LISTEK. Slovenska žena. Beferirala gde. abit. EUSOVA na shodu narodnoradikalnih abiturientov v Trstu 26. in 27. avg. 1910, (Dalje.) Govorim naj sedaj o slovenski ženski literaturi! Tu ne bom naštevala in opisovala posaraeznih pisateljie, ker bi bilo preobširno in je tudi že vsakomur znano. Slovenke pač nismo še producirale tako visokih del. da bi se moglo o njih gcvoriti tudi kje drugje in ne samo pri nas. Z o f k a |K v e^drova bi bila edina, ki bi semorebitimogla meriti po kakem delu z drugimi ženskimi pisateljicami. Znan je njen BM i s t e r i j žene", iz katerega jasno odseva protest proti vsestranski ženski nesvobodnosti. To delo je tudi mnogo vplivalo na probujo našega ženskega življenja. Njena dela, zlasti ona iz prvih let njenega literarnega delovanja, so polna očitne tendence. Iz njih veje feministična, socialistična in sv&bodomiselna ideja. V poznejših letih pa tendenca izginja in Kvedrova postaja mirnejša karakterizovalka bodisi ženske duše ali življenja iz naroda. Njeni spisi se bolj naslanjajo na opazovanje realnega življenja kakor pa na fan- tazijo. Slednje se posebno opaža pri P a t u rj e v i. Hvalevredna pa je samostojnost in lahkota s katero Lea Faturjeva ustvarja svoje umotvore. Sicer so pa tudi nekatere styari P a v line Pajkove precej vredne. Ko bi natančneje in v eeloti preštudirali njene vodilne misli in opazovali glavne poteze ženskih značajev, bi našli pač marsikaj, zaradi česar bi jo mogli približati vrsti modernih feministk. V onih letib, ko je bil pri nas feminizem znan komaj po imenu, so že P a j k o v i prihajale misli o ženski enakoprarnosti. Tudi ona je mela moderni smisel za opazovanje s o e i alnih razmer. Eazvoj časa in duha je pač prinesel druge opazovalne motive. Da govorim samo o ženskah, gledata Lea Faturjeva in Zofka Kvedrova s svojima delima (nAmerikanei" in BIz naših krajev") ljudsko življenje s povsem drugačnega stališča kakor pa študira Pajkova meščanske in družinske razmere y svojih povestih, predvsem v ^Arabeli-1. Slov. pisateljice so po smeri svojih literarnih proizvodov pristašinje svojih sodobnib struj. Turnogradska, Lujiza Pesjakova in Pajkova so bolj romantičnega, idealističnega značaja. V svojih pesmih obrarnavajo povečini lirične snovi, v prozi pa ljubezeD, družinsko in stanovsko življenje. Novejše slovenske pisateljice pa študirajo bolj s o c i a 1 n o vprašanje ali psihološko analizirajo posamezne čuvstvene utripe človeške duše, kakor je pač moderna slovstvena smer. T vsaki drugi stroki pa smo Slovenke bolj napredovale kakor v žurnalistiki. Povsod drugje hodemo iti nekoliko paralelno, sereda bolj boječe in nesigurno z drugimi ženami, le naše časopisje je nad vse žalostno. Priznati moramo: žensko časopisje gre pri nas rakovo pot. Le poglejmo njega razvoj! — Priobčevanje spisov po nZori" in drugod, nato samostojni list nS 1 o v e n k a", sedaj pa propad. Med takozvanim vrhuncem in prepadom pa dela most reklamni list »Sloveuska Gospodinja". Oe bi ne bilo Zofke in pa Faturjeve, bi ne videli v našem časopisju niti toliko, kakor v času Pajkove in Pesjakove. S početnim zavedanjem slovenske žene se je že zbudila misel za izdajanje samostojnega ženskega časopisa, saj so že Pesjakovo nagovarjali takratni izobraženci, naj bi prevzela uredništvo ženskega liata. Izpolnila se je ta želja šele leta 1897., ko je izšla v Trstu BS1 o ven k a". To je bil list, ki je napravil v našem javnem razumevanju veliko duševno revolueijo, zakaj zadel je na eni strani na obsolutno versko parolo, na drugi pa v ozkosrčno liberalno gnezdo. V resnici je bil nastop tega lista jako smel vkljub temu, da se je vendar pokazal časih nekoliko neodločnega, boječege zlasti kar se tiče verskega momenta. Enkrat razmotriva žensko vprašanje svobodno, obravnava svobodni zakon itd., na nasledaji strani pa prizna, da bodi nSloTenka" glasilo ne samo narodnega temveč tudi katoliškega ženstva. Nekateri listi poudarjajo, da niso vsi njegovi članki karakteristični za izdajatelje lista nSlovenkau pa sama prizna in potrjuje vsebino svojih sestavkov kot svoje načelno naziranje. Glede feminističnega pojmovanja je zastopala misli splošnega svetovnega modernega žens t v a od brezverske Ellen Key pa do katoličanke Vincencine de Felice Laneeloti. To posnemanje in oziranje na tuje [feministke je bilo morebiti tudi vzrok, da so mislile tedanje pisateljice preveč splošno, svetovno, teoretično in premalo specialno slovensko, lokalno praktično. List je imel veliko nasprotnikov, dasi so stali na njegovi strani skoraj vsi tedanji pomembnejši mladi literati. — Po šestletnem življenju je prenehal, z njim pa je pri nas ponehalo tudi oficialno žensko gibanje. Sedanje naše žensko glasilo BSlovenska Gospodinja" je pač ubožno, profanira ga že naslov ia založniške okolnosti. (Dalje.)