Jožef Rakež: Roka in noga.                                               461
Roka in noga.
Spisal Jožef Rakež.
Roka je orodje vseh  orodij.
Galen.
Lepa noga je oni del človeške lepote, ki traja do najvišje starosti in diči tudi sivolaso starko.
Goethe.
oka in noga — brr! Kak6 preprost, navaden predmet! — utegne vzklikniti marsikdo, čitajoč ta naslov. Navaden je morebiti, toda nikakor še ni povsem izčrpan. Od najstarejših časov do denašnjega dne se trudijo pisci in pesniki, slikarji in podobarji vsak po svoji moči, da utrde" in razširijo slavo lepe roke in lepe noge. Zakaj bi se jim ne pridružili tudi mi Slovenci! — Nadejem se, dražestna gospodičina, ki z nežno ročico listate letošnji »Zvonov« letnik, da pomilostite naslednje vrste in v njih najdete marsikaj, kar Vam utegne ugajati . . .
Človeška roka — to orodje vseh orodij (kakor jo zove starosta zdravnikov, Galen) — odlikuje se po svoji nežni konstrukciji, čudoviti gibkosti in okretnosti in tak6 lepi obliki, da ji ni najti družice v vsem čiharnem živalstvu. S svojo roko človek najbolj gospoduje ostalim živim bitjem. Po vsi pravici trdi mojster Aristotel, da človek uprav radi tega gospoduje živalstvu, ker mu je stvarnica podarila roko, to najzvestejšo in najveščejšo izvrševateljico njegovega uma; roka daje duhu moč in snago, da izvaja svoje misli; uprav z roko vlada duh raznim oblikam materije.
Ogledi si jo nekoliko, roko svojo! Vsak prst se daje upogibati, iztezati in na stran pomikati; vrhu tega se še vsak členek zase lahko upogiba in izteza. Zategadelj ima roka posebno gibkost, in ta gibkost je tem večja, ker je moči palec postavljati nasproti vsem ostalim prstom. Uprav to svojstvo pa daje roki   poseben značaj.
Toda človeška roka ni samo na j dovršene j še mehaniško orodje, s katerim prijemamo, grabimo i. t. d. — ona je tudi organ čuta, ki se pojavlja v končinah prstov — zovemo ga tip.
S tem organom spoznavamo oblike in svojstva raznih teles — tip nas poučuje, kje je kaka stvar, kako ve je oblike in kakšnega površja, je li trdna ali tekoča, trda ali mehka, je li ravna, gladka, ra-skava, mrzla ali topla i. t. d. — Da, cel6 boje spoznava slepec s svojim čudovito razvitim tipom, ki pri njem v nekoliki meri nadomešča oko. —
462
Jožef Rakež:  Roka  in noga.
Oblika lepe roke, kakor i ostalih delov telesa, označena je že v ne-dosežnih kipih starih grških umetalnikov. V njih nam je umetalnost razkrila, kar nam inače zakriva priroda; v njih nahajamo zakone pravilnosti, zakone prirodne lepote, v njih naše vzore; ondu nam je za vsako posamno različnost ohranjena dovršena praslika v nje prvobitni čistoti. — V farneškem Herkulu gledamo največjo fiziško moč v prekomerno razvitem mišičji; v belvederskem Apolu se divimo dražestnim črtam mladosti; toda, rekel bi, v sredini moči in milobe stoji grški Antinoj . . .
v
Človeški stas v obče je vedno zavisen od tega, kako so rasle kosti, in sicer ne samo od velikosti, debelosti, dolgosti in kratkosti posamnih kostij, nego zlasti od njih razmerja proti celoti, od načina, po katerem so se kosti med sabo zrasle in razvile.
Nekaterniki so hoteli ustanoviti nekovo absolutno razmerje, v katerem bi morali biti posamni deli telesa proti vsi postavi. Vender take absolutne mere dejanski ni; zakaj ljudje so večji in manjši, ki navzlic razni velikosti stasa venderle združujejo v sebi vsa svojstva lepote. A vender se je našla mera, po kateri je soditi lepota stasa; le-to mero nosi vsak pojedinec v sebi; v simetriji posamnih delov z individuvalno veličino telesa se javlja lepi, dovršeni stas.
Kar smo pripomnili zgoraj v obče, to velja seveda popolnoma tudi za roko.
Veličina lepe roke je torej relativna, rekše, ona se ravnaj po dolgosti in debelosti lehtij i. t. d.; iz kratka: roka mora biti propor-cijonirana. Zadoščaj, ako še omenimo, da pravi umetalni zakon : dolžina roke od ročnega sklepa do končine srednjega prsta se imej proti dolgosti spodnjih lehtij   kakor 8:13.
Roka ne sme biti ni kratka, ni okrogla, nego obla (podolgasta) ; prsti morajo biti okrogli in naj se polagoma stanjšujejo.
Sklepi na prstih naj ne bodo gomolčasti — zadnji členek ne sme biti ploščat. Nohet ne bodi preizbočen, ni preokrogel, nego imej ovalno obliko. Beli polmesec na nohtu se mora jasno videti.
Hrbet roke bodi nekoliko zaokrožen; kite in žile naj ne pronicajo skozi kožo, nego jedva prosevajo. V obče ne bodi roka tako rejena, da bi se radi tolšče izgubljala arhitektura nje zgradbe. — Naj-češče se palec ne strinja z inače lepo roko; ali je predaleč od ostalih prstov, ali pa preblizu — tudi je dostikrat v zadnjem členku preširok, kakor n. pr. pri krojačih.
Seveda mora lepo roko dičiti tudi lepa polt. Polt roke bodi bela, sam6 ondu, kjer se tesno prilega kostem, nekoliko rožnato navdihnjena; žile naj le plavkasto prosevajo.
Jožef Rakež:  Roka in  noga.                                               463
Naprstnik in igla sta cesto na kvar lepoti roke; naprstnik, ker se zadnji členek srednjega prsta stisne, ali celo skrivi v sklepu — z iglo pa se zbada koža na kazalci, da je čimdalje bolj debela in grapasta.
v
Ze iz tega se vidi, da si more sam6 oni človek ohraniti popolnoma lepo roko, kateremu so Rojenice položile toliko zlata v zibelko, da mu ni treba z roko služiti vsakdanjega kruha. Saj je vender roka v prvem oziru le orodje za materijalno, fiziško delo; privaditi se mora raznim poslom; a pri tem ji seveda ni moči ohraniti čiste in dovršene prvotne oblike.
Vender pa je treba, da negujemo svoje roke; zakaj lepa roka daje človeku mnogo individuvalnih prednostij, o čemer izpregovorimo še pozneje.
Obliko roke treba negovati že pri deci. Glejmo na to, da otroci ne sesajo prstov, ne grizejo nohtov, da ne iztezajo posamnih členkov, da pokajo v sklepih; da se ne oprasnejo z nožem ali drugim ostrim orodjem, da ne dvigujejo in ne nosijo težkih stvarij.
Grdo držanje prstov pri pisanji posebno kvari lepoto roke. Tudi igranje na glasbenih instrumentih utegne imeti zle posledice glede na obliko   roke.
Kdor želi imeti belo, mehko kožo na roki, čuvaj jo zraka in solnčne svetlobe — to se obično godi z rokavicami — ter jo zvečer opiraj z vodo in glicerinom. — Ako se ti roka cesto znoji, potresi in odrgni jo s škrobovino ali lisičjekovim semenom.
Umevno je, da se morajo negovati tudi nohtje, in sicer ne samo glede na obliko, nego tudi glede na čistoto ; zakaj najlepša roka je nelepa, ako so nohtje na nji  zanemarjeni.
Zaradi nelepe navade, da se na roko natika po več težkih prstanov, nakrive se prstje in dobivajo žulje. Roka, na kateri je mnogo prstanov, ne more se odlikovati po lepi prirodni obliki; nje lastnik se sicer baha vesoljnemu svetu, da živi v ugodnem gmotnem razmerji, toda dobrega ukusa izvestno nima in ga nikoli ni imel.
Na lepo zgrajeni roki se javlja fina organizacija človeka; toda na držanji in gibanji roke spoznavamo stopinjo njega vzgoje in izobraženosti.
*
Noga je obično skrita pod obuvalom; zategadelj tudi nje po-samni deli ne prihajajo tolikanj v poštev, kakor pri roki. Ozirati se nam je le na zgradbo  noge v obče.
464
Jožef Rakež: Roka in noga.
Tudi na nogi ne sme biti arhitektura kostij skrita pod tolščo. Velikost in dolgost noge je seveda zopet relativna in zavisna od višine in debelosti vsega stasa.
Normalno zgrajena noga ima nart izbočen na dve strani, t. j. po dolžini in po širini. Ako je svod (oblok) po dolžini previsok, noga ne more biti lepa, takisto ne, ako je prenizek, kakor n. pr. pri plo-skonožcih.
Nahajajo se na svetu kar plemena, katerim je prirojena stanovita vrsta nog, tako Francozom visoka noga, Izraelcem ploščata noga.
Lepa noga osobito diči človeka. Znano je, kakd se je Goethe izrazil o nji. Njega besede smo postavili na čelo  svoji razpravi.
Pri nogi je zlasti treba paziti na obliko in držanje. Oboje je treba gojiti že izza mlada. Zato je jako brezpametno, ako se daj6 deci čevlji z visokimi in rtastimi petami; hoja mora biti povsem negotova, in take noge se prav lahko izprevržejo; to se opaža zlasti pri ženskem spolu.
Marsikatera noga je nelepa zaradi nelepe hoje — in ta hoja je, žal, toli cesto samo nasledek pretesnega obuvala. — Nikakor ni moči skrivati prevelike noge, tudi ako jo protiprirodno in šiloma zabijaš v obliko, kakeršna ji ni primerna. Največjega pomilovanja našega so izvestno vredne one lepotice, ki silno mučno stiskajo nogo v tesen čeveljček, in na visokih petah omahujejo in kinkajo po ulicah; saj ne vedo, da si s tesnim protiprirodnim obuvalom kvarijo hojo, gibanje in zdravje, toda, kar je pri njih največjega pomena, tudi lepoto svojo.
Noga ne rabi človeku toli mnogovrstno, negoli roka. Noga nam rabi v prvi vrsti le za stanje in hojo. Zato je tudi zgrajena popolnoma inače, nego nje nežna sestrica, roka. Na nogi pogrešamo 6ne čudovite gibičnosti; nasprotno pa se odlikuje s krepkimi in trdnimi kostmi, kitami in mišicami.
Rousseau je trdil, da je priroda porodila človeka, da hodi po vseh štirih. Kaj malo je poznal ta filozof-samotar zgradbo človeškega telesa; ako bi jo primerjal zgradbi živalij, prepričal bi se uprav o nasprotni resnici. — Res je sicer, da hodijo otroci po vseh štirih, toda samo zategadelj, ker se še ne morejo držati na nogah. Temu se morajo šele mučno privaditi in priučiti; zakaj človek, stoječ na nogah, mora se vedno držati v ravnovesji.
Hoja je zavisna od težišča telesnega. Pri hoji se težišče premice sedaj na to, sedaj na 6no nogo. Ravnovesje je zavisno od navadne ravne hoje. Ako je težišče preveč naprej, hodi človek na konci prstov; 6ni pa, pri katerih je težišče pomaknjeno bolj nazaj, koraka zgolj na
Jožef Rakež: Roka iu noga.
465
petah. To zadnje se dogaja sosebno pri ženskah; njih hoja je tudi iz anatomiških vzrokov preračunjena na krajše korake. Radi tega veli Rousseau: »Ženska hoja je tako ustvarjena, da jo čim lože dohitevaš.« Ako ženska hoja prekorači mejo majhnih korakov, izpremeni se v takozvano »grenadirsko hojo« — a takrat tudi takoj izgubi vso mi-lobo in gracijo ženskega značaja.
v
Cestokrat je grda hoja zavisna od pokvarjene oblike dolgih nožnih kostij (stegnenice in golenice), ki se skrive zaradi bolezni ali pa tudi po napačnem pestovanji otrok. Takšne noge imajo sedaj obliko črke X, sedaj črke O. Na take nedostatke treba paziti že v mladosti ; zakaj tačas se še dado poravnati, ker so vezi v sklepih še prožne in popustne. Ako nedostatek ni preočit, moči ga je popraviti s samim delovanjem mišičja; sicer pa nemudoma poišči zdravniške pomoči. — Tudi ploskonožci nimajo lepe hoje.
Končno nam na tem mestu ni moči prezirati fizij ogno mike roke in noge, rekše one znanosti, s katero se iz njiju zgradbe, velikosti i. t. d. sklepa na značaj dotičnega človeka.
Lepo zgrajene roke in noge so zlasti znak plemenitega plemena. Človek lepih rok in nog je pre šaljive in dovtipne nravi. Dolge 111 ozke roke in noge značijo strastnega človeka, kratke — sebičneža in človeka mrzlega temperamenta. Ljudje, ki imajo izredno kratke prste, brezsrčni so in krvoločni. — Neron in Marija Tudorska sta imela baje take majhne, lepe in brstne roke s kratkimi prsti.
Jamice na rokah značijo veseljaka in časih tudi lahkomišljenca. Velike roke in noge izražajo moč in stanovitost, vender tudi dobrodušnost. — Majhne in nežne roke cesto pomenijo slabost, površnost, ne-stanovitost, kratkoumnost in tudi zlobnost. Roke, ki se rade zardevajo, željne so maščevanja.
Živahen duh se izraža v gibičnih, nemirnih rokah; mirna roka znaČi zamišljenca.
Kakor je pri roki in nogi pomembna oblika, prav tako značilno je tudi to, kako ji človek uporablja.
Neumnež ne ve kaj početi z rokami, a bojazljivec se opotika ob svojih nogah.
Roka in noga govorita kaj zgovoren jezik. Izkušnja že nas uči, da ima roka glavno nalogo pri razgovoru, bodisi, da jo rabimo v raz-jasnjujočem, pomirjujočem ali potrjujočem zmislu. Z roko dovoljujemo in   odklanjamo — sočutje   in   zasmehovanje,   naklonjenost,   veselje   in
3°
466                                                     Gr. Novak:  Na vrtu.
žalost, prošnja in nje uslišanje se izražajo z roko tako, da je umevno vsakomur.
Nasproti pa je noga oznanjevalka naše krepkosti in samozavesti; ona spremlja našo jezo in razjarjenost, ona podkrepljuje naše ukaze in našo pretnjo. Hitro koraka mož, ki se brzo odločuje in hitro izvršuje, k čemur   se je  odločil — omahljivec   brusi počasi svoje pete.
Roka nam je torej izraževateljica duha in srca; noga pa je glasnica naše volje in značaja našega.
Roka in noga sta zlasti važni pri nežnem spolu, in to vedo njega zastopnice bolje, nego mi.
Z božajočo roko pregovarja žena moža, pomiruje ga in ga tolažeč vodi skozi nezgode življenja — toda noga ji je baje dana, da mu veluje in  vlada.
Mož je gospodar! In vender pravijo, da so bile vsem imenitnim dogodkom na naši zemlji vzrok  ženske.
»Cherchez la femme« je menda le resničen pregovor.
Na
ekle na  vrtu cvetice sadi, Sebi vesela tako govori:
»Da bi se v rahli prsti gredic Vsaka hotela prijeti cvetic!
Potlej  najlepši  moj   bode  vrt, Kadar odeiie pomlddni ga prt.
Tod mimo  vrta pohajal nekdo, Nem  bode gledal cvetje lepo.
Želel si bode cvet ali dvd, Mojega lehko si  želel  —  sred  .  .  .
»Dekle,  nikomur srca ti ne  daš  — Že si ga dalo,  samo da ne  — znaš !«
Gr. Novak.
vrtu.
Toda srca jaz nikomur ne dam, Bodisi, da bi me prosil on sam.
Bolje,  da nikdar ne ljubim dekle, Nego da kdaj  mi ljubezen  umre . . .
Vender, če v rahli bi prsti gredic Vsaka prijela se mojih cvetic:
Kadar spomladi se mi razcveto, Rožo on prvo,  najlepšo dobo . . .«
Dekle na vrtu cvetice sadi, Ptica jo čuje,  tako govori: