V sredo in saboto izhaja in velja: Za celo leto . ft for. 20 kr. „ pol leta . „ SO „ „ četert leta 1 „ ‘0 „ Po pošti: Za celo leto . 7 for. 50 kr. „ pol leta 3 80 „ „ žetert leta . 2 „ — „ „Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!“ Nar. pesem. Oznanila, »j' v .,>■{& Za navadno dvestopno se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat, 8 kr , ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veže pismenke plačujejo po prostoru. Za vsak list mora biti kolek (»tempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračajo. f m Št* £»@* V Celovcu v sredo 2. avgusta 1865. TC. 413 etc.u; naproti An o n y m us „de conversione Carentan.“) Ko se je velika frankonska država leta 843. razdrobila, je Karola velice^a vnuk, Ludevik nemški, prejel vse izhodnje pokrajine ; iz njegovih rok je njegov sin Karlo-man leta 854. dobil Korotan, in leta 876. še Panonijo. Po takem je bil veči del slovenskih dežel združen pod koroškimi vojvodi, med kterimi se dalje ime nujejo Arnulf, Karlomanov sin, Luipold, Arnulf, Eberardin Bertold. Cesar Oton 1. jc leta 948. Korotan podelil svojemu bratu Henriku, leta 952. mu je izročil še Furlanijo z Istro; potem je bila vsa slovenska zemlja zedinjena pod korotanskimi vojvodi do 1077. ali prav za prav do 1093. leta, samo razun tega, kar so si bili Mad-žarji prisvojili. V tem času so se za Heii-rikom I. poredoma vrstili vojvodi Henrik II., Oton, Henrik IH., po tem cesar z imenom Henrika H., Konrad I., Adalbero, Konrad II.. Velf, Bertold, Markvard in Luitold; pod poveljem teh vojvodov so stali posebni knezi in markezi v Furlanii, Istri Krajni, v gornji korotanski strani, in v doljni korotanski ali slovenski strani. Z letom 1077., ali prav za prav., 1093., je ta edinost slovenskih dežel zopet začela razpadati; taki-at je namreč cesar Henrik IV. Furlanijo, Istro in Krajno z delom slovenske strani podelil akvilejskemu patriarhu Sige-hardu in po tem Vodalriku I. v oblast. Nasproti je Korotan, gornja in dolina korotan-ska stran za čas še ostala v oblasti koroškim vojvodom; vendar zveza je bila če dalje bolj rahla. Štirski knezi Otokar V., VI. in VII., ki so se imenovali po mestu Štiri (iSteier) poleg Aniže, so si časoma do leta 1129. prisvojili vso gornjo korotansko stran, in so ji podelili ime štirske strani; Otokar VII. je leta 1249. podedoval še doljno korotansko stran do Save, in tedaj se je oboja stran skupaj klicala za Stirsko. Koroškim vojvodom Henriku mlajšemu, Engelbertu in njegovim naslednikom je po takem ostal sam Korotan; pa vojvoda Ulrik III. leta 1257. in dalje si je vedel toliko pomagati nasproti akvilejskim patriarhom, da je tudi Kranj- sko spravil v svojo last. Med tem se je Stirsko ali Stajarsko se bolj odločilo od druge slovenske zemlje, in došlo je 1186. leta avstrijanskemu vojvodu v' dedsino. Nasproti so si velik del Istrijskega prisvojili Bene-čanje, drugi del Istrijskega in del Furlanskega so goriški knezi odtrgali od akvilej-skega posestva; velicega dela na Krasu so se polastili devinski gospodje. lznova pa in naglo se je slovenska zemlja, skoraj vsa z e d i n i 1 a p cmI češkim kraljem Otokarjem II. Ta kralj je po smrti avstrijskega vojvoda Friderika II. 1246. leta na-se spravil z Avstrijo vred' tudi Štirsko; 1269. leta po smrti koroškega vojvoda Ulrika HI. si je za dedšino vzel Kranjsko in Koroško, vrh tega se je posilil za varha akvilejski cerkvi. Vendar njegovo gospostvo ni imelo obstanka; 1276. leta mu je cesar Rudolf I. vzel z Avstrijo vred tudi slovensko zemljo, ter jo je 12^2. leta, razun Koroškega, izročil svojima sinoma Albertu in Rudolfu. Avstrijskim vojvodom in nadvojvodom iz habsburške hiše je po smrti vojvoda Henrika goriškega došlo Koroško, in 1374. leta po smrti kneza Alberta IV. goriškega Metlika in Istra; 1382. leta se jim je vdal Trst, 1492. leta so podedovali devinsko gospostvo; 1500. lota po smrti kneza Leonarda goriškega pa še goriško knežijo. Takrat tedaj, za cesarja Maksimilijana I. so bile zopet slovenske dežele zedinjene pod enim gospodarjem, g. profesorja Graf Rajnerja pod imenom: „D i e F e s t e d e r Republik V e n e d i g.“ Povemo, da je ta sestavek tako lepo spisan in tako podučljiv in mikaven, da nismo letopisa iz rok iljali, preden smo ga prebrali od konca do kraja, od 1. do 64. strani. Da bi nam g. grof Rajner Graf, rojen Slovenec na Kranjskem, tudi kaj napisal o starih Slovencih ali vsaj Slavjanih! — Dalje beremo v letopisu sporočilo o družbi v pomoč ubogim pa pridnim gimnazijalcem. Se le eno leto je ta družba stara in že jo 450 gld. med ulioge dijake razdelila, zraven pa vendar še 712 gld. 55. kr. v svoji zalogi shranila. Štipendije znašajo na leto 4985 gld. 90 kr., torej je več .kot 5400 gld. minulo leto med uboge učence prišlo. Zraven pa še veliko dijakov po hišah jesti in drugih potrebnih reci zastonj dobiva: Celovčanje po pravici slovijo za dobroserčne ljudi. — Kar se gimnazijalne statistike tiče, štelo je to učilišče 386 učencev; med njimi jih je bilo 290 Nemcev in 96 Slovencev. Darila jih je prejelo 19, pohvaljenih jih je bilo: 53, pervi razred jih je dobilo: 250; — drugi razred in da smejo skušnjo iz enega predmeta ponoviti : 31, drugi razred, ua morajo obsedeti: 19, preskušenih jih ni bilo: 13,— eden pa je dobil tudi 3. razred. —■ Danes t. j. 31. julija, se je pa na nor-malki končalo šolsko leto. Bila je najprej zahvalna maša, in potem pa slovesna daritev šolskih daril. — Tukajšnjemu jezerskemu parobrodu se je velika nesreča pripetila. Počil mu je kotel tako, da bo težko se za kako rabo. Že železnica ga je skorej Da suho djala, ■— zdaj pa še tolika nesreča! Iz Itek&fnJiiH. (Slovenščina in kteben) Dobro uro hodi od Loč proti zahodu prideš v Mološče. Če z višine na to vas pogledaš, prikupila se ti bode gotovo. Krog in krog je lepo polje in le strehe vidiš izmed gosto med hišami zasajenega sadnega drevja. Prelep pogled v cveteči spomladi! V tej okolici ni nobeno Vasi, ki bi bila tako zel6 s sadnim drevjem preraščena. Lep dokaz, da so bili predniki nrav umni in pridni ljudje, ki zaslužijo, da t>i jih zmirej sk?'’bno posnemali. Malošče spadajo k štebenski fari. Farna vas Štebe n je pičlo */4 ure od Malošč proti severu na obnožju lepo zaraščene „Dobrave.1* Cela fara šteje nad 1.500 duš, in do lani so bili pri farni cerkvi redno tudi kaplani, in to skozi več ko 10 let iskreni domorodci, kakor č. gg. Diirnwirth, Božič, Valjavec, Ce- rn tako so ostale pri Avstrii in habsburški rodovini do sedanjih časov. Pomniti se mora vendar, da je v tej dolgi d6bi slovenska zemlja dvakrat bila v nevarnosti, da bi ne bila za vselej se razcepila. Prvikrat je bilo to, ko sta vnuka cesarja Maksimilijana Karol V in Ferdinand I. avstrijske dežele hotela med seboj razdeliti; takrat si je Karol hotel Gorico, Trst, Kras, Istro in Metliko pridržati in jo s spanjskimi deželami zediniti. Pa b 1 a gi s ta n o vi kr an j-ske dežele so se uprli zoper tako početje, in niso nehali terjati, dokler 1522. I. ni bila nova pogodba med cesarskima bratoma storjena, po kteri so slovenske dežele skupaj ostale pri Avstriji. Drugikrat je bilo v poslednjih časih, ko so Francozi s silo posedli Primorje, Kranjsko in gornji Korotan 1806. leta; pa njihovo gospodarstvo je trajalo samo do 1813, leta, in potem je prišel še tisti del slovenske zemlje k Avstrii, ki je poprej stal pod beneško oblastjo. Zemljepisna lega, narodni vpliv in zgodo-! vinska zveza je Štajarsko, Koroško, Kranjsko in Primorje tudi po tem tesneje skupaj sklepala, ko so bile te dežele z mnogimi drugimi deželami združene pod avstrijskimi vladarji; mimo druzih avstrijskih dežel se jim je kmali prilastilo ime „notranja Avstrija1*, in s tem imenom so imele skoraj vedno nekaj skupnega v političnih rečeh, pa tudi v sodnijskih, vojskinih in v verskih zadevah. — 231 — pic, Globočnik. JTudi pred tremi leti umerli izgledni učitelj Simon Vigoleje mnogo let prav pridno in v veliko zadovoljnost tedanjega za ndrodno omiko velezaslužnega šolskega svetovavca g. Rudmaš-a v šoli obdeloval narodno polje. Zatorej se nahaja tukaj prav obilno odraščenih mladih ljudi, ki znajo slovensko brati; pa žalibog, da jim manjka prava narodna zavest. Veliko bolje bi pa bilo tu v narodnem obziru, ko bi ne bil celih 14 let od 1850 do meseca avgusta lanskega leta obširno bek-štajnsko občino narodu odpadli župan na-domestoval. Ta in še nekteri njegovi pri-jatli — tudi izneverjeni sinovi slavne Slave! — so prostemu ljudstvu vedno trobili, da je le Nemec tako rekoč — človek, Slovenec pa — rob (suženj); da Slovenci nikoli ne bodo Nemcev v omiki dosegli; da brez Nemcev in nemščine Slovencem ni živeti, itd., kakor take . . . preroke že poznamo. Leta 1863 so ti narodovi (??) pri-jatli, ki svoja pravila iz bolj radikalnih (pre-kucijskih) časnikov nabirajo, napravili celč prošnjo do sl. deželne vlade, naj se domači jezik iz domačih šol odpravi (!) in z nemškim nadomesti. Zavoljo te prošnje smo se z nemškutarji javno v časnikih *) sprijeli. Obveljala je naša postavna reč, slavna dež. vlada na ovo prositbo ni nič odgovorila, in pri nas se v šoli uči sedaj, kakor prej, na narodni podlagi in kakor postave zahtevajo. Pa očitno in skrivaj modri (!?) nemškutarski pedagogi še zmi-raj rogovilijo zoper narodne šole; ali stari upliv se jim je vendar skerčil. Ko smo videli in slišali, da nam nemškutarji — in med temi sta naj hujša dva, ki sta si — prišedši iz drugih krajev — pri nas lepo premoženje pridobila — naroda najdražje blago, narodnost namreč, podkopati hočejo, zbudilo se je v nas slovensko serce. Da kratko povem, napravili smo narodnjaki „slov. družbo,** ktera nekaj čez 30 udov šteje. Kak hrup so nad to napravo nemškutarji iz celega beljaškega okraja zagnali, kako so nas obrekovali, tega ne bodem popisoval. Namen naše družbe je bil iz začetka, nemškutarjem pokazati, da nam njih naklepi niso po volji, da hočemo z združeno močjo braniti svojo narodnost, in da naj se po naši družbi drami v ti okolici narodna zavest. Hvala Bogu! *) Glej ..DraupostOffene Sprechhalle Nr. 16, 26, 31. (Bcilage) 1. 1863. Fis. V posebno celino se je Štajarsko, Koroško, Kranjsko, Goriško, Trst in Istrijsko zedinilopo zadnji volji cesarja Ferdinanda I. 1564. leta; njegov tretji sin Karol II. je prejel te dežele v dedšino, si je odbral v Gradcu svoj sedež, in je ondi vstavil notranjo-avstrijsko vlado. Blagi stanovi teh dežel so bili v raznih zadevah bolj v tesni zvezi med seboj; pošiljali so si poročnike, skupaj so odpravljali odbornike na cesarski dvor, zlasti so se v veči množini snidili na občnem zboru vBru-k u 1578. leta. Ko je 1619. leta nadvojvoda Ferdinand II. prišel na cesarski prestol, se je „notranja Avstrija** zopet združila z drugimi avstrijskimi kronovinami; vendar posebna „notranje-avstrijslca vlada** je še ostajala v Gradcu za Štajarsko, Koroško in Kranjsko skupaj. Za čas cesarice Marije Terezije je nad notrauje-avstrijskimi deželami stala „visoka reprezentacija**; cesar Jožef H. pa je 1782. leta zopet odločil vesoljnega poglavarja za Štajarsko, Koroško in Kranjsko s Primorjem, dasiravno ta na-redba ni za dolgo obstala. Še o poslednjih prenaredbah jza vlado avstrijskih dežel je nil mnogokrat glas, da bi se eno po-lavarstvo odločilo za notranje - avstrijske ežele. , Ravno tako kakor v političnihreččh še je pred časom v sodnijskih reččh obračalo iz posameznih dežel na notranje-avstrijsko vlado v Gradcu. Ko je pa 1785. leta ondi nehalo vesoljno poglavarstvo, je ostala saj naš blagi namen je blagoslovil On, ki vlada vse rodove. Pri volitvi lani se je razderl nemškutarski občinski odbor, v sedanjem so narodnjaki v množini, sedaj imamo narodu prijaznega župana; ljudem tu okrog so besede: „čitalnica,“ „Slovenec,** „živijo**, itd. že dosti gladke, in če se preveč ne motim, tako bode bekštajnska občina v malo letih štela lepo število verlih rodoljubov. Slava tedaj vsem udom „slov. družbe,“ ki so se tako verlo ob času skušnjave za narodno reč potegnili! Le škoda, da se družniki ne morejo pogosto zbirati, ker predalječ narazen stanujejo. Pa nič ne de; le vsaki v svoji vasi delaj za svoj narod! „Bratje, Slovenci smo!** Štebenski župnik, g. Josip Mišic, so že bolj star mož. Pa kažejo se povsod pravega Slovenca. V šoli, kamor prav skerbno kersčanski nauk učit hodijo, govorijo, kolikor le mogoče, čisto slovensko, spodbu-jaje učence, naj se skerbno maternega jezika učijo, in priporočaje družbo sv. Mo-hora z leče. Žalibog, stari gospod pa morajo tu marsikaj nemilega preterpeti. Mo-žuni, ki so zoper slovenščino, so tudi g. župniku veliko veliko hudega naklonili. Pa temu se ne moremo čuditi, če pomislimo, da ti ljudje, kakor sem že omenil, se napajajo z duhom, ki veje po katoliški veri in slavjanskemu narodu nasprotnih časopisih. — Družba sv. Mohora šteje letos v štebenski fari 8 družnikov. To je le malo za veliko faro, pa nadjamo se, da jih bode prihodnje leto več. Od Malošč naprej prideš v dobri četert uri do čednega kraj poti zidanega poslopja. To je dom in pivdrnica našega novega žu-anaJan. Dermuc-a, po domače P e-iča. Tukaj najdeš izglcdno gospodinjo in pravega gospodarja. G. Jan. Dermuc je v vsakem obziru poštena duša, prijatel šoli in slovenščini, in občina si je svojega naj-pripravnejšega moža za župana izvolila. Le to g. D. obmiluje, da ni slovenskega pisanja vajen, česar so pa nekdanje šole krive. Da bi se privadil slovenskega branja, si je že drugo leto „Um. Gospodarja** naročil, in morebiti tudi „Slovenec** kmalo tje priroma. Izverstni časopis „Zukunft,** ki se z moško besedo poteguje za našo narodno reč, bere g. župan v zvezi z pisavcem na-zočnih verstic. Ravno sedaj je dal tudi slovenski nadpis nad duri v občinsko pi-sarnico narediti. To bode pač našim nemškutarjem, posebno pa staremu županu, ki edina viša sodnija za notranjo Avstrijo; le da je bila prestavljena v Celovec, dokler vladno prenaredbe 1850. leta niso stopile na svetlo. Tudi vojaške zadeve so Štajarsko, Koroško, Kranjsko in Primorje nekdaj edinile; na eni strani je bil dolgoleten boj zoper grozovite napade divjih Turkov, na drugi strani bila je večkratna vojska zoper Benečane. Vse notranje-avstrijske dežele so skupaj skladale stroške za brambo unanjih mejnikov, skupaj so odbirale vojake za boj: za karlovško trdnjavo jo 1579. leta dajala Štajarska, Koroška in Kranjska delavce in ri Sisku so se bili 1593. leta hrabri voja-i iz vseh teh dežel. Še celč v veliki francoski vojski 1809. leta je stopila posebna notranje-avstrijska vojna na noge, in brambovci imenovanih dežel so bili namenjeni v eno stran. Kar pa se tiče cerkvenih zadev so se tiste zlasti edinile v verskih prenaredbah 16. stoletja, in v odpravljanji nove vere v začetku 17. veka. Da se po vč še poslednja beseda o šolskih zadevah, je to, da vseučilišče vGradcuje bilo 1586. leta ustanovljeno za „notranje-avstrij-ske dežele** skupaj. Po vsem takem tedaj glas o zvezi no-tranje-avstrijskih dežel ni tako nov, ni še le od včerajšnjega dneva, vreden je tedaj resnega prevdarka. Je sedaj še odbornik, po volji, kakčr — Rimljanu post! Naj jim le preseda! Le povsod pokažimo, da smo Slovenci! ^ Iz Ljubljano. Loniski. (Konec.) (Citalil i č i n o stanovanje in narodni dom). Znano je, daje najpervo slovenska rodoljuba mladina v Ljubljani delala in delala, zbirala in posvetovala se, kako bi bilo ustanoviti čitalnico in Sokol. Ko so pa naši glavarji videli, da imajo te misli životno moč v sebi, postavili so se jim na čelo. Znano je dalje, da so vneti rodoljubi mnogo pisali o potrebi slovenske matice, in da je slavni g. dr. Toman slovesno izrekel: Denes bodi slovenske Matice pervi dan! Šta jerci pa da so naglo potem v Ljubljano poslali pravila z nabranimi novci vred. Tudi tej napravi so se glavarji na čelo postavili, ker se jim je videlo, da jo bode mogoče osnovati, in da mora iž nje izvirati vsemu narodu obila korist. Kdo si pa upa tajiti, da „narodni dom“, v kterem bi lehko prostor imela čitalnica, Matica, Sokol in morda še kaj druzega, ne bi dajal slovenskemu narodu velike koristi? fn vse slovenstvo menda bi si tako hišo vendar moglo napraviti na delnice, kakor se je zidala tudi ljubljanska kazina, ktere ni postavljal ves narod, pa je vendar že zdaj poplačala skoro vse delnice. Dva razumna, a gotovo ne pre-napčta rodoljuba sta perva izprožila to misel, ktere bi se brez dvombe ves narod z veseljem poprijel, samo da bi jo hoteli o-svojiti veljavni možje, kteri imajo novce, ime in mogočne prijatelje, — toda veljavni možje molče ter od daleč gledajo; ta misel bi kmalu odmevala po vseh slovenskih pokrajinah, ko bi le mnogozaslužne in veliko veljavne „Novice" o njej prinesle živo povabilo — a škoda, da tudi „Noviceu nimajo rostora za tako preimenitno napravo, ka-oršna je Slovencem „narodni dom." G. Malič hoče imeti za svojo hišo s prostornim, lepim vertom 100.000 gld. To je res veliko novcev, posebno tacim, kteri niti 100.000 kr. nimajo, kakor jo mahljivo rekel nek slovenski gljivdr, ko je bilo o tej stvari govorjenje; a g. Malič rad pusti 50.000 gld. hiši na dolgu, in ostalih 50.000 gld. bi na delnice ves narod menda vendar le zmogel ! Saj se te narodne osnove ne bi udeležili samo Ljubljančanje, ampak vsi iinetni rodoljubi po Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Primorskem, Teržaškem itd., in novcev ne bi darovali, temuč le posodili. Samo začeti bi se moralo! Maličeva hiša od same c. k. pošte, ktera bi tudi potem še lahko v njej ostala, skoro le za prostore pri tlčh, kterih niti vseh nima, dobiva po 2.500 gld. obresti na leto. — Kar je „Triglav11 razdvojil, naj bi zopet združil „narodni dom.“ Ali to so le prazne sanje! Ljubljanski voditelji se te misli ne poprimejo, pa naj bi se tudi zastonj dobila vsa ta hiša in ves njč prostorni vert! — /rredno zveršimo sestavek, moramo resnici na ljubav opomniti, da je med našimi veljaki v Ljubljani mnogo bistroumnih, z dušo in telesom za slovenstvo vnetih rodoljubov, kteri imajo pa svojega posla toliko, da «o do zdaj še vselej in povsod glasovali in terdili za drugimi, na ktere so se zanašali, kakor sami ndse, ker niso utegnili v roko jemati zlate vage mirnega premišljevanja, da bi bili te zadeve sami preiskavah. Ti možaki naj mirno oči odprč, in videli bodo, da je prišel čas, v kterem je treba ščit vzdigniti za narodno korist, ki je več vredna in svetejša, nego prijateljstvo nekte-rih še tako mogočnih osob. Naj se pozabi vse prazno sovraštvo, vsa nerodovita strast, in namestu tega naj se dobro pretehtajo sedanje tako važne okolnosti ljubljanskega slovenstva, posebno ljubljanske čitalnice, za ktero smo cel6 slišali govoriti, da je dobila v zadnjih prepirih tako rano, da ne more več prebolćti! V tako težkej dobi morajo vsi rodoljubi kakor en mož stati okoli čitalnice, ne pa v beg se podati, odpovedati se dozdanjega častnega mesta in siroto či- — 232 — talnico samo zapustiti. Kdo tega ne čuti, za kako zelč važno reč zdaj grč, če res gre za obstanek ljubljanske čitalnice? Ali kdo pa tudi ne umeje, da se ta rana čitalnici naj lože zaceli s tem, da jej odpremo „narodni dom,u ker potlej nihče več ne bode mogel terditi, da je bila kdaj ranjena, ampak da se je le po majhnem viharčku sijajno povzdignila uarodu na blagoslov in na večno slavo tistim, kteri bi jej pomogli do tacega sedeža. — Ljubljana je geogra-tično središče vsega slovenstva, torej najugodnejše položena, da bi v sebi zbrala vse, kar povzdiguje slovensko čast in pospešuje narodni napredek. Slovenci poli tičnega središča nimamo, zato naj pa v zmoti vsaj ne mislimo, da je geografično središče tudi samo ob sebi že duševno središče. To središče je treba še le ustanoviti; ali pri tacem delu ne gre številiti po vinarjih in krajcarjih, ker po lem načinu bi do zdaj tudi slovenske Matice ne bilo. Ko bi Ljubljana hotela res vredna biti dra-zega imena slovenskih Atčn, morala bi iz sebe v blagodejnih žarkih omiko razsevati po vseh krajih, koder prebivajo našega naroda verli sinovi, koder se prepevajo mile slovenske pesmi; morala bi imeti „ndrodni dom1* poleg slovanske tiskalnice in vsaj vse perve politične in lepoznanske časnike; naposled bi morala tudi imeti slovensko gledališče, kteremu bode pa najberže treba počakati zanamcev, da ga povzdignejo. Za terdno se uadjamo, da naši radodarni rodoljubi teh reči ne bodo zaničevdje prezirali, ampak da vse dobro in na tanko presodijo, tor da se potem poprimejo dela, ktero jim bode priporočal njihov bistri um in njihovo narodno serce; nadjamo se tega tem bolj, ker upamo, da bodo hoteli z dejanjem pokazati, da ni res, da razun ostarelih naših slavnih pervakov namreč ni v Ljubljani možganov, kteri bi mogli sami zase kaj krepkega misliti, kaj važnegu in velicega začeti in dokončati. Naj možaki naši, na ktere je v tej kočljivej dobi toliko slovenske koristi operte, ne pozabijo, koliko oni lahko pripomorejo, da se narodno gibanje v Ljubljani zopet naravna v tako strugo, po kterej se bode točilo nam na slavo in zanamcem na blagost. Toliko se nam je potrebno zdelo spisati, da se priprostej resnici vrata in marsilcomu oči odprč. %*'' V Olju dne Žil.julija 1865. B. (Kakšni so uekteri naših „domoljubi?11) — Celje je, če se ne motim, znano ko domoljubno mesto, dasiravno gnjezdi v njem zraven iskrenih domoljubov obilna tropa hudih protivnikov slovenskej narodnosti. Da ti vse sile in žile napenjajo, naj se potlači slovenski živelj, naravno je sicer, ali nikakor nam ne more razjasniti ravnanja nekte-rih našincev, „domoljubov,11 kakor se radi imenujejo. To so ti gospodje, kterih imena so zapisana med pervimi ustanovniki „Slov. matice.11 To so gospodje „domoljubi,11 kakor sem rekel, kterim je na razvitku domačega slovstva in domače književnosti toliko ležeče, kakor brezumni živinici na zvoniku nemške cerkve, za kterega zidanje ravno vozi kamenje in opeko (če še ne veste, povem Vam, da se pri nas ravno sedaj že davno začeti zvonik nemške cerkve marljivo stavi), gospodje, ki pravijo, da Slovencem novih knjig cel6 ni potreba, da lahko živimo brez „Slov. Glasnika,11 brez „Slovenca11 in skorej da so tudi „Novice11 odveč. Ne čuditi se — golej resnici! Dobro vem, da si tudi ti „Slovenec11 ponižno poterkal na vrata teh gospodov „domoljubov,11 vem tudi to, da so te „als ein ganz uberfltissiges Untornehmen, das sicli auf die Lange ohnehin nicht zu halten vermag,11 neusmiljeno odpodili. Žalostno! To, po čemur smo že dolga leta sem neprenehoma zdihovali, to kar je edino sredstvo, da se želje in zahteve narodove očitno izjavljajo, to, brez česar si že tako majhni in zaničevani narodič slovenski med silnimi tovarši svojimi najsvetejših pravic pridobiti ne more: eden edini neodvisni politični časopis, kije edino glasilo narodovo in brez kterega, tako rekoč narod ni narod, vsaj v nekem oziru ne, — to je tem gospodom in „domoljubom11 že preveč, celč nepotrebna reč?! To so dalje gospodje, ki si naročujejo in ki podpirajo rajši tuje, še celč Slovencem in Slavjanom sploh sovražne časnike, kakor n. p. „N. f. Presse,11 „Alte Presse11, Graško „Tagespošto11 i. t. d., med tem ko domačim časopisom in domačemu slovstvu odrekajo vsako pomoč. Nismo ravno za to, da si Slovenci naročujejo brez potrebe tujih časnikov; ali če že kdo ne more drugače živeti, naj bere, kar mu drago, pa nikar, za Božjo voljo nikar, zraven ne zanemarjati za ubogi naš narod koristnih in potrebnih naprav. Blagor mu, komur je sreča mila, ali uikar u s zabimo, da smo dobili od domač - I ' — I - 2 30 Celovcu 4 J 31 3 ll 2 50 1 94 3 £0 lerbiŽu 5 25 4 lil 3 {50 2 «0 4 50 Danajska borsa 1. avgusta 1865. Bankine akcije . . . . . . 79S Kreditne ................................176.30 London...................................110.10 Novi zlati..............................5.27 V, Srebro..................................107.26 Izdatelj in odgovorni vrednik: J. E. Božič. — Natisnil Ferd. žl. Kleinmayr pod odgovornim vodstvom B. Bertichinger-ja.