudi, da še zmerom ni miru na tleh Palestine, .kjer so tolikokrat odmevale Kristusove besede v prid miru". WASHtNGTOM. — Ameriški senatof Mike Mansfield, ki se je že večkrat zavzemal za miroljubnejšo politiko Amerike, jc zdaj zahteval, naj bi objavili njegova poročila iz leta 1962 in 1965, ko je že takratna predsednika Kennedyja in Johnsona opozarjal, da Amerika ne bo mogla premagat* nasprotnika v Vietnamu, pa če še tako kopiči vojaško moč. V poročilu za Kennedyjz je Mansfield ugotovil, da gre v Vietnamu za prihodnost vietnamskega ljudstva, ne pa za usodo Amerike. Johnsona pa je opozarjal, da ni možnosti za vojaško zmago ^ Vietnamu in da bombni napadi na Severu* Vietnam samo spodbujajo severne Vietnamce k večjim naporom. KtDRtČEVO. — Minulo nedeljo je bila Kidričevem osrednja svečanost ob 20-letnic* smrti velikega revolucionarja, borca, politika in državnika Borisa Kidriča, po katerem**' je Kidričevo prav tako pred dvajsetimi let* dobilo svoje ime. Slavnostni govor je imf predsednik izvršnega sveta SR Slovenija Andrej Marinc, delavec tovarne glinice aluminija, ki prav tako nosi ime velikega revolucionarja, pa je odkril spomenik Bor*' su Kidriču. NEW DELHt. — Predsednica indijske vlade Indira Gandhi je na množičnem zborovanju v indijski državi Utar Pradeš pozvala ljudstvo v boj za odpravo revščini in zaostalosti ter za družbeni napredek države. Dejala je, da si vlada Indije na vse mogoče načine prizadeva, da bi enkrat zZ vselej odpravila revščino in da bi omogočila družbeno pravičnost za široke ljudske množice, kar je važen del programa zS družbeno-gospodarsko preobrazbo države. MUMCHEM. — Zahodnonemška policija je imela ob koncu minulega tedna polne roke dela na letališčih v južnem delu države' Preplah je nastal po sporočilu, da nameri' va skupina skrajnežev ugrabiti letalo butanske družbe BEA in tako izsiliti izpust*' tev Rudolfa Hessa, ki je kot zadnji izmed glavnih nacističnih vojnih zločincev zapf* v berlinski jetnišnici Spandau. BEOGRAD. — Zahodnonemški kancle* Willy Brandt je — kakor smo poročali v zadnji številki — bival na uradnem ob*' sku v Jugoslaviji, kjer je bil gost predse**' nika zveznega izvršnega sveta Bijcdic**' sprejel pa ga je tudi predsednik republik^ Tito. Pogovorom med jugoslovanskimi 'I! zahodnonemškimi državniki so pripisovat izreden pomen tudi v široki mednarod** javnosti. Kancler Brandt je izročil predsedniku Titu povabilo zahodnonemškega zvez nega predsednika Heinemanna, ki je pre<* sednika Tita povabi) na obisk v Zahod** Nemčijo. PARtZ. — Slavni umetnik Pablo Picass^ je zapustil ogromno premoženje, ki baje g* v milijarde šilingov. Pričakujejo, da **j .boj" za razdelitev tega premoženja tra)?^ najmanj eno leto. V velikih skrbeh pa se I znašel tudi pariški muzej Louvre, katere***, je Picasso zapustil veliko osebno zbirko, ^ jo je umetnik cenil in za katero je izraZ. željo, naj bo shranjena v eni sami dvora**J Zdaj v tem svetovno pomembnem muze), namreč nimajo primernih prostorov, kjer BONN. — V Bonnu so uradno sporoČ'! da bo glavni tajnik sovjetske KP Leo**' Brežnjev v času od 18. do 22. maja le* obiskal Zahodno Nemčijo. Obisku prij"? ^ jejo velik pomen. Še prej pa naj bi Brez**)^ obiskal tudi Poljsko in Vzhodno Nemč'1 J torej državi, ki sta že sklenili sporazume,^ Zahodno Nemčijo in v glavnem ure**' sporna vprašanja, ki so se po vojni P°j^lL la med Bonnom in vzhodnoevropskimi <* želami. OB 30-LETN!C! SELSKtH ŽRTEV: Hvaležno se jih spominjamo ki so žrtvovali življenje, da bi mi živeli v svetu svobode in pravice V nedeijo bo minito trideset iet od tistega strašnega 29. apriia teta 1943, ko je omahniio v smrt t3 naših rojakov iz Se! in Žeiezne Kapie, katere je obsodi! na smrt z!og!asni nacističn! krvnik dr. Freissier. Pred senatom „!judskega" sodišča iz Bertina, ki je posebej za to pritoinost !aseda! v Ceiovcu, je tek!a tedaj dvodnevna obravnava proti skupini koroških s!ovenskih antifašistov. !n .bitanca" tega procesa je biia grozno: 13 smrtnih obsodb, 17 obsodb na ječo od 2 do 12 tet ter 7 obsodb "a večmesečni zapor — vse to samo zaradi tega, ker so .obtoženci' "stati zvesti svojemu narodu in svojemu jeziku. D"e 29. aprita 1943 je bita na Dunaju izvedena sodba nad trinajstimi "a smrt obsojenim! žrtvami. Danes, trideset tet po tistih dogodkih, se M spominjamo z grozo in v zavesti, da moramo napraviti vse, kar je v naših močeh, da se take stvari nikdar več ne bodo ponovite. Danes, hideset te! po tistih dogodkih, pa se predvsem spominjamo njih, ki so takrat darovati svoja živtjenja, da bi mi živeti v svobodi; spominjamo jih v hvatežnosti in z zagotovitom, da hočemo dostedno izpotnjevati oporoko, ki jo pomeni njihova žrtev; ostati hočemo zvesti narodu, zve-materinemu jeziku, zvesti domači zemtji. V nastednjem objavijamo zborno [^citacijo, ki jo je napisa) Valentin "olanšek posebej za tovariško srebanje, ki je bito pred dvemi ieti v ^elah. y njej je obudil spomin na **tve, ki smo jih koroški Slovenci doprinesti v boju proti fašizmu: /Vaj ž/ut nala Feseda, naj ž/w naša pesem, domača Lesena, domača pesem, s/ovens^a beseda, s/ovens^a pesem/ . Slovenska beseda, ki tako nežno resno, tako otožno in šegavo zveni ^ naših koroških sto venskih pesmih: "Tam, &jer teče /'/stra Z//a .. ." -Pd gor po Peci /?od/m ..." pa dečva v Rožec' ZdtoŽKVd me ... .V P///