GEOGRAFSKI OBZORNIK SPELEOGENEZA DIVAŠKEGA K R A S A Irena M r a k V začetku letošnjega leta je pri Založbi ZRC, ZRC SAZU izšla knjiga z naslovom Speleogeneza Divaškega krasa, avtorja dr. Andreja Mihevca, višje- ga znanstvenega sodelavca Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni. Avtor v knjigi obravnava razvoj jam in površja na Divaškem krasu, območju med Gabrkom, Vremščico, Vremsko dolino, Brkini in Taborskimi griči. V začetnem poglavju nam predstavi speleološko in morfološko ana- lizo denudiranih jam. Zaradi zniževanja površja so se najstarejše jame že vključile v sedanje površje kot posebne reliefne oblike, poimenovane brezstrope jame. V njih je avtor proučil ponekod še ohranjen skal- ni relief in tudi sedimentne oblike. V nadaljevanju nam na primeru jame Bestažovca poda primer speleoge- neze, pri čemer nas opozarja, da moramo pod spe- leogenezo razumeti nastanek in razvoj jam od razvoja inicialnih - začetnih kanalov, pa vse do popolnega izgi- notja jame, ki je posledica denudacije okoliške kam- nine. Avtor nato predstavi sedanje značilnosti Škocjan- skih jam kot tudi njihovo speleogenezo, pri čemer ugo- tavlja, da je bila predhodnica današnjih jam danes nad njimi ležeča brezstropa jama v Lipovih dolinah. Jame so nastale v neskladovitih apnencih z redkimi tek- toniziranimi lezikami, ob katerih so nastajali začetni rovi. Veliki podzemni kanjoni in dvorane so nastali šele s povečanjem gradienta v krasu in z močnim vrezo- vanjem Reke. Za nastanek Kačne jame je bilo na voljo več inicialnih struktur. Jama ima rove v treh višinah in je ob izjemnih poplavah skoraj v celoti zalita z vodo. Na nekaterih mestih je značilno močno podiranje, tu so nastale velike dvorane, na površju pa velike udor- nice, ki jih avtor predstavlja v nadaljevanju. Večina površja Divaškega krasa je sicer nerazčlenjeno, urav- nano površje, le 1 1 % predstavljajo vrtače in udorni- ce. Od tega zavzemajo vrtače 7 %, udornice pa 4 %. Po prostornini so mnogo obsežnejše udornice. Primer- java deležev kaže na to, da prevladuje na proučeva- nem območju uravnavanje površja kot dominanten geomorfološki proces. Drug pomemben element na površju pa so denudirane jame in vhodi v jame. Zadnje poglavje je namenjeno datiranju sige, pri čemer je avtor predstavil rezultate datiranja sig iz Škoc- janskih jam in Kačne jame ter sig v Matarskem podo- Iju. Uporabil je 230Th/234U metodo datiranja sige. Veliko vzorcev je preseglo mejo 350.000 let. S pomoč- jo datiranja pa je avtor sklepal na številne klimatske spremembe, ki so se dogajale v času odlaganja sige. Sige so nastajale v toplejših obdobjih pleistocena. Avtor ugotavlja, da se je pred 16.000 leti končalo naplav- Ijanje Brkinskih ponikalnic v jamah, začela se je holocenska sigotvorna faza. Pričujoče delo je dobrodošla novost na področju krasoslovne literature, saj nam na razumljiv način pri- kazuje najnovejša dognanja na področju razvoja pod- zemnih in površinskih kraških oblik na območju matičnega Krasa. Knjiga je dopolnjena z nazornimi skicami, diagrami, načrti jam in barvnimi fotografija- mi. Na koncu je dodan izčrpen povzetek v angleškem jeziku ter obsežen seznam literature in virov. DIPLOMANT I DVOPREDMETNEGA PEDAGOŠKEGA ŠTUDIJA GEOGRAFIJE NA PEDAGOŠKI FAKULTET I V M A R I B O R U V LET IH 1 9 9 9 - 2 0 0 0 Milena Petauer Za študij geografije v Mariboru je zadnja leta veli- ko zanimanje. Tako letno študira na dvopredmetnem pedagoškem študijskem programu geografije na Peda- goški fakulteti v Mariboru okoli 250 študentov: v 1. let- nik je vpisanih 90, od tega s prvim vpisom 60, v 2. letnik okoli 50, v 3. letnik okoli 45 in v 4. letnik prav tako okoli 45 študentov. Natančne številke se iz leta v leto nekoliko spreminjajo, saj je poleg tistih štu- dentov, ki se vpišejo v letnik s prvo prijavo, še nekaj takih, ki so pavzirali ali pa se vpišejo ponovno. Vpis v prvi letnik je omejen na 60 kandidatov, tako da v refe- ratu za študentske zadeve izberejo glede na povpreč- ni učni uspeh v 3. in 4. letniku gimnazije ter število točk na maturi od običajno prijavljenih 200 kandida- tov najboljših 60. Na Oddelku za geografijo poleg rednega študi- ja poteka izredni študij. V preteklem študijskem letu so se vpisali na študij geografije tudi študentje v Trebnjem, in sicer 24 slušateljev, poleg okoli 60 vpisanih na izred- ni študij geografije v Mariboru. V študijskem letu 1999/2000 smo začeli izvaja- ti tudi podiplomski študij za področje izobraževanja. V tekočem študijskem letu so vpisani 4 kandidati, zani- manje pa narašča, na kar kažejo vprašanja po elek- tronski pošti, telefonu in osebni razgovori. Primerjava vpisanih študentov v 1. letnik in tistih, ki diplomirajo na geografiji, pokaže, da jih letno diplo- mira razmeroma malo. Razlog za to je v dejstvu, da lahko študent izbere kot diplomsko smer razen geo- grafije tudi drugo smer in na geografiji študij konča le s sklepno seminarsko nalogo, ki je sicer na enakem zahtevnostnem nivoju kot diplomsko delo. Morda je razlog za manjše število diplomantov na geografiji tudi v tem, da smo zaostrili kriterije znanja, kar se nam je zdelo nujno potrebno za višjo kvaliteto študija. Diplomanti na Oddelku geografije na Pedagoški fakulteti v Mariboru si pridobijo naziv profesor/profeso- rica geografije. V letih 1999/2000 je študij z diplom- skim delom na geografiji zaključilo 22 študentov. Največ jih je diplomiralo s področja didaktike geogra- 29