i *_Sk*C »•"^'TS Marija z detetom.^ Materain za Svečnico. Pisatelj Forster pripoveduje o materi, ki je pomagala sinčku pri domači nalogi. Povedala mu je nekaj misli, popravila mu je njegove okorne stavke. Med tem prosi deček: »Gospod učitelj nam je prepovedal, da bi si dali pri nalogi pomagali. Če bo vprašal, ali sem napravil sam nalogo, kaj naj rečem?« — »Seveda mu moraš povedati resnico! Pa saj tako ne bode vprašal«, odvrne mati. Ponoči pa je mati mislila na nalogo. Šlo ji je skozi glavo: »Kaj le sein fantu svetovala! Kaj bo v življenju z mojim otrokom, če bode vedno govoril resnico? Smejali se mu bodo, sovražili ga bodo, nikjer ne bode priše! naprej. Kako sem le mogla dati otroku ta nespameten nasvet. čudno, kako nam stari nauki še vedno silijo na jezik in čisto pozabljamo, da se s temi rečmi v današnjem času ne da več živeti.« Naloga, ki jo je prinesel deček v šolo, je bila ena najboljših. »Tvoja naloga zasluži prav dobro«, pravi učitelj. Vpraša pa tucli: »Si jo napravil sam?« — »Ne«, odgovori fant, »mati mi je pomagala.« — »Prav, potem dobi tvoja mati pra? dobrol« Ko je pripovedoval deček to doma, mu je mati rekla: »No ja, saj je lepo, da si govoril resnico, pa pravzaprav bi ti ne bi bilo treba povedati.« »Mislil sem na tvoje besedc: Seveda moraš resnico povedati«, pravi sin. »Da, saj tudi jaz nisem za laž, pa TČasih je že tako, da ni treba resnice govoriti. Drugim nič ne koristiš, sebi pa samo škoduješ.« Deček je poslušal z odprto dušo in žal mu je bilo, da je bil odkritosrčen. Sam sebi se je zdel nespameten. Ko je doraslel, ,je postal kupčevalec z vsem. Znano je bilo, da je pri njegovih kupčijah velilco nepoštenega, čeravno mu nikdo ni mogel z zakonom do živega. Mati je imela pri njem brezskrbno, udobno življenje. A mirna in zadovoljna ni bila v tej udobnosti, če je mislila, kako je ta udobnost pridobljena, in če je mislila na dušo svojega sina. Posebna žalost pa jo je še presunila, ko se je nekoč čisto jasno povedlo, kdo je tega kriv. Nad njeno posteljo je visela stara Marijina slika. Marija drži v naročju svojega otroka, na obrazu se ji vidi veself«. 7T8V«n pa tudi glornik« *alosL Ve, da bo otrok, ki ga je spočela od Sv. Duha, odrešenik in križani ob enem. Kot 61ov»* ška mati čuti v svojem srcu sedmeri mei, a kot dekla Gospodova je vesela, da bode njen otrok izpolnil voljo božjo. Ko se jc nekega dne ozirala po sobi in so ji oči za trenutek obvisele na tej sliki, ji je naenkrat prišlo veliko spoznanjel Na svojem otroku doživi mati to, kar nosi v globočini svoje duše. Če mati preda svojega otroka Duhu božjemu, ali pa ga preda posvel nemu duhu, to odloči njegovo življenje, to napravi njegovo pravo usodo. jLe malo, prav malo mater je, ki bi hotele svojega otroka roditi, predati, vzgojiti čisto za Boga — na celi črti. Tudi jaz sem grešila nad svojim otrokom. S tisto nalogo, s ti-> stim nasvetom, ki sem ga drugi dan svojemu sinu dala, sem ga izročila posvetnemu duhu. In je poklicala svojega sina, mu pokazala podobo Marijino, pa mu rekla: »S tisto nalogo takrat ti nisem prav svetovala.« Mati! Danes na Svečnico je tudi za tebe trenutek, ko naj bi pogledala na Marijo z otrokom. Kakor je ona šla današnji dan s svojim otrokom v tempelj in ga darovala Bogu, tako si tudi ti enkrat stopala s svojim olrokom v cerkev. Velik, svet je bil ta trenutek! Ko si s svojim otrokom V naročju klečala pred altarjem, zatopljena v globoko molitev, si bila kakor svečenica, ki daruje Bogu veliko daritev. Darovala si Bogu svojega otroka, izrazila fi svojo voljo, da naj bo tvoj otrok — božji. Mati, ali res izvršuješ to svojo dariterv? Ali je res vse, kar govoriš svojemu otroku, kar ga učiš, kar mu svetuješ, tako, da vodi otroka k Bogu, tako, da postaja tvoj otrok božji? Ali pri vsem tem misliš, kaj bo iz tvojega otroka tam na koncu njegovega živl jenja, ali pa samo računaš, kaj bo koristilo tvojemu otroku samo za ta svet, četudi bi bil nezvest Bogu? Kaj je ona mati, ki si je mislila, kako se bo godilo mojemu otroku, če bo govoril vedno resnico in mu je nasvetovala laž, napravila iz svojega otroka? Navajanje otroka k neresnici, k nečimurnosti, k malim nepoštenostim, k sovraštvu, kakor to odloči usodo otrokovo kaj napravi iz njega! Mati, glej danes na Marijo z detetom in bodi tudi ti taka mati, bodi tudi kot mati dekla Gospodova! Usoda katoličanov v boljševiški Rusijf. Kakor znano, se v carski Rusiji katoličanoin ni godilo najbolje. Režim jim je nasprotoval, jih oviral, tako marsikateri je moral radi svojega katoliškega prepričanja v Sibirijo. Veliko slabše pa se godi katoliški cerkvi pod boljševiško Rusijo! V spominu je še, kako je bil pred leli umorjen duhovnik Budkovič in kako bi Je tudi bila ista usoda zadela nadškofa Cieplaka, ko bi se ne bile potegnile zanj nekatere evropske države. Od tedaj še ni prenehalo preganjanje katolidanov. Leta 1924 so zaprli 10 katoliških duhovnikov. Naslednje leto jih je moralo zopet precejšnje število v ječe ali pregnanstvo. Med temi je bil tudi Ivan Kovalski, ki je bil dne 2. januarja 1926 v Smolensku ustreljen. Ko so ga pripel jali na raorišče, je zaprosil za duhovnika, da bi se spovedal. To so mu gladko odklonili in mu zaukazali, da stopi V stebru, ob kate- rem so ga hoteli ustreliti. Mučenik dvigne roko, da bi sc še zadnjikrat v svojem življcnju prekrižal, a mlad boljševik priskoči ter mu s sabljo odseka roko, nato mu nekaj strelov konča življenje. L. 1927 so zopet zaprli nad 10 duhovnikov in nekatere mladeniče, ki so se pripravljali za duhovniško službo. Istočasno so pregnali 10 frančiškank, ki so podučevale in vzgajale zapuščene otroke, otroke pa so vtakoili v boljševiške zavode, da jim iztrgajo fero iz mladih src. Vseh katoličanov lalinskega obreda je T celi Rusiji okoli 230.000. Od duhovnikov jih je 150 razkropljenih po krajih izven Rusije, 88 jih je pa v ječah ali v pregnanstvu, ali se pa morajo skrivati pred svojimi preganjalci. Razumljivo je, da v teh razmerah verniki pogrešajo potrebnega poduka, službe božje, zakramen tov in tolažbe. Pomagal jim je zelo škof Herbingy, ki je kot papežev odposlanec potoval po Rusi ji, dokler mu ni namignila boljševiška vlada, da ji je njegovo bivanje na Ruskem neprijetno. Ravno tako hudo preganjanje morajo trpeli katoličani vzhodnega obreda, ki jih je tudi nekaj na Ruskem. Kako sovražijo vlastodržci na Ruskem katoliško Cerkev, je pa najbolj razvidno iz tega, da so obsodili papeža na smrt in mu poslali smrtno obsodbo v Vatikan. Tako mu povračujejo, ker je za velike lakote v Rusiji poslal tja svoje odposlance, da bi vsaj nekoliko orailil grozno bedo. V vseh teh žalostnih razruerah pa kaloličani ne izgubijo pognma, temveč Tztrajajo pri svoiem prepričanju in delajo naprej. Nadškof v Mohilevu, pod čigar oblastjo so ruski katoličani, vzdržuje izven Rusije dva zavoda, v katerera se fzgajajo duhovniki za Rusijo. Lansko leto so bili posvečeni 4 mladi duhovniki, ki mislijo iti na težavno in nevarno delo v svojo nesrečno domovino. V Varšavi izdajajo tudi katoliški list za Rusijo. Imenuje se »Kiteš«, bodri katoličane in se trudi za zjedinjenje pravoslavne cerkve s katoliško. Kakor katoličane, preganja današnji ruski režim tudi pravoslavne in sploh vsako vero. V vsakem kraju imajo organizacijo »kozmomolcev«, to je mladina, ki divja na vse načine proti veri. Izdaiajo tudi list »Brezbožnih«, ki blati in pobiia aa najostudnejši način vero. A vkljub ˇsemu temu niso veliko dosegli. Res so dobili za enkrat na svojo stran precej mladine delavske, pa tudi kmečke, katcri so dovoljevali vsako razuzdanost. Pa ravno radi tega divjanja se je verska zavest začela zelo močno buditi. Ljudje so z tso odločnostjo stopili na stran pregaDJane vere in povsod, tudi med delavsko mladino in v armadi so verski krožki, ki bočejo delati za vero in za versko življcnje. Ima krščanstvo v sebi nekai, kar se ne da ubiti, kar vedno na novo oživi ter vleče človeške duše nase. To je Kristus — Življenje človeških duš.