Pomenki o siorenskem pi»anji. Zvest Bogu in d o m u bil je, In bo vedno Slave sin . . . T. Dabiresbilo! —sem vzdihnil iz dnasvojega serca pri teh pesnikovih besedah, ker vse drugačno bi bilo potem naše slovstvo. Toda še o Siovenije sinu se to reči ne more, nikar že o sinu Slave. U. Da doniu ni bil vedno zvest Slave sin, to veuij niar tudi Bogu ne? T. I tudi ne. Verskih ali cerkvenih viharjev sile so bile še žalostniše mimo deržavnih. U. Govorila sva prej o deržavnih notranjih in vnanjih; pomeniva se zdaj o cerkovnih. T. Ko so prispeli Slovani v svoje sedanje domovje, so bili še terdi pogani. Sprejela jih je kerščanska cerkev. Prizadevali so si v ta namen mnogo gerški, laški, uemški verski učitelji. Bil je tedaj pervi boj med kerščanstvom in poganstvom. — In kedar so bili Sloveni že kristjani, so prihruli med nje poganski Madjari ter so za nekaj časa poterli kerščanstvo, dokler se niso sami spreobernili. U. Vstanovila sta bila kerščanstvo tned Sloveni sv. Ciril in Metod. T. Radostni so poslušali Sloveni v svojem jeziku verske nauke, in kazalo je, da bode seme, ktero sta sveta blagovestnika sejala, njih serc se prijelo ter rodilo obilao sadii; ali — ,,sovražin človek, zavidljiv tako bogati setvi, zaseje ljuljke vanjo". (Verumtamen tam copiosae frugi invidens inimicus homo interseruit zizania. Propr. dioec. Labac.) 17. In kdo je bil tisti sovražni človek? T. Cerkvena povestnica kažr. da so neuiski duhovski vladniki razširjali ondod kerščanstvo ter imeli med Sloveni svoje poslance, ki pa njihovega jezika niso znali. Ko tedaj solunska brata jameta učiti po slovenski in po slovenski obhajata službo božjo, se ju Slovenci koj popritnejo ter popustijo nemške učitelje, kteri vernivši se domu vse potožijo svojim vikšim pastirjem. Le-ti tožijo v Himu, češ, da jim kratita njihove pravice in da slovenski ne učita morebiti prave vere. Toda v Himu se popolnoma opravičita, in papež rad polerdi Metoda ter mu da posebne oblasti vkljub nemškim tožnikom. U. Jeli mogoče? Kako je to, da so v Rima rnilostno sprejeli slovenska učenika in da so po smerti Cirilovi podpirali Metoda zoper Nemce? T. Nekaj za to, ker sta učila a) pravo sv. vero in so upali tako b) Slovene ovarovati Focijeve razkolnije, nekaj pa ker so jim bili c) nemški škofje — sami nekteri deželski in vojaški vladarji —¦ premogočni in preposvefni. —¦ Skušali so sicer še drugič in tretjič počerniti Metoda, ali — nič niso opravili. Mogli so tedaj mirovati, dokler je živel Metod. XXVI. T. Po smerti Metodovi pa, ker z duhovsko močjo in rimsko oblastjo niso snieli, so z vojaško silo njune učence pregnali čez Donavo v Bulgarijo itd. — Slovenska liturgija je tod sicer jenjala, ali tudi večina Slovanov je bila zapletena v razkolnijo, ki je tedaj nastala v Carigradu in se razširila poznej po vzhodnji Evropi. U. Ali je pa to res? T. Res je, da sta sv. Ciril in Metod na Moravskem katoliški cerkvi vrata odperla proti jutru ali vzhodu, in derznemo se terditi, da hre/ žalostne osode, ktera je zadela bila slovanska blagovestnika in njune učence in potem moravsko deržavo samo, bi toliko in toliko vzhodnjih Slovanov ne bilo palo v nesrečno razkolništvo (c(. Kopitar, Ginzel, Bily, Štepan i. t. d.)! U. Kako in kdaj je pa razkolnija Stovane dobila v svojo pest? T. Očitno sprožil jo je Focij (j\- 891), doveršil pa Cerularij 1. 1054 v Carigradu. To je gerška razkolnija. S I ovanska pa je nastala poznej; po Rusovskem, bi djal, v 12. stoletji (Nicefor + 1121), in prav carska cerkev je ruska še le od 1. 1720 (Peter I.), rimski še vedno gorka! — Po jugu so zgodaj motile Slovane nektere krivoverske stranke (Bogomili itd.), in Bulgari, Serbi, celo Hrovatje so bili zdaj pod Rim zdaj pod Carigrad. Poslednji so večidel katoličani, tudi unih nekteri z latinsko nekteri s slovensko liturgijo ali službo božjo. U. Rusje imajo sploh slovensko liturgijo, kaj ne? T. Sprejeli so kerščanstvo s slovensko liturgijo tedaj še brez gerških zmotnjav, in upati smemo, da so bili dolgo in so mnogi še sedaj po nji v zvezi s pravo cerkvijo in da vsaj pri nekterih utegne ona biti spet most, po kterem se suidejo bratje po duliu in rodu — tudi v veri. V. Bral sem že časi, da sta sv. Ciril in Metod v čislih tii in tam, pri vzhodnjih kakor pri zahodnjih Slovanih. T. Res je to, Kakor sta bila že na zemlji blagovestnika slovanskim rodovom sploh, tako sta nam gotovo tudi zdaj zavetnika pri Bogu, ter neprenehoma prosita, da bi pala nesrečna stena, ktera loči Slovane v pravi veri in sveti cerkvi. — In kakor se lepo razvija nam v prid Mohorjeva družba, tako naj rasle in dela Slovanom v blagor tned nanii b r a t o vščina sv. Cirila in Metoda, ktero je 1. 1852 vstanovil Slomšek, Slovencem drugi Metod ! XXVII. T. L. 1453 so dobili T u r k i Carigrad, dobili so si pa tudi že prej in poznej mnogo Slovanov, in dokaj se jih je celo poturčilo. U. V hudem spominn so še zdaj pri nas Slovencih; kako so mogli stiskati še le vzhodnje Slovane, zlasti ob jugu! T. Samo po Slovenskem so silovito gospodarrli skorej 2(10 let (1418 — 1596), in v Carigradu životarijo še dan danes. — Razun Turkov je med Slovani, zlasti med českimi in poljskimi, tudi precej Judov. U. Mar so med zahodnjimi Slovani razgrajali tudi kaki verski viharji? T. Pa še kaki! Kar je spodej Focij, to je »gorej sprožil Hus (-j- 1415). Umerl je na germadi, kakor bogomilski Bazilij. Gerki v tej reči Latinom nimajo nič očitali. Vlepi česki besedi je sejal Hus krivoversko seme med českim narodom in Hus je kriv, da je vdanost do ftkna v ranogih sercih zaspala in da spava v preninozili še sedaj! U. Posnemal je tedaj sv. Cirila in Metoda le v uarodnosti, ne pa v pravovernosti in sinovski vdanosti do Rima in poglavarja vesoljne cerkve. T. Naslednik mu je bil med Nemci, in —žalostna nam majka! tudi raed Slovani Luter (-j- 1546), kteremu se ni zastonj reklo Davorin! Kod in kako naglo in kako silno se je razširjalo njegovo in njegovih tovaršev verstvo, je sploh znano; sej ima celo na Slovenskem svojo dobo (1530 — 1598). In koliko se steje husovih Lutrovcev in lutrovih Husovcev med severnimi Serbi (Lužičani), Oehi, posebno med Slovaki! Razširjali so nekdaj neprijazno od zapada proti vzhodu s v. v e r o, sedaj pa razširjajo neko olikano s v obodo in svobodno oliko, svobodno, zdi se mi, prave vere! U. Toda z brezversko oliko slovanskim narodom oljke miru in sprave dali ne bodo. T. Dokler pa te ni, se prava edinost, in srečna vzajemnost doseči ne more. Za Cirila in Metoda je vzraslo Slovenom niočno deblo vesele vzajemnosti, ker so se strinjali v veri,*) v besedi in v pisanji. Berž pa, ko je zginil med njimi Salem (mir), se jim je prikazal Babel (zmešnjava). — In med Ijudom go utihnile Staie govorice mile. *) L. 1842, kedar je štel Safarik samo 78,691.000 Slovanov. jih je razredil po niAoženstvu ali verstvu tako le: Gerškega spoznanja 54,011000, gerško - katoliškega 2,990.000, katolikov 19,359.000, protestantov 1,531.000. mohamedanov 800.000. Sedaj jih štejejo 80,000.000, Rusje celo 88,000.000, in po tem se spreminjajo une številke, žali Bog! ne vselej v radost katoliški cerkvi.