v Kovem mestn 1. junija.
1886.
mi S.
iC. ířn đ-
ft. s-

ï. ï
enjske Novice,
Izhajajo 1. in 15. vaacega meseca. Cesa jim je za celo Kdor želi kako oznanilo v„Dolenjake Novice" na-leto 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tisniti dati, plača za vsako vrsto z navadnimi črkami Bprejema J. Krajec v Novem mestu.	8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
O važnosti gozdov.
(Spisuje AjiCon Kupljen.)
(Dalje.)
Če vzamemo r roko gozdno postavo z vsemi taisto zadevajočimi ministerskiim iiaredbami, prepričali se bodemo, da se je v tej stroki že mnogo storilo in zboIjSalo. Tvarina je sicer ogromna, ali ker je važna, loti se je Ělovek z veseljem.
Postavna prepoved, da se gozd bre2 ostre kazni ne sme tako poškodovati in uničiti, da ne bi več zrasti zamogel, je jako potrebna. Tndi je ■važna zapoved, da se mora pri sekanju gozdov sedem in trideset metrov široka proga (hostni ali Teterni plašČ) in sicer proti sosednemu gozdu tako dolgo neposekana pustiti, dokler se posekani del ne zaraste visoko. Do te dóbe pa se sme ona proga samo polagoma izsekavati. Izkopavati panje in korenike je samo toliko dovoljeno, kar ni na kvaro okolo stoječemu drevju. Gozdi, .do kterih imajo tudi drugi pravico in kaki vžitek, morajo se ohraniti in skrbno pogozdovati. Vrsta in velikost teh gozdnili in vžitnih pravic se označi na željo strank po gozdno-gospodarstvenem črtežu, kterega mora postavna oblast odobriti in potrditi. Paša je v ne-zaraščenih gozdih v obče prepovedana ; v zaraščenih pa se sme samo toliko živine pasti, da ima dovolj paše. Tudi se ne smejo brez pastirja posamezno, ampak skupaj pasti, in to samo po stranskih potih, poleg kterih ne morejo delati kvare gozdnemu drevju. Listje, mahovje i, t. d. se sme
po postavni naredbi samo z lesenimi grabljami grabiti, da se mlada drevesca ne pokvarijo. Pri tej priložnosti je pač umestno, da tudi ktero besedo spregovorimo o važnosti gozdnega nastelja.
Nekteri gozdni tehniki so dokazali, da popolno odstranjenje nastelja gozde čisto pokonča; v novejši dôbi pa tudi nekteri pisatelji trdijo, da ne škoduje gozdom, Če se odstrani listje, Da se zadnji motijo, razvidno je pač iz tega, kjer je večkratno grabljenje listja že pričetek uničenja gozda. Zemlja je s tem, Če jej odstranimo odejo, suši izpostavljena ; odvzame se jej s tem gnoj za pospeševanje rastenja. Ker segnito listje dá sper-stenino, ktera zemljo vlažnejšo in močnejšo ohranjuje. Listje je sploh slabo nastelje. Za tega del svetujemo, naj se listje v gozdu pusti in rabijo naj se druge reči za steljo. Strohneno listje pa je gozdnemu drevju ugodna hrana. V onem gozdu, kjer se vsako leto listje grabi, ne moremo lepih dreves pričakovati. Če že moramo listje grabiti, naj se to ne zgodi vsako leto in na istem prostoru. Tudi zemlja v gozdu potrebuje gnoja, kterega dobiva ravno iz listja. Če vam je pak sila za nasteljo, ne hodite v gozd, ampak iščite si drugod stelje za živino. Vsak kmetovalec naj raje po potih rasoČi plevel pobere in za nasteljo porabi. Svojim gozdom pa naj pusti odejo.
Žalibog, da je še veliko ljudi, ki o gozdih krivično in lahkomišljeno sodijo. Brez pomislika si na škodo gozdov velik dobiček pridobiti hoté;
Podlistek. Nekdaj in sedaj. (Kaneo.)
Veliko sem vam uže povedal, iz česar lahko î^àTîdite, da se vam dandanes res ne godi hujše, marveč veUko boljše, kakor je bilo nekdaj, na svetu. Marsikaj bi se dalo še povedati ; ali hiteti ffii je h koncu, da dobe „Dolenjske Novice" prostora za kakovo drugo koristno reč. Ene reči pa vendar nikakor ne morem zamolčati, reči na ktero Bkorej gotovo nič ne misliš, češ, tako mora biti — pa je vender-le neizrečeno imenitna. Precej 8e bodeš prepričal. Večkrat sem že čul jaz, pa tudi ti gotovo, ali pa si morebiti še sam zdihoval, ko ti je pot kapal po obrazu, ko si se trudil z
žuljavimi rokami: „Moj Bog, kar obupal bi, ako ne bi pričakoval plačila v nebesih, človek na zemlji res trpi huje, kakor Črna živina! Hvala Bogu, da pride počitek — in sicer kmalu!"
Da, da, ljubi moj, tako je. Tudi v največjej britkosti te nikdar ne zapusti blaga prijateljica zvesta tolažnica, zavest, da po tem življenju pride drugo, boljše, kjer ne bode več ne solze ne bolečine. Kako pa je bilo nekdaj ? Slabo, Jako slabo ; o drugem življenju so ljudje vedeli jako malo — in še to kar so vedeli, ni bilo gotovo, ampak polno dvomov — in slednjič pravica le malega števila ljudi. Modrijani so paČ uČili nektere lepe nauke; toda nikdar jih niso razkladali priprostim ljudem, marveč le izvoljenim imenitnim po rojstvu
s tem pa si le kvaro delajo in gozd miičijo. Um-nejŠi in izkušeni pa znajo že čislati pomembo gozdov in jih imenujejo blago, ktero ljudstvu kakor nedotakljiv zaklad spada, in kterega živeči sicer sinejo TŽivati, ali ga morajo zopet v dobrem stanu kakor dragocenost, ktera bogateiše dohodke kakor pšenične polja prinaša svojim potomcem zapustiti.
Gozdi so tudi za tega del važni, ker manjšajo vročino in mraz; gorkoto radi izhlapljenja BToje lastne vlažne zemlje, ktero' pokrivajo ; mraz pa radi izhlapljenja gorkote iz zemeljskega površja. Tudi ovirajo moč vetrov. V brezgozdnih krajih postaja obnebje nestanovitno, vetrovi postanejo hujši ter gosti, hudi nalivi zemljo popolnoma odneso.
Gozd pa je tudi v rastlinskem obziru v tesni zvezi z kmetijstvom. Francoska ima tudi velikanske žive dokaze o škodi pokončavanja gozdov. Nastali so silni nalivi. Kdo ni slišal o strašni povodnji leta 1856? Pa zakaj tam iščemo zgledov? Saj imamo bližje in domaČe. Naša Dalmacija je bUa nekdaj cvetoča dežela z uajprijetnejšim ob-nebjem, da so jo celó rimski veUkaši obiskavali. Kaj so storili neusmiljeni Benečani iz nje?
Ali tudi tukaj je visoka vlada že za pogo-zdenje skalovitih suhih bregov skrbela in še ovo tradapolno gorostasno delo nadaljuje, kar je razvidno iz naredbe od dné 7. julija 1874, št. 6004, ktera prepoveduje po s hostnimi drevesi zasajenih hribih koze pasti; in od dné 10. avgusta 1873, št. 35 dež. z. 1. itd.
Vse one prizadeve in poduki naj bi ne pali na nerodovitno zemljo, ker so vendar-Ie važni za poboljšanje stanja državljanov in za našo in naših potomcev boljšo prihodnjost.
(Dalje prihodnjič.)
Pojasnilo.
V štev. 17. Ljubljanskih „Novic" naznanilo je C. kr. finančno vodstvo v Ljubljani, da je c. kr. finančno ministerstvo prošnjo, ktero je tukajšnja kmetijska podružnica na kmetijsko družbo odpo-
slala, da naj bi se onim posestnikom, kojih vinogradi so po paležu poškodovani bili, davek primemo odpiše, kot neopravičeno zavrglo.
Oni, kteri obravnavi glavne seje meseca ja-nuvaija t. 1. niso pazno sledili, mislili bi lahko, da je kmetijska podružnica, nevedoč o pravem delokrogu C. kr. finančnega ministerstva tako nesrečno misel imela, kterej je odbitje prošnje moralo -slediti.
V pojasnilo o tej reči služile naj bi sledeče vrste:
Ker je bil palež vinogradom precejšnjo škodo napravil, napotilo je to podružnico, da naj se odpošlje prošnja za odpis davka; postave pa, ktera bi bila tako poškodovanje obsegala, do sedaj Še ni bilo; radi tega se je že jeseni leta 1884 sklenilo, naj se dela na to, da se pri glavni seji kmetijske družbe omeni, da se v državnem zboru taka postava sklene.
Ker je bila Tirolska kmetijska družba tako prošnjo na finančno ministerstvo odposlati sklenila, odposlalo se je mesti domačega zrelega grozdja ptuje nezrelo, kajti mislilo se je, da iz Dolenjskega le slabi „cviček" ne pa dober predlog priti zamore, in naš predlog, da naj se prošnja po krajšej poti naravnost na finančno ministerstvo odpošlje, bil je, kot brez prave podlage, tako nesrečno prenarejen. Čuditi pa se vender moramo, da Se prenarejeni predlog ni napolnil tudi z drugimi od Tirolske kmetijske družbe sklenjenimi neizpe-Ijivimi željami: vpljiv za lansko leto, naznanilo škode za leto 1884 po občinskih predstojnikih.
Nevoljna po tej tako nesrečni premembi predloga družbe, ktera sicer ni vajena nezrelih predlogov staviti, kar se razvidi iz njenih dosedanjih predlogov, „da naj se upeljejo živinozdravniki," in iz postave, katera se je v postavodajalstvo globoko ukoreninila, „da naj se davčni odpis toliko časa vrši, dokler ni zemlja rodovitna postala," hotela je ta družba prošnjo naravnost pri slav. ministerstvu uložiti. Vendar je od tega sklepa od-
'îïï


h
in premoženju. Bilo je sploh prepričanje, da vednost ni za vsacega človeka, da se mora torej skrivati. Zato se med nevemiki sužnji pa tudi drugi navadni Ijndje niso nikdar podučevali.
Kako drugače je sedaj! Glej, komaj si znal jecljati prve glaske, že so ti pravili tvoja mati o Bogu, učili te delati križ, moliti itd. Nisi U bQ že tairat res srečen? In pozneje, ko si nekoliko odrasel, kako skrbno so te podučevali v najimenitnejših rečeh, ti kazali da tvoj namen ni tu na zemlji, ampak unstran groba r nebesih; kako Testno so ti kazali pot, po katerej se hodi pošteno ! In glej, vsako nedeljo, vsak praznik se podučuješ ti, podnčuje vsakdo, i^o le sam hoče ! Take prilike v celem starem času ni imel niti eden priprost človek.
Pa ne samo v právej veri se podučuješ ti in tvoji otroci; tudi v druzih koristnih naulrih se ti k temu podaja vedno najlepša prilika. Poglej le, kako se skrbi, da se tvoji otroci podučujejo v šoli ! Glej, koliko lepih bukev se piše za priproste ljudi — in tudi mi za koga pišemo „Dol. Novice?" — za navadno priprosto ljudstvo — njega želimo podučevati. Ko bi bil živel ti v starih časih, hi ne bil mogel zvedeti nobene koristne reči !
Ali od kod je prišla tolika prememba? Večkrat sem ti uže povedal; krščanstvo jo je prineslo — Jezus z nebeškim naukom. Poganski pi-savec Celz ravno krščanstvu zlasti očita, da je tako nespametno, da se je obrnilo do ribičev, ubožcev, nesrečnežev, da nje poduČuje ter veleva
DOLENJSKE NOVICE.
t>-i-
Elee-0-
če
io d-■ra še .ele-ka.
ko la,
Ija "jiti po
ae-Û0, imi
lilo
ed-îd-jili i/ tvo to-

stopila, da bi prepričala opomin državnega zbora, zakaj se ni prošnja odposlala na finančno ministerstvo, in potem na državni zbor.
Posestniki vinogradov na Dolenjskem izrekajo tim potom svojo hvalo vsem onim, ki so se tmdili, da bi se tako ugodna premenba naredila, ter nas osrečili, da bomo najbrž jedno leto Se na njo čakati, pri vsem tem pa davek plačevati morali. Kmetijske podružnice, ktere se z vinorejo pečajo, pa so primorane vsleđ ,takega postopanja druga na drugo naslanjati se, ter v tej, io v drngih enakih zadevah svojo pot hoditi.
V Novem mestu, 20 majnika 1885.
katere so Angleži o tej zadevi priobčili. Ravno isto nameravajo sedaj tudi Rusi. Pravega mirti pa še dolgo mej obema drŽavama v Aziji ne bode. Rusija se namreč mora razširiti do moija ; a Angležem to ni ljubo.
Na Francoskem delajo mnogo strahu vladi anarhisti, t. j. taki ljudje, ki se ne zmenijo ne za božje, ne za državne zapovedi in postave. Tudi na Angležkem si hočejo zatiram Irci še vedno z dinamitom pomagati.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
PonaŠem cesarstva se te dni vrŠe volitve poslancev za državni zbor. "Vsa pozornost je le na to obrnjena.
Kaj je novega po širokem svetu?
Na Nemškem so poslanci v zbornici predlagali, naj se postavno prepove delo ob nedeljah in praznikih. Železni kancelar Bismark tega ne privošči revnim delavcem. Tudi Poljakom se še gledé enakopravnosti huda godi, bodi si glede vere, bodi si glede jezika; kakor tudi sploh ka-tolčanom po Pruskem.
Že zadnje „Dolenjske Novice" so poročale, da gre Angležem v Sudanu jako slabo. Sedaj se angležka vojna vraČa jako nečastno iz Sudana, kakor je bila vojska sploh nečastna za Angleže. Mesto Angležev menijo ondi Lahi poskusiti svojo srečo. — A ti jo imajo le redko kedaj. To se kaže ravno sedaj ob rudečem morji, kjer so nekaj krajev zasedli. Menda pa se bodo vroče Afrike ravno tako brzo naveličali, kakor Nemci Konge, M baje o njem nečejo več nič slišati.
Angleži in Rusi se v Afganistani še niso popolnoma pobotali. Koliko preglavice delajo pisma,
sužnje ljubiti. Toda, ljubi moj, kar se je zdelo temu nevemiku nespamet, to je moja in tvoja sreča ~ sreča milijonov ljudi! Sedaj mi navadni ljudje nismo obsojeni v večno nevednost: vsi smo ljudje, vsi bratje, vsi imamo pravico do podučenja !
Ljubi moji priprosti bralci, zlasti delavni kmetje in rokodelci, povedal sem vam nektere reči, ki so vam gotovo v tolažbo in poduk. Vtisnite si jih v srce in težka butara sedanjega življenja vam bode veliko laglja. Za sedaj sklenem, npam pa, da se bomo še mnogokrat srečali v „Dolenjskih Novicah« ako Bog da srečo in zdravje.
Dr. J. M.
Piše se nam:
Iz Vélikih LaSiÈ. Pri nas napredujemo vrlo dobro. To se je javno vidilo in slišalo 17. majnika meseca, ko je tukajšnje bralno društvo imelo svojo slavnostno zabavo. Pokazalo se je, koliko zmore se s združenimi močmi ! Širni vspored, ki je obsegal 12 tóček, vršil se je t zadovoljnost mnogobrojnih nazočih društveoikov in rodoljubov. K neskaljeno — prijetni in veseli zabavi pripomogla je národna prebuditev, prijateljsko sočutje, prijazni sprejem, živahna godba, navdušeno petje, čvrst, jédernat govor, izvrstna deklamacija, dobra postrežba itd. Zares, take veselice morajo ostati slednjemu v vednem spominu! Čez vse vseč nam je bilo, ker se veljavni sosedje, kakor so bili: dež. poslanec g. Pakiž, mnogi župani, c. kr. uradniki, vrli Rib-ničanje in Sodržanje, rodoljubni Róbarji in Tur-jačani, zavédni Št. Gregorci, Dobrepoljci in Striižanje, veselo zanimajo za naže novo življenje ter nam zadovoljno segajo pod pazduho in nam veselo podajajo svojo bratovsko rokó. Slava vrlim možém!
Pa tudi merodajne osebe sodeljujejo pri našem društvu, kar je za nas častno. Prijetno-zavzeti poslušali smo lepi samospev „Kranjska dežela", kar je premila soproga našega izvrstnega, nam zelo priljubljenega c. kr. sodnika, blagor, g. Šuflaja, prav dobro izvršila, ter žéla občno pohvalo. To, to je hvale vredno!
Tako blago dejanje zdatno pripomore k veljavnosti našega poštenega početja in k veseli provzbuditvi národnega življenja. Mi smo pa tudi ponosni na tako domoljubno goapôdo, ki se T mislih in v djanji vjema z ljudstvom, ki se povsod ravná po besedah pesnikovih, ki velí: Ne zreš na Uee, ne na ród,
Tvo brat je vsak; Še ljubši kmet ti, ko gospod, Če vrl je poštenjak.
Ravno zato pa vživa ta gospôda visoko spoštovanje, vêrno udanost in srčno ljubezen od Tseh poštenih ljudi našega širnega okraja. Tem na ljubav, napravila se je prelepa ogradba sod-nijskega vrta in dovršile se potrebe, ki kinčajo

našo vas in meščane. Mi vsi jim kličemo: Bog jim mil in sreča junaška! Nebo samo nam jih je poslalo!
Bratje, mi pa stopimo v koló, združimo se ! SoTrag nas ni končal spečih, zatrl nas ne bo budeČih !
Zato mi slovenski sini, Zvesti avoji domovini,
Eno srce bodimo! Če nam je ljubezen mati, In če sloga naa pobrati, Večna bode naša fiast!
iz Dobropolja. — Pač žalostno norico imam poročati, kar se je t nedeljo po noČi godilo. — Jakob Škoda, hlapec t službi pri g. Francetu Berdaysn c. kr. poštarju — se po konečnem delu spravi k poóitku. Farovški hlapec pride, ter ga spravi seboj. Proti gostilni v Yidmu plane iz nekega ogla dvajset let stari DrobniČ, ter ga udari po glavi, da je takoj zavest in besedo izgubil, potem Še hudo pretepal in z nogami po njem gazil! Ne ve se se dozdaj, kako je prišel v stalo nazaj in v posteljo, na kateri je ležal ubogi siromak brez zavednosti (domači 80 ga imeli za pijanega) do popoludue 5. are, ko so ga v sv. olje djali! — Zdravnik je pri prvem pogledu izrekel, tukaj je vsa pomo6 zastonj, on je ubit; in res, druzega dné dopoludne ob 11. uri izdihnil je svojo dušo! Bil je prav delaven poštenjak, naj mu bode zemlja lahka! Ubijalca še niso dobili. Kakor je znano, je pa to že od začetka niČ vreden deČek, ki je že lani tudi nekega zidarja grozovito terpinfiil, in potem
brez kazni--sodniji odšel. Sedaj mislim,
da bode ta zverina zasluženo plačilo prejel. Taki potepuh, ki je celi fari v sramoto pač druzega ne zasluži, kakor vislice !
Strašno je kaj tacega slisati — in kaj je takemu delovanju vzrok? Velikokrat le potuha stariŠev do otrok. Ako se učitelj prizadeva otrokom kaj T glavo zatrobiti, se otrok dotnii pricmndri, da je strašno hudo v Šoli! in starši, namesto da bi ga podučili, da je šola zanj koristna i. t. d,, še sami odgovarjajo rekoč: naš otrok ne sme dalje T šolo hoditi, ker je bolan — in se bo revše — v glavici zmešalo ! — Naj bi si toraj Tsi starši ravnanje Drobnica v izgled jemali, karo pripelje namreS prevelika mebkužnost in potuha do otroki
Iz Planine se nam sledeče poroča:
„Najhujša izmed vsih je bolečin V nesreči, srečnih dni spomini"
Bilo je v sredo 13. maja o poluQOÓi, kar se je godilo v tihi noči v spodnji Planini med domačimi — namreč drugi dan 14. maja v jutro govorile so in stiskale glave skupaj ženske, ki so zvedle novico, ktera se je godila v noči neki ženi. Ta žena je vdova, spravljala je ves
čas svojih mladih let novce, kateri so ji na stare dni bili tolažba in zavetje.
A vendar neprevidna ženska je bila to, posodila ni nikdar poštenemu človeku vinarja, a če jo je prosil kak potepuh za novce, da naj bi mu jih posodila, takoj brez oviranja peljala ga je k škrinji, odprla jo, ter odštela svoto za katero jo je prosil !
Ne dolgo, nadlegoval jo je zopet eden tu znanih potepuhov, da naj mu posodil In res, ona pelje ga v sobo kjer je imela denar hranjen, mu dá zahtevano svoto in ga še pogosti z vinom!
Dobro sem jo krenil, menil je ta, in na svoj sklep je gotovo praznil kozarec na svoje zdravje !
Nekoliko dni je preteklo med tem Časom, ko žena ni mislila na nobeno nesrečo, živela je dan za dnevom v enaki slogi!
Po noči 13. maja stali so trije sumljivi možaki pod oknom njene hiše. Prinesli so od soseda lestvo in prislonili k oknu, in naenkrat stal je pri oknu v preem nadstropji mož, ki je mazal Šipo z apnom. Ćeš, da steklo ne bode imelo žvenka, ko ga starem in da spečih ne prebudim! Posrečilo ee mu je bilo! Okno bilo je na stežaj odprto in kmalo so bili vsi trije t sobi. Tu je bilo tema, prižgali so luč, videli so da je vse mirno in tiho, in da nihče tu ne leži, postelj je bila prazna. Hitro zakrijejo okna z rjuhami, da bi ni^e ne opazil v sredi noČi te razsvitljave. Bili so bosi, hodili so tiho in samo po petah, da gotovo ne bode kako znamenje zaostalo. Papir, v kterem je bilo apno zavito bilo je od cigar, da gotovo ne bode nobeden po zavitku na sled prišel. Imeli so dva polena s saboj, fieg, ako ee kedo prikaže, pa bodemo po njemu mahnili. Ko k sreči ae ni ona zbudila, ki je ležala nasproti hiše v sobi, položili so polena na posteljo. Sedaj so segli po skrinji, ki je bila stala v kotu, tiho odpró vrata in jo nesó v vežo. Dospevši do veznih vrat, odpró jih in bili so svobodni. Eden izmed njih zgrabi za kramp, ki je ležal pod stopnicami in odšli 80 pod milo nebo. Tu sedaj brez strahu razbili so skrinjo s krampom in pobrali veliko svoto denarjev, bili so bankovci, cekini, sreberni denarji^ tudi neke srebrne žlice so si prisvojili. Ko so vse te denarje pobrali, zložili so blago, ktero se je nahajalo v skrinji nazaj, ter so nesli skrinjo pod okno njene hiše.
Omeniti moram, da to noč ni bilo domá ne dekle ne hlapca, in da je vdova sama spala in neka sestra v hiŠi, a v ťíni sobi nobena, kjer bo ropali. To se vidi, da je mogel eden paziti na vse to početje pri hiŠi.
Naša marljiva si. c. kr. žandarmerija je pre-iskavala, toda vse je bilo brez vspeha, stopinje

na
10-a
m
lia za
tu
69,
m, n! na
îje
ra,
je
M od •at
je
de
06 niBO mogle dobro razločiti, kj'er je bilo vae pohojeno koder so hodili, tako, da ni bilo eledá kam so odŠIi.
Drugi dan goTorilo se je y vsaki hiši, o nočnem djaoji, povsod, kjer koli je stalo množica ljudi. Pomilovali so ubogo žensko, ki je vsa razburjena hodila po eobi, ter pogledovala milo v skrinjo, katera jej je bila prej tako draga. Sedaj je zastonj jok in stok, nazaj težko da bi dobila kak vinar, ker nemogoče je priti na sled tem hudobnežem. Ljudje sodijo tega in onega, a kaj ti pomaga, ko za gotovo ne veš.
Tudi tu večinoma mirnem kraji godé se marsikatere praske, ki provzročujejo nemir svojim bližnjim in sramoto za faro, ki ima take ljudi v svojem krilu. _
Gospodarske stvari. Poduk našemu kmetu.
Bodi pazljiv pri nakupovanji! Težko si krajcar pridobil, glej zatorej, kedar česa kupuješ, da ne kupiš „mačka v žaklji". Pazi posebno pri nakupovanji živine, da dobiš zdravo žival. Ako sam še dovolj nisi vešč, pridobi si zanesljivega izvedenca. Pazi tudi pri nakupovanji semen, da ne dobiš prestarega semena, ktero ne more več kaliti. Mnogo denarja izdaja kmet v sedanjih časih za novošegno obleko. V starih časih si je delal perilo, hlače, telovnik (lajbiČ), iz domačega platna, suknjo in plašč iz domačega sukna, irhaste hlače ia kožah si te dal delati iz doma prirejene koze in ovce. Dandanes si pa kupuje obleko po sejmih pri različnih krščenih in uekrsČenih judih, res, đa po zelo nizki ceni — ali, kakosna je tudi? Obleče jo jedenkrát, dvakrat in se mu že vse raztrga in popoka. Sejmi so na jedno stran dobrota kmetu, da lehko kupi raznih stvari, kterlh sicer ne dobi ; ali krčmarji in Štacunarji imajo vendar le večo korist od sejmov, na kterih mnogokrat slabo blago po visoki ceni prodajajo. Previdnemu kmetu bi jaz svétoval, naj raznfiga blaga, posebno za obleko, ne kupnje po sejmih. Izbere naj si rajše v bližnjem mestu zanesljivega, z blagom dovolj preskrbljenega trgovca. Kapuj vedno le pri njem, in sicer ue ob sejmskih dnevih, kadar ima mnogo dela, in ako vz&meš več skupaj za gotov denar, postreže ti z dobrim blagom po zmerni ceni.
*** Bodi previđen tudi pri prodajanji! Kadar si priredil živiuče, katero lahko prodaš, aU kadar imaš pridelke na prodaj, glej, da dobil za svoje z obflim trudom pridobljeno biago gotov denar. To je na,jboljli S7et, kterega nam je moČi dati kmeta o prodajanji, kajti on denarja pogosto potrebuje; a Če bi ga tudi ne, boljše je, da pošljeS nekaj novcev v hranilnico, kakor da bi jih imel pri nezanesljivem človeku. Pri zanesljivih ljudéh
je to se vé igema, ali takih je malo na svetu. Mnogo se jih nahaja okolo barantačev, ki hočejo nevednega kmeta oslepariti in opehariti.
Poljedeljstvo.
BpUal Dragotin Ripil, iupnik.
(Dalje.)
Predivo se potem še mika, da se razloii pražnje ali ohlanci in hodnik ali kodexe, in vsako posebej ali sprede ali proda.
Akoravno se tukaj lan ne prideluje tako umno, kakor postavim v Belgiji, je vendar pridelovanje lanu za, nas precej imenitno, ker se tako dobro obnaša; ker se lahko proda predivo in seme po visoki ceni, bi se lahko privabil marsikateri krajcar v naše kraje, ko bi imeli dosti lanenih pridelkov na prodaj. Prodaja pa zato ni jako živa, ker so stroški pridelovanja precej visoki, in ker kupci nočejo drago plačevati; po drugod se laneni pridelki po trikrat draže prodajajo, kakor pri nas. Največji lan se doM od rigajskega lanenega semena. Seme se mora vsako tretje leto novo naročiti. Tako seme preskrbuje kmetijska družba v Ljubljani. Kako naj se pa pri godenji, suSetyi in trenji lanu ravna, o tem je pisala kranjska kmetijska družba prav obširno v svojih „Naznanilih" 1. 1870. Ta knjižica se gotovo dobi pri tej družbi v Ljubljani, morebiti še brezplačno.
Konoplje, ktere pa tukaj od leta do leta bolj opuščajo, ker pravijo, da ne storijo. In to je res. Vsejejo se jneseca velikega travna, kedar je že nevarnost hudih slan nehala, in sicer, če so za predivo, tako gosto, da pride pod palec I zrno ; semičnice ali semenice se pa redko sejejo med bob, koruzo korenje, peso, zelje, krompir in dr. Zrastejo palec debelo. Koaoplje so dvojega spola: možkega in ženskega, vsaksebi razločeue; so namreč belice, ki redivni prah dajo, spola možkega, crnice aH semenice pa, ki imajo zarodno seme, so ženskega spola. Ko so črniee seme pognale, se belice populijo iu za predivo rositi denejo, Črnice pa ostanejo, dokler seme v njih popolnoma ne dozori. Konoplje je treba ravno tako rositi, kakor lan; po travniku se razgrnejo ali pa v stoječi vodi namakavajo, potem se posuše in uterejo. Konopao predivo je moČno, dolgo pa se ne dá tako lepo in tanko omikati, kakor laneno. Da bi pa lepo bilo, mora konopno predivo skozi več, najmanj skozi štiri grebene iti, ki so čedalje taujši; zadnji je tanek, kakor iz tankih šivank. Med mikanjem se konopno predivo na gladki in Čedni klopi s peračo ali pravcem na ostro večkrat tako pretolče, da se zgreje in like bolj rajîdelé. Kdor hoČe, da mu konoplje, kar tenkost nití, zadene, lan ixadomestijo, vzame naj 5 fantov konopelj v pesti razdeljenih, zveže tra-

90. stran.
DOLENJSKE NOVICE.
IteT. 11.
rit illi


kove TSako posebej in zložé jih v prostoren žehtnifc, potem Tlije 40 funtov vode v en kotel, dodá jej "i funta lugaste soli in pol funta apna. Štiri ure potem, ko se ta tekočina večkrat premeša, se pusti vse skup eno četrt ure vreti, ter se ' vlije vrela tekočina na konoplje v žehtnik, kteri se prej s kako rjuho pregme, da goša na konoplje ne pride. Ohlađen lug se ocedi in konoplje se tako dolgo sperajo, da voda čista odteka. Zdaj se konoplje zopet T žehtnik zložé in toliko vrele vode na nje vlije, kolikor je treba, da so pokriti snopiči. Štiri ure potem se vzamejo snopi iz vođe in dobro oprane se razgrnejo, da se posušé. Suhe ae vtarejo in omikajo na štirih grebenih. Dobi se iz takega prediva hodnik, ohlanec in tenčica, ki ima tenše niti od lanenih, svetle, kakor svila, in platno vse bolj trpeče od lanenega. Lepi in resnični so sledeči slovenski pregovori : Sama predla, sama šila, so najlepša oblačila. Najlepši zakladi so za gospodinjo, če ima s platnom napolnjeno skrinjo. Kolovrat, skrinja in povesem, nevesti naj-lepâi bo pesem.
Domá,če vesti.
(Državnozhorake volitve v kmečkih občinah) vršile so se po celi deželi 28. maja in bili ao izvoljeni: Na Gorenjskem za Kamniški, Brdski, Kranjski, Loški, Tržiéki, Ra-doliški in KranjskogoraÛ okraj grof Hohen-wart jednoglasno; z» Ljubljansko okolico, Vrhniko, Vel. Lasiče, Ribnico, Litijo in ZatiČino g. Karol Klun z veliko večino ; za Postojno, Ilirsko Bistrico, Senožeče, Vipavo, Logatec, Lož in Idrijo g. A. Obreza z veliko ^večino ; za Kovomesto, Krško, Kostanjevico, Črnomelj in Metliko g, Viljem Pfeifer jednoglasnoj za Kočevje, Trebnje, Žužemperk, Radeče in Mokronog g. J. Hren, c. k. sod, svetovalec, z veliko veČino. — Dne 2. junija vršile se bodo volitve za mesta in trge. Slovenci, bodite hrabri, da tudi v teh krajih zadobite zmago.
(Volilni shod v Novem mestu) bilje binkoštni pondeljek v mestni hiŠi, h katerem ata tudi prišla gg. dež. poslanca Luka Sveiec in dr. Vošnjak v imenu centralnega odbora. Bila sta navzoča gospođa kandidata grof Margheri in prof. Šuklje, ter okolo 80 volilcev. Shodu je predsedoval sodnijski svetovalec gosp. Pleško. — Goap. prof. Šuklje je poročal o svojem delovanji, na to gosp. grof Margheri slovensko, in deloma nemško, ter tudi volilce nemške stranke med svoje volilce vabil. — Gosp. župan, notar dr. Poznik je razložil, zakaj^ima več zaupanja 3ô~gôsp, prof. Šukljeja, ko do dosedanjega poslanca. — Gosp. prof. Stanger zastopal je nemško stranko in povđarjal, da nemška stranka je po-
stavila svojega kandidata gosp. pl. Wurzbacha zato, da pokaže, da še ni zatrta, in se ne da tako hitro uničiti ; kaže na našo needinost, po katerej ostane nemškej stranki odločilna beseda v slučaja ožje volitve, in trdi, da ne bodo za gosp, prof. šukljeja glasovali, ker se manj strinjajo z njegovim, kakor z g. grof Margherijevem programom. — Nato je goap. predsednik viharno sejo zaključil, ne da bi bilo prišlo do glasovanja; vendar pa se je videlo iz odobravanja pričujočih volilcev, da je veČina za g. grof Margtierija.
(Izlet tuk aj s nj ega pevskega društva,) ki 86 je nameraval napraviti na binkoštni pondeljek, preložil se je na nedeljo 14. junija t, 1. v St. Jernej, kamor pridejo tudi pevci iz Krš kega.
(Na Čast kranjskih inposebno dolenjskih učiteljev) moramo izjaviti, da članek v zadnji Številki „Dolenjskih Novic", ki smo ga posneli po „Miru", v tistih točkah, ko govori o šolah in učiteljih, ne meri na nase dobre kranjske in dolenjske učitelje in šole, ampak večinoma zadeva le razmere na Koroškem, kjer se šole z nemščino silijo, učitelji pa so Še po vrh liberalci.
(V mašnike posvečeni) bodo letos sledeči gospodje iz tretjega leta Ljubljanskega bogoslovskega semenišča: Ivan Ambrož iz StražišČa, Josip Kos iz Šmihela pri Rudol-fovem, Josip KramariČ iz Radovice, Ivan Ku-nauer iz Ljubljane, Anton Mali iz Tuhinja, Ivan Pavlič iz Kranja.
(Posojilnica v Krškem) začela bode svoje delovanje s 1. julijem t, L Za vloženi denar (najmanj 50 kr.) bode dajala 4 0/^ obresti, od posojil bode jemala po 6% obreati. Natančnejša razjasnila dajo načelniki zadruge.
(Porotne sodbe v Novem mestu) začele se bodo 8. junija. — Za porotnike so izžrebaui naslednji gospodje : Franc Skarja, posestnik iz Mirne; Janez Pogorelec, oš tir in mesar iz Sodržče; Janez Kromar, mlinar iz Dolenje vasi ; Miko Černič, posestnik iz Metlike ; Štefan Podboj, posestnik in vinski trgovec iz Adamovega; Ludvig KoraČin, posestnik iz Mirne ; Franc Homan, posestnik iz St. Jerneja ; Jože Šenica, posestnik iz Dobrnič; Franc Hrovat, posestnik iz Zagraca ; Josip Vogel, posestnik iz Radeč ; Janez NemauiČ, posestnik iz Rozalnic; Melhior Lovšin, posestnik iz Brežic ; Franc Penca, posestnik iz Mokronoga; Franc Benčič, meščan iz Črnomlja; Leopold Weiss, posestnik iz Metlike; Josip Schener, posestnik iz Krškega; Jurij Droh-nič, posestnik iz Sodržce; Karol Krištof, trgovec iz Metlike ; Martin Šoln, posestnik iz Sela ; Franc Klemenčič, posestnik iz Velike Loke; Franc Bučar, posestnik iz Kostanjevice; Franc Cesar,
trgovec iz Krškega; Mihael Zalokar, ^posestnik iz Zaborštt»; Jože Bajuk, usnjar iz Črnomlja ; Anton Dremel, poseatnik iz Leskovca ; Janez Majhen, posestnik iz Ribnika; Matija Kukar, posestnik izTarihovega vrha; FrancKnkenberger, posestnik iz Gornjih Ponikev; Ignacij Wutscher, posestnik iz Brezovce ; Ivan Kermesec, posestnik iz Rozalnic; Janez Kamin, posestnik iz Dolenje vasi; Jože Stukelj, posestnik iz Otavic; Jožef Jerman, gostilničar iz Črnomlja; Janez Kadunc, posestnik iz Žužemberka ; Jože Vesel, posestnik iz Zamosteca ; Karo! Zavodnik, posestnik iz Žužemberka. — Namestniki so sledeči gospodje: Anton Bevc, posestnik iz Bele cerkve; Franjo Brežnik, e. kr. gimn. profesor iz Novega mesta; Franc Žagar, posestnik iz Kartelevega; Nestor Nimroth, gostilničar iz Novega mesta ; Janez Selak, posestnik iz Griča; Gustav Luzar, posestnik iz Novega mesta ; Jožef JurŠič, posestnik iz Dolša; Martin Jakše, posestnik iz Škijančega; Janez Tifolt, posestnik iz Golobinjeka.
Razne vesti.
(Velik jedèc.) Od časa francoskega Ludo-vika XIV., ki je bil, kakor znano, jeden največjih jedcev aveta, morda ni bilo slavnega moža, ki bi mu bila ala jeđ tako v slast, kakor umrsemn mnzikalnemu skladatelju Abtu. Njegove ao besede: ,Goaka je lep ptiè, aamo jedno napako ima; za jednega je namreč nekoliko prevelika, za dva pa zopet mnogo premajhna".
—	Ko je Abt nekega večera nekako veael iz gostilne sel, nagovori ga neki zaanec: „No, goapod dvorm kapelnik, nocoj ste imeli gotovo prav fino večerjo?"
—	„N, kakor se vzame", odgovori ta, „bilje puran."
—	„Pa vas je bilo več oseb pri večerji?" — „No, to ravno ne, bila sva dva: samo jaz, pa puran!"
Opravki meseca junija.
Ta mesec ee začne kositi detelja, iu proti koncn meseca tudi seno. Naj ae stara klaja, kdor je ae kaj ima, najprej porabi. Za dovolj klaje na polji in travnikih skrbeti, je mnuemu kmetovalcu poglavitna misel. Gnoj naj se lepo na kup spravi, da se ne bo paril. — V vinogradu naj med cvetjem vse delo poCiva; po cvetenji ae privezava, Trtna ua se v tem mesecu rada zeló pomnoži iu tudi lahko najde. V kletih naj ae okna dobro zapró in z rušo zadelajo. Sodi naj se zalivajo.
Skednji naj ae za mlačev pripravljajo.
Na polji se lehko seje poletna repa in lan; runa m zelje se presaja, Pleve naj ae povaodi pridno krompir in koruza se okopavata.
V drevesnici se odveza vaj o letos cepljena drevesca; velikim drevescem ae stranske vejeprikraj-aavajo. Ha vrtu se seje zimska retkev in zimska eadivija.
Bučele najbolj rojijo. Kedar ti je vroče iu se potis, ne pi] prenaglo mrzle vode, da nevarno ne zbolis.
Rešitev ugank
(v 10. at „Dolenjskih Novic".) 1. Bilo je 36 koscev. — 2. Jek (Odmev, Echo). — 3. Slast (Apetit). - 4. Bog. - i Take očala, da bi pijancu v žep videl.
Loterijske srečke.
Trst 23. maja	83 40 10	50	22
Gradec 16. maja	89 3 4	27	29
Dunaj 16. maja	23 27 88	79	56
Neoplmo m^u praoče^ za sviniorsjo.
Hr. Tetley-eva
zdravilna štupa za svinje.
Izvrstna po mnogoterih izkustvih utrjena, z najlepšim vspehom rabljena stupa za vsakojake svinjske bo ezui in najboljši pomogtjej proti kugi. — Dobiva pa ae v zavitkih (paketih) po 12 in 36 kr. edino le pri
Dom. Rizzoli-ju,
[30-3] lekarni pri Angelju v Novomestu.
Toplice na Dolenjskem
___odpró se s
p^^ prvim dnevom meseca maja
Toplota te rudninske vode ima 30 stopinj B. — V gradu samem je 32 sob od 70 kr. do I gld. na dan. Ena kopel) velja 15 ali pa 6 kr,, kopelj z električnem tokom 30 kr. — Obed 60 kr. za osobo. Za dobre in okusne jedi in pijače je dobro akrbljeuo. Za obilen obisk ae uljudno priporoča
Aug. Kuíavic,
[34—3]	topliski zdravnik in najemnik.
Ivau Lapajne t Barskem
je izdal sledeče knjige in knjižice za ljudske
aole in učitelje: Praktično metodiko cena 80 kr.. Prvi poduk 60 kr. Fiziko in kemijo 6^ kr. Prirodopis 56 kr. Zemljepis 26 kr. Geometrijo 24 kr. Malo fiziko 23 ^kr. bomoviuoslovjc 20 kr. Pripovesti iz zgodovine Štajerske 6 kr. Opia krškega okrajnega glavaratva 30 kr. Zgodovino štajerskih Slovencev 1 gld. 20 kr. Isti pisatelj ima v zalo^ písanka in risanka, potem mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli aoseduih kronovin, 1 kr., mali slovenako-nemški zemljevid Avstrijako - Ogerske, 1 kr. in zemljevid Krškega okrajnega glavarstva 5 kr.	[32—'J]
ydninske iïiinera ne vode
letos na novo napolnjene: Carisbader Mûhlbrunnan, Marienbader Kreati-brunnen, Setters, Halter iadwasser, Gtesshablar, Franz-Josefs Bitterwassar, Preblauer, Styriaqualle, Carisbader Sprudelsalz, Haller Jodsalz.
Dobivajo 86 pri Dom. Rlzzoliju v lekarni pri „Angelju" v Novem meatu.	[29-3]
92- stran.
it
»■■«J	—^	^M-^
Prijateljem narave, sosebno ee prijateljem P r e či n-»ke okolice in Ljukenakega gradů naznanjam^ da bom po prijazni dovolitvi g. giajsčaka Stibetna od L maja počenai vsako nedeljo ia praznik imel
restavracijo v Ljukenskem gradu "PQ
p. n. gostom postregel bom ali v grajŠČinskih prostorih ali na vrtu z kavo, narzlim jedili in pijačo.
Za prav obilni obisk se priporoča [35—3]	Franc Kovač, restavrater.


J. Ferovšek,
bukvovez v Novem mestu
prečastiti duhovščini ia spoltova-ncmn občinstvu uljudno naznanja, da je 1. junija svojo bukvoveznico preselil v g. Kutnar-jevo bišo.
Za dosedanje zaupanje se jahvalÍTSi, Htí priporočam tudi t prihodnje za spoštovana naroSila, kiere bom točno in kar mogoče cen6 preakrbel. [37]
Z TIS. spo štovanje m Jdžď PeroTŠek, ïrtk?»Tez v Kutnsrj«n litiji.
in sicer 100 kil po tO Í41-1]
. prodaja
Anton Papež,
iz Vel. Lipja, posta Žužemperk.
Tzamem dečka, kateri je spolnil 15. leto in je od dobre, priproste hiše, ter vajen ia pripraven pri delo.
Fran Knaflič.
[88-1]	Šmartno pri Litiji.

izvrstno kostanjevo oglje
priporoča se vsim spoštovanim kovačem ključarjem i, dr, na drobno knbik meter po 3 gld. èc se pa kupi nad 10 kub. met. pa po 2 gld. 50 kr.
Natančneje izve se pri g. gozdnemu vodji Novakn v Kovomeatn.
Oskrbništvo graščine Hmelnik.
139-1]	A. Meinhold.
Naznanilo.
Tei najboliëih njiv in travnikov dobi se po dražbi do 7. junija 1885. leta
v najem. Natančneje kakor tudi pogoje izve a« 7 graščinskej pisarni.
Oskrbniátvo graščine Hmelnik
[40—1]	pri Novem mestu.
A. Meinliold.
P
u,
Mlin na prodaj.
Mlin 8 štirimi tečaji in stopami na močnej stano-Titnej vođi, četrt ure od železnične postaje Litije na Dolenjskem, se iz prosto roke pod prav dobrimi pogoji prodaja.	[42—1]
Natančneje poročilo pri gospodu Anton Roth-U v Ttiurn-Gallenstein. Posta sv. Križ pri Litiji.
150 centoT lepih jezic
(Rohwaseline) je
lioi laÉ 29 DS
To stalno, nespremenljivo, tekoče mazilo je temne barve in se ne nahaja v njem nobena rastlinska ali živalska maščoba ter tudi ne postane nikdar žaltovo,
Sirova vazelína iirï'ÎŒî;
nsnja, ker najtrdeje usnje takoj mehko in volno stori ter se po vsemu uscji enako raaleze in ga obvaruje, da ne strohni in se ne usuši.
Rabi pa se tn mazilo za obuvala, da postanejo^ mehka in da jih voda ne premoči; posebno za lovska' Čevlje ; za mazanje jermenov, komatov, usnja pri vozeii in kočijaii.
Opomniti je treba, da se nahaja na starem usnji ^ mnogo ostankov živalske ali rastlinske maščobe, treba; je toraj usnje že od začetka dobro mazati ; ko se pa te , masti napije, zadostuje potem, da se le nekoliko namaže.
Neobhodno potrebno je to mazilo za vsakega, kteri ima konje, ker je najboljše za mazanje
^^ konjskih kopit,
vpeljano je to mazilo že za konjska kopita tudi v C. k. vojski po naročila vis. c. k. ministerstva avstr. z nk. št. 2030. Da je to mazilo za konjska kopita T resnici izvrstno, to pričajo tudi mnoga pohvalna pisma prvih živinozdravnikov. Ta sirova v a z e I i n a namreč v konjsko in sploh v vsako živalsko kopito ali rog hitro vleze, ter ga obvaruje, da se ne cepi in se ga nobena bolezen ne prime.
Rabi pa se tudi za mazanje ieàaja pri goveji živini, ma^in in tarizsalnic, ter tudi za mazanje železa, da ne zarujevi.
Sirovo va^elino
pa prodaja v Novem mestu samo podpisani ter velja v močnih, plebnatib škatljieah 10 kr. (80 gr. težka), 35 kr. (četi-t Kg.), 50 kr. (pol Kg.) in 75 kr. (1 Kg.) Brez škatelj pa se dobiva po 65 kr. Kg,
Ysim tistim pa, kteri želé to mast prodajati, dajem jo veliko cenejše.
v svojej zalogi imam tudi najnovejše vrste cilindre za lampe^ tako imenovane
Kugeleilindre.
Odlikujejo se od prejšnjih v tem, da le malo kteri poči in veliko svit eje sveti.	[ao—3]
FRANC RUS, trgovec
Y Novem meatu v Bučaijevi hiši št. 84.
Odgovorni «rednik, izdajatèlj in založnik J. Krajeo.
NoTomesto. — Natisnil J. Krajec