Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Liberta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 7-a Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. 40 lir NAROČNINA: četrtletna lir 450 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • Za inozemstvo : letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 548 TRST, ČETRTEK 20. MAJA 1965, GORICA LET. XIV. Po skoraj enotedenski prekinitvi so ameriška letaila v torek ponovno pričela z bombardiranjem vojaških oporišč im objektov v Severnem Vietnamu. S tem je prenehalo upanjje, da bi med prizadetimi silami prišlo do pogajanj, na katerih bi morali ugotovili', ali obstaja možnost, da se v tem važnem Predelu Azije vzpostavi mir in se nato politični položaj postopno konsolidira. Za pogajanja so se zavzemali in posredovali zlasti kanadski in angleški diplomati ter baje 'tud] sam glavni tajnik Združenih narodov U Thant. Ti so, kot vse kaže, dosegli od, Združenih diržav, da so začasno ustavile letalske napade, da bi ne kazalo, d,a so severni Vietnamci privolili v pogajanja le pod Vojaškim pritiskom. Severna Vietnam pa je pogajanja tudi v takih pogojih odklonil in boji' v Južnem Vietnamu so se zaostrili, tako da je v važnem ameriškem oporišču Bien Hoa prišlo do hudih eksplozij in je bilo več letal ter vojaških naprav uničenih. Amcdkanci so tudi imeli več desetin smrtnih žrtev. v Glede na novi položaj izjavljajo v ameriških vladnih krogih, da se bodo bombard,i-ranja nadaljevala, 'S čimer se bo »Severnemu Vietnamu dokazalo, kakšne smrtno no vnne posledice ga čakajo, če bo še dalje hotel 'biti sredstvo kitajske ekspanzionistič-11 c politike.« Nobenega dvoma Inli namreč, da ima sedanje dogajanje v Vietnamu globlje in širše ozadje ter da gre predvsem za posreden spopad med Ameriko in Kitajsko. Ta zadaja tudi tega ne skriva, saj odkrito obtožuje Ameriko, da hoče vojno razširiti na Kitajsko in ji tako preprečiti, d.a bi nudila svojo »pomoč Vietnamcem v njihovem bo-jlu proti ameriškim imperialistom«. Ameriška napadalna politika — pišejo kitajski listi — je naperjena predvsem proti Kitajski, ker hoče Amerika zavladati nad vso Azijo.« Težko je danes predvidevati, kako se bodo dogodki v Vietnamu razvijali. Mnogi se sprašujejo, ali bo Ameriki samo z vojaškimi ukrepi' uspelo urediti položaj v Južnem Vietnamu in ali ji bo zlasti uspelo, ukrotiti sile Vietkonga. Glede na dejstvo, da ima vietnairnska afera širše obeležije in da je pri teni prizadeta takorekoč celotna azijska Celina, je politično važno in pomembno tudi stališče, ki ga glede vietnamskega vpra-sanja zavzemaj o druge azijske države in. as til ameriške zaveznice. Med, temi zavzela p0 svoj; gospodarski, industrijski in civilizacijski važnosti prav gotovo prvo mo su> Japonska. Vse pa kaže, da ta država ne soglaša po-Polnoma s politiko, ki jo vodi Amerika v y>etnamu. Prav pred kratkim je namreč laponska vlada izjavila, da bi pri morebit-n‘h pogajanjih za ureditev položaja v Juž-e,Tl Vietnamu morali sodelovati tudi pred- (Nadaljevanje na 2. strani) SAMO V TAKEM DUHU BO MOŽNO USTVARITI ZDRUŽENO EVROPO Koroški Slovenci so se spomnili v nedeljo, 9. maja, 20. obletnice obstoja Druge avstrijske pogodbe s slavnostno akademijo v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu. Posebnost te slovesnosti pa je bila v tem, da se je je udeležil sam poslevodeči avstrijski državni predsednik in kancler dr. Josef Klaus. To je bilo prvič, da se je tak gost udeležil kake prireditve koroških Slovencev. Akademiji pa so prisostvovali, tudi državni poslanec dr. Ludvik Weiss, koroški podglavar inž. Thomasi Truppe in še razni drugi predstavniki koroških svetnih in cerkvenih oblasti. ZAVAROVAN MORA BITI OBSTOJ MANJŠINE Ob začetku akademije je naprosil predstavnik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Intzko vse navzoče, naj se z enominutnim molkom spomnijo smrti prvega avstrijskega kanclerja druge republiške, dr. inž. Leopolda Figla, ki je nekaj ur prej umrl, Nato je izrekel pozdrav kanclerju dr. Klausu in vsem prisotnim. Za uvod sta nastopila s petjem predvsem domovinskih pesmi pevsko društvo »Jakob Gallus-Petelin« in zbor Koroške dijaške zveze pod vodstvom dr. Franceta Cigana, skupno nad 150 pevcev, delno v lepih ljudskih nošah. Po pozdravu tajnika Narodnega sveta koroških Sloevncev dr. Regi-nalda Vospernika in po govoru dr. Valentina, Intzka o desetletnici državne pogodbe, je spregovoril avstrijski kancler dr. Klaus ib izrekel v svojem govoru nekaj takih misli, ki so mu res v čast kot državniku, kot demokratu in kot Evropejcu. Prvič so lahko slišali koroški Slovenci iz ust najvišjega predstavnika države, v kateri živijo kot manjšina, besede, ki so poudarile pomen in vrednost narodnih manjšin kot elementa, ki države bogati, ne pa slabi. Avstrijski kancler je v svojem govoru najprej poudaril pomen podpisa avstrijske državne pogodbe in neodvisnosti ter nevtralnosti, nato pa je naglasil, da se evropskai polifonija razodeva šele tedaj kot polifonija, če zveni v njej tudi slovanski ton. In kar* velja za Evropo, velja tudi za Avstrijo in za Koroško, kjer živi autohtona slovanska narodnostna skupina. »Presenečeni občudujemo v naši domovini srečno mešanico severnih, južnih in vzhodnih duhovnih in oblikovnih potez, srečujemo slovanska imena in se učimo ceniti to vse kot nekaj bistvenega, kot nekaj našega, s čimer naša kulturna dediščina nikoli ni postala revnejša, ampak vedno le obogatena.« Te njegove besede je pozdravil aplavz. Potem je kancler poudaril, da slovenski jezik in slovenska kultura spadata h Koroški, in če človek ljubi Koroško, jo mora ljubiti tako, kakršna je, ljubiti jo mora kot celoto. Iz tako raznolikega bistva raste posebnost in lepota Koroške kot mejne dežele v geografskem in kulturnem pogledu. Naglasil je tudi lojalnost koroških Slovencev in nujnost medsebojnega zaupanja pri pogajanjih o manjšinskih zadevah in izrekel pril tem pomembne besede: »Še važnejše je, da je mogoče le tedaj priti do resničnega rezultata, če je eni strani jasno, da gre za ohranitev, bodočnost in za obstoj narodnostne skupine. Vse majhne stvari, vsi posamezni ukrepi imajo le ta smisel, da je narodnostna skupina končno v svojem obstoju in v svoji bodočnosti zavarovana., (Aplavz navzočih). Sporazumevanje ne pomeni le medsebojnega razumevanja in medsebojnega spoštovanja, ampak tudi medsebojno priznanje. Avstrija, pomeni že stoletja evropsko okretnico, Koroška pa je sečišče treh kulturnih krogov, in rekel bi, da je središče te okretnice, iz katerega se sektorsko razhajajo trije veliki zgodovinski kulturni krogi, germanski, romanski in slovanski. Koroška je evropska zemlja in notranjeavstrijska podoba tistega, kar si mi predstavljamo kot evropsko funkcijo naše domovine Avstrije. Z vzorno ureditvijo naše države, v kateri najdejo narodnostne skupine različnih jezikov prostor za ohranitev svoje podedovane posebnosti, dajemo vzoren prispevek h gradnji evropskega reda, v katerem bodo narodi, ki so zrastli iz skupnih tal evropske civilizacije, prišli drug drugemu v smislu staroavstrijske ljudske modrosti »Živeti in dati živeti« vedno bliže.« KANCLERJEV NAGOVOR V SLOVENŠČINI Končno je imel kancler še kratek nagovor v slovenščini. Rekel je med drugim : »Bodite prepričani, da bom storil vse, kar je v mojih močeh, da vam bodo vaše pravice zagotovljene. S sodelovanjem manjšine hočemo reševati tudi v bodoče vsa vprašanja, ker1 vemo, da je to za Slovence, za Koroško in za Avstrijo najboljše. Na Koroškem se stikajo trije kulturni svetovi: slovanski, germanski in romanski. Koroška naj bo Evropa v malem.« Njegove besede, zlasti tiste v slovenščini, so pozdravili koroški Slovenci z burnimi in dolgimi aplavzi. Veseli smo tudi mi, da so dobili naši koroški bratje taka zagotovila dobre volje iz ust najvišjega predstavnika države, v kateri živijo, in da je prodrlo v zavest tega odgovornega državnika spoznanje, kakšno dragocenost predstavljajo manjšine kot obogatitev kulture in človeškega elementa posameznih držav. Želimo le, da bi to spoznanje kmalu prodrlo in zmagalo tudi drugod, zlasti tudi v naši državi in deželi. Samo v takem duhu bo mogoče ustvariti pravo mednarodno sožitje in graditi novo, združeno Evropo. RADIO Fanfanijev obisk v Mehiki Italijanski zunanji minister, ki je bil šele pred kratkim z ministrskim predsednikom Morom na obisku v VVashingtonu, je prispel v nedeljo zvečer na uradni obisk v Mehiko. • NEDELJA, 23. maja, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.10 S koncerta komornega zbora ljubljanske Radiotelevizije, vodi Lojze Lebič; 10.30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; . . .. , ,» , _ 11.15 Oddaja za najmlajše: »Otroka kapitana Na potovanju ga je spremljala hčerka Gra-Granta«. Napisal Jules Verne, prevod in dramatizacija Desa Kraševec. Peti del; 12.00 Nabožne pesmi; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj . . . Odmevi tedna v naši deželi. Urednika Mitja Volčič in Dušan Černe; 15.00 Pojeta: Jenny Luna in Toni Dallara; 15.30 »Sobojevniki«. Kriminalna zgodba v dveh delih, napisal Josip Tavčar. Igra RO., režira Jože Peterlin; 18.00 Igra orkester »Miramar«; 20.30 Iz slovenske folklore -Lelja Rehar: »Ne pošiljaj za manuo, jest nečem te več!; 21.00 Vabilo na ples. • PONEDELJEK, 24. maja, ob: 11.45 Promenadni koncert; 12.15 Lelja Rehar - »Ne pošiljaj za manuo, jest nečem te več!; 13.30 Solisti z orkestri; 17.20 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu, pripravila Zora Tavčar - Rebula; 18.00 Ne vse, toda o vsem — poljudna radijska enciklopedija; 19.15 Plošče za vas: 32. quiz oddaja; 20.15 Petdesetletnica vstopa Italije v I. svetovno vojno. Prenos simfoničnega koncerta pod vodstvom Franca Caracciola s trga 111. Armade v Redipugli; 22.00 Giacomo Puccini: »Sestra Angelika«, opera v enem dejanju. • TOREK, 25. maja, ob: 11.45 Beneški motivi; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 17.20 Italijanščina po radiu; 18.30 Solistični instrumenti - Camille Saint-Saens: Koncertna skladba op. 154 za harfo in orkester; 19.15 Dante Alighieri: »Čop, Vraz in Koseski prevajajo Danteja«, pripravil Alojz Rebula; 20.35 Kulturni odmevi, dejstva in ljudje v de-j želi; 22.00 Slovenske novele - Malija Malešič: | »Tam za turškim gričem«. • SREDA, 26. maja, ob zia. Na letališču v Mežico City sta ga sprejela mehiški zunanji minister Flores in njegova hčerka. Fanfanijev obisk v Mehiki je trajal štiri dni in njegov namen je okrepiti prijateljstvo med Italijo in njeno latinsko sestro na severnoameriški celini, zlasti pa izboljšati ita-lijansko-mehiške trgovinske stike. Italija bi si rada zagotovila nova tržišča za svoje izdelke v Mehiki in v latinski Ameriki na splošno. Investicije italijanskih industrijskih podjetij v Mehiki znašajo okrog 100 milijonov dolarjev. Gre predvsem za investicije industrij Fiat, Olivetti, Necchi in Innocenti. Drugi važni namen Fanfanijevega obiska (in morda celo glavni po važnosti) pa je bil v tem, da bi se bil Fanfani rad informiral o krizi v Dominikanski republiki pri najbolje obveščenih virih, in to so seveda latin-sko-ameriški diplomatski krogi. Zato je Fanfani tudi sklical na posvetovanje v Mexico City italijanske veleposlanike v latinski Ameriki. Fanfani kaže kot zunanji minister precejšnjo dejavnost in iniciativnost. Verjetno bo skušal uveljaviti kake svoje nove pobude, tudi v pogledu mednarodnega posredovanja v prid miru, kot je to že storil v prid političnega združevanja Evrope, kar pa ovira Francija. ■-- MAZZA V LJUBLJANI Vladni komisar za deželo Furlanijo - Julijsko krajino je te dimi uradno obiskal Ljub-bljano. Spremljalo ga je več vladnih funkcionarjev. Prefekt Mazza se je udeležil tudi odprtja velesejma »Alpe-Adria«. Tudi naša javnost z veseljem sprejema na znanje ta obisk, ki pomaga krepiti izmenjave med obema deželama. SEJEM 1» ALPE-ADRIA« V soboto so odprli v Ljubljani četrti »Sejem Alpe-Adria«. Na njem razstavljajo podjetja iz obmejnih stičnih področij Slovenije, Italije in Avstrije, med njimi tudi številna podjetja iz naše dežele. Kitajci so pretekle dni razstrelili svojo 11.45 Glasbeno potovanje J drugo atomsko bombo. Deegata Indije in po Evropi; 12.15 Brali smo za vas; 13.30 Prijetna Japonske v razorožitveni komisiji OZN sta srečanja, izbor motivov m tzvajavcev; 18.00 Nel ... , , ... vse, toda o vsem; 18.30 Slovenski skladatelji dvaj-1 P' Olestirala zaradi eksplozije druge kltaj-setega stoletja: »Emil Adamič«, pripravil Drago-1 sk« atomske bombe v atmosferi,. Izjavila tin Cvetko; 19.15 Higiena in zdravje, pripravil dr. sta. da je eksplozija povzročila veliko ško-Rafko Dolhar; 21.00 Simfonični koncert orkestra |do prizadevanju za razorožitev in za zmanjšanje svetovne napetosti. »Drugi jedrski po- »Alessandro Scarlatti« Italijanske radiotelevizije iz Neaplja. V odmoru (približno ob 21.39) Nov pesniški rod - Martin Jevnikar: »Miroslav Košuta — Morje«. • ČETRTEK, 27. maja, ob: 8.30 Zborovske skladbe Vinka Vodopivca in Vasilija Mirka; 9.30 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Roianu; 10.30 »Ciganček«. Mladinska povest, napisal Ksaver Meško, dramatiziral in oddajo vodi Jožko Lukeš; 12.15 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danilo Lovrečič; 14.15 Trio Možina; 15.30 Simfonični koncert gledališča Verdi. Vodi Paul Strauss. Sodeluje pianist Mario Detli Ponti; 16.45 Iz albuma lahke glasbe, pripravila Susv Rim; 18.05 Iz slovenske folklore - Niko Kuret: »Naš Jezus je zapustil revni svet«, 18.30 Glasbena oddaja za mladino, pripravil Dušan Jakomin; 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti - Vinko Beličič: »Slomškova osebnost in njegov pomen za Slovence«; 21.00 »Edip v Hirošimi«. Drama, napisal Luigi Candoni, za radio priredil Dino Virgili, prevod Franc Jeza. Igra RO., režira Stana Kopitar. • PETEK, 28. maja, ob: 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.30 Slovenski solisti; 19.15 Italija in južni Slovani v letih 1848-1918 - Miloš Vauhnik: »Sodelovanje na italijansko-avstrijski fronti leta 1917«; 20.30 Gospodarstvo in denlo. Urednik Egidij Vršaj; 21.00 Koncert operne glasbe. Igra orkester »Alessandro Scarlatti« RAI iz Neaplja. V odmoru (približno ob 21.30) Misli in nazori. • SOBOTA, 29. maja, ob: 12.15 Kulturni odmevi — dejstva in ljudje v deželi; 15.00 »Volan« Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Pevski zbori Furlanije-Ju-lijske krajine; 17.20 Drugi Vatikanski koncil. Poročila in komentarji; 17.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. Pripravila Krasulja Simoniti; 19.15 Družinski obzornik. Urednik Ivan Theuerschuh; 20.35 Teden v Italiji; 20.45 Zbor »Jakob Gallus-Petelin« iz Celovca, vodi France Cigan; 21.00 Za smeh in dobro voljo; 21.30 Vabilo na ples. Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477 Druga kitajska atomska bomba V Washiingtonu so vest o razstrelitvi sprejeli brez začudenja. Američani so namreč že nekaj časa prej vedei, da je Kitajiska pripravljena na drugo razstrelitev. Kar zadeva zakasnitev, Obstojata dve verjetnosti : Kitajci1 so ocUožili razstrelitev, da ne bi sovpada s protestno kampanijo proti rabi) plinov v Vietnamu, ali pa zaradi: tehničnih težav, ki so nastopite v zadnjem trenutku. skus — je dejal indijski delegat — je bil izvršen v poponem preziru do tega, kar je bilo že opravljeno in kar se dela sedaj. Razstrelitev v zraku i!n okužeinje, ki bo sledilo, pomeni nevarnost ne le za sedanji rod, temveč tudi za bodoče rodove. VIETNAM (Nadaljevanje s /. strani) stavmik,i Vietkonga, to je politične in vojaške organizacije, ki vodi gverilo v Južnem Vietnamu. O tem pa Amerikancj ne marajo slišati in j,e zato japonska izjava' povzročila v washiingtonsikih vladnih krogih določeno zaskrbljenost. Jasno je, da vietnamsko vprašanje ne ibo moglo ostati še za mnogo časa samo monopol Amerike in Kitajske, ampak bodo k njegovemu reševanju morale pristopiti druge ve'es,ite, zlasti Sovjetska zveza, ki doslej še ni aktivno posegla v ta dogajanja, temveč se zadovoljila z nekaj načelnimi izjavami in obiski svojih predstavnikov v Severnem Vietnamu. TEDENSKI KOLEDARČEK 23. maja, nedelja: Željko, Deziderij 24. maja, ponedeljek: Cvetka, Marija 25. maja, torek: Nasko, Urban 26. maja, sreda: Dragica, Filip 27. maja, četrtek: Vnebohod, Janez 28. maja, petek: Gojko 29. maja, sobota: Majda M. Magdah Jezni Jirabei Kljub diplomatskim poskusom kanclerja Erharda, ki je razposlal vrsto osebnih pisem vsem državnim poglavarjem arabskih držav, je večina teh pretrga a diplomatske odnose z Bonnom. Dejansko tudi ni bilo dosfil upanja, da bi se v zadnjpu trenutku ognili diplomatskim ukrepom zaradi izmene veleposlanikov med Bonnom in Izraelom. Po drugi strani pa prekinitev diplomatskih odnosov bolj škodil tistim, ki . o jih odpovedali, kol pa tistim, katere naj bi to zadelo. Poleg nemških investicij v različne industrijske delavnosti, zlasti v Egiptu pa tudi v Saudski Arabiji, Libanonu in drugih državah, je prav Nemčija tista, kamor hodijo na študij mladi Arabci, da bodo sposobni prevzeti vodiMna mesta, Iki so prazna, ali pa zasedena z nesposobnimi revolucionarji. Arabske države so sicer postale svobodne in neodvisne, a niso mogle improvizirati tehnikov in industrijskih voditeljev. Najdragocenejše blago, ki so ga arabske države uvažale iz Nemčije je izobrazba, in ta je osnovnega pomena. Ukrep Arabske zveze glede pretrganja odnosov verjetno ni sorazmeren »izzivanju« Bonna it1 ga bodo tudi verjetno različno izvajali; že v bližnji bodočnosti’ najbrž ne bo pretežko obnoviti normalnega stanja. Sicer pa so se arabske d.ržave vavrovale, da niso pretrga; le tudi gospodarskih in drugih stikov, ki jim prinašajo koristil REPRIZA? NE! V Miinchenu je bilo prod kratkim pr- lin pakt na škodo demokracije, in da so vo deželno zborovanje nove desničarske »Nacionalmodemokratske stranke Nemčije« (NPD). 2e njeno ime močno spominja na nacionalsocialistično stranko (NSDAP), prav tako pa tudi njena ges a (čeprav nekoliko omiljena) in njen stil. Njena gesla so namreč »Evropa Evropejcem — Nemčija Nemcem — Vse za našo ljubljeno nemško domovino«, končni ape (namesto običajne resolucije) pa so poslušali navzoči stoje, nakar so tudi Skupno zapeli vse kitice him-'ne »Deutscfrand, Deutsch and liber alles-t. Adolf von Thadden, namestnik predsednika stranke, ki je bila ustanovljena v novembru lanskega eta, je poročal na zborovanju, da ima zdaj (stranka 6.400 vpisanih članov in da je ustanovila svoje celice že v 230 od 248 volivr.ih okrožij v zahodni Nemčiji. Prib ižno 40% članov ima manj' kot 35 let. Tudi na zborovanju v Miinchenu so Prevladovali mladi. Thadden je v svojem govoru trdil, da je že čas, da se odpre novo pogavje v nemški zgodovini. Na mesto duha brezpogojne kapitulacije naj stopi »duh volje po svobodi in 'samospoštovanja^. Razvoj v Nemčiji po vojni ni bil po njegovem nikalk gospodarski čudež, ampak čudoviti dokaz, da je ostalo nemško ljudstvo v bistvu dobro. Govornik je tudi ostro napadal nemško vlado zaradi njene politike pomoči zaostalim državam, češ »'kdor se 'kaže kot edini grešni koz,el, se ne more čuditi, če si v Bonnu podajajo kljuko izsi-ljevavci in berači.« Govorniki so tudi trdili, da ima njihova parnika velikansko privlačno m č na mladino in da vodi njeno mladinsko organizacijo nekdo, ki je dolbli na olimpijskih igrah v Rimu zlato medaljo. Obetajo si Uspeh pri ižnjih parlamentarnih volitvah. Za zborovavce j,e bila prirejena knjižna razstava, na kateri je bilo videti knjige s takimi naslovi: »Je bila samo Nemčija kriva druge svetovne vojne?«, »Izdaja nad. Nedmčijo«, »Zakaj nismo zmagali?«, »Kaj je resnica?« itd. Čeprav stranka noče ve jati za direktno naslednico nacionalsocialistično stranke, pa le vse kaže, da je to v resnici njen namen. ^ današnjem svetu je nemogoč nov Hitler, •oda k jub temu lahko povzroči nova stranka veliko škodo talko nemškemu narodu1 samemu kakor gibanju za Združeno Evro-Po in demokraciji. Poleg tega ni treba pozabiti, da sta sklenila nekoč Hitler in Sta- zdaj veliki prijatelji tudi italijanski misov-ci in monarhisti, čeprav bi logika dokazovala, da bi to ne mogli biti. Najhujšo škodo pa lahko povzroči inovai stranka z zapeljevanjem mladine. Iz vseh teh razlogov je nemška in evropska demokracija ne bi -sme i podcenjevati. STALNA MESTA ZA SLOV. UČITELJE Tržaški šolski skrbnik dr. Tavella je sporočil predstavnikom slovenskih šolnikov, da je prejel od prosvetnega ministrstva odlok, po katerem se na slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem ustanavlja 100 stalnih mest, na slovenskih osnovnih šolah na Goriškem pa 43 mest. Novica je vzbudila veli ko zadovoljstvo v krogih slovenskih šolnikov in med slovensko javnostjo. Z objavljenim cdlokom je izpolnjena ena izmed z&htev, ki so jih postavljale slovenske šolske, kulturne in politične organizacije. Za rešitev omenjene zahteve se je več-kart pismeno in ustno zavzel tudi svet Slovenske skupnosti, ko je na pristojnih mestih predori celotno problematiko slovenskega šolstva na Tržaškem in Goriškem. Poudariti moramo, da je tržaški šolski skrbnik dr. Tavella pokazal glede vprašanja ustanovitve primernega števila stalnih mest na slovenskih osnovnih šolah razumevanje in uvidevnost. DEŽELNI PREDSTAVNIKI NA OBISKU V SLOVENIJI Odposlanstvo deželne vlade Furlanije-Ju-lijske krajine bo v petek odpotovalo na uradni' dvodnevni obisk v Slovenijo. V delegaciji, ki jo bo vodil deželni predsednik Berzanti, 'bo skupino 32 oseb. Poleg Ljubljane, kjer bodo uradni razgovori', si bo odposlanstvo ogledalo Velenje in Bled. Dne 3. maja 1965 je bil v Trstu sestanek mnogih članov nekdanjih mladinskih društev. Ti člani so iz svoje srede izvolili delovni odbor, ki je ugotovil potrebo po sklicanju zbora bivših mladinskih društev. Zato podpisani odbori v smislu pooblastil in sklepa sklicuje za 9. oktober 1965 ZBOR BIVŠIH MLADINSKIH DRUŠTEV v kraju, ki bo naknadno jav- in sicer I jen. BIVŠIH PRIREDITVENI ODBOR MLADINSKIH DRUŠTEV IZPODBUDA Prečeši o srečujemo nepravilne oblike: vzpodbuda, vzpodbuden, vzpodbuditi, vzpodbujati, vzpod-bujevalen itd. Slovenščina nima predpone vzpod-, temveč le izpod- ali spod-. Zato je prav samo: izodbuda, iz-odbuden,, izpodbuditi, izpodbujati, izpodbujevalen itd. ali: spodbuda, spodbuden, spodbuditi, spodbujali, spodbujevalen itd. Pravopisec /ff OfAfeV iletGltiiu bitega 'toiiifnin ni. Po mnenju drugih ie bil Letos bo minilo 90 let odkar se je rodil eden najbolj plodovitih in tudi najboj či-tanih romanopiscev, Edigard \Vaiace. Njegova dela obsegajo 150 obsežnih romanov, največ detektivskih in fantastičnih, prevedenih v vse večje jezike. Romani Edgara Wa laca pritegujejo bravca od prve do zadnje vrste z napeto vsebino in živahnim pripovedovanjem čudovitih zapletljajev. Prav tako, in morda še bolj, je ibilo pisano in zapleteno pisateljevo življenje. V svojih romanih je razrešil marsikatero detektivsko uganko. Kot da bi se narava z njim poigrala, pa ni mogel ugotoviti svojega lastnega — rojstva ne staršev ne točnega dne. Naš i so ga 'kot otročiča leta 1875 na ribjem trgu v Greemviichu pri Lonldonu. Sodišče je določilo, naj bo njegov rojstni datum 1. april; starši' pa nezna- Strašna nesreča v nemških Alpah v nemških Alpah se je zgodila v soboto grozna nesreča, pri kateri je izgubilo življenje nad 40 ljudi. Z gore Zugspitze, ki je s svojimi 2963 metri najvišja gora v Nemčiji, le pridrvel plaz, ki je zadel v planinski hotel "Sc hn ec le r ne r h a u s« v višini nad 2600 me-‘rov in pokopal pod seboj ljudi, ki so se sončili na hotelski terasi. Presekal je tudi ‘kabel žičnice, da j raj šem času, morda že do julija, izbo j šale tehnične naprave za televizijsko sprejema nje. Na svoji zadnji seji je občinski odbor tudi odobri1 stroške za napeljavo vodovoda v Fužine. Za začetna dela je docčanih 35 milijonov lir. Potrebnih pa bo še drugih 15, da bo vodovod, napel jan do vseh hiš. Za-čeli bedo najprej z gradnjo ve ikega zbiralnika, ki bo stal pri železniški postaji. S turistično sezono smo še na slabem kljub drugi poovici maja Na Višarjah ',ež: sicer še več kot meter snega, a za smuk > ni več, ker se taja pa zooet zmrzuje. V po pravilu je tudi ž'čnica, ki ne bo delova'? nekaj dni. OBČNI ZBOR Sindikat slovenskih šolnikov v Gorici je skb-cal redni letni občni zbor za petek 21. maja 1965 Ob 17. uri v risalnici učiteljišča, ulica Croce. Na sporedu so poleg običajnih točk in odbor-niških poročil tudi volitve. Odbor vabi svoje člane, da se ga polnoštevilno udeleže. Poživitev sindikata je nujno potrebna spričo mnogih stanovskih vprašanj, ki se tičejo tudi položaja naših šolnikov. ČESTITAMO! Na glasbeni akademiji Indiana University v Združenih državah je opravila doktorske izpit' gospodična Damijana Bratuž, hči znanega kavar-narija Rudija. Mlda glasbenica namerava nadaljevati svojo umetniško dejavnost v Kanadi. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA z.iax aacaaaaaB - as - as — aa l ■ — ■ ■ Dva pomembna koncerta I polnil glasovne skupine (tenorje, soprane) in če | bo vztrajal pri dosedanjem delu, bodo njegovi I uspehi lahko še večji. K. S. NASTOP MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Ši ''a Glasbene Matice je priredila v nedeljo v KONCERT ZBORA »JACOBUS GALLUS« ki jo je dirigent Vrabec še bolj stopnjeval v Gal Kulturnem domu sklepni nastop mladinskih pev-PevdU -,hr>r r^lluc« n rta iThntrl »usovem šesteroglasnem »Miserere«. Gallus je velik skih zborov in harmonikarskega zbora Glasbene Vrabec ie priredil v soboto zvečer v Kulturnem m°i's,ter polifonskega prepletanja glasov in v tov Matice. Najprej so nastopali mali pevci m pevke vranec, je prireau v soooto zvečer v Kulturnem kombinacijah te genialne skladb" ki zazve-1 mladinskega zbora Glasbene Matice iz Trsta in z domu jubilejni koncert za dvajsetletnico svojega ^n^d^TorkLSo I Opčin ter prosvetnega društva Prosek-Kontovcl in |a' I Svojo dirigentsko sposobnost je izrazil Vrabec zapeli ob spremljavi instrumentalnega ansambla - j tri ljudske: »Polževo ženitev«, »Glejte, že sonce Za nastop je vladalo veliko pričakovanje. Te-I meljito pripravljen si je izbral zbor za to prTiko tudi v krasnem Lassusovem pcteroglarnom »Mo- tetu« V tem ie klasično klesal tem" ca ie k v zahaja« in »Naša mamica« pod vodstvom prof. tehten nn muzikalno polnovreden spored, ki J^ , ^apunkUčmT prepletanje izstopalo v jasnem in Ignacija Ote. Za tem je nastopi, zel o številni TT' rth011- ki a • Je obsegal zače"e!? ! lprozornem oblikovanju. V Pahorjevem »Očenašu zbor »Kraški slavček« šole Glasbene Matice Dc-sk.adibe političnih cenah pa se prodaja meko skoraj po celem svetu, ker je že tako, da povsod najraje in najlaže pritisnejo na kmetovalca, (ki še ni vajen orgnizirati protestnih stavk. Pa bo kdo rekel: kako pa je kmetovalec prej izhaja!, ko še ni imel tako mlečnih krav in je bilo mleiko poceni? — Tedaj so bili vsi tkmečtki pridelki poceni, d,olga stoletja, vse do zadnjih lpt. Zato pa so bili kmetovalci večinoma mršavi, ker so se slabo hranili; bili so strgani oziroma zakrpa ) co toliko kot I. 1963. Izvoz je znaša 912 stotov, za 36 milijonov. Pridelek voska v Italiji je piče . Računajo ga na okoli 6 tisoč stotov in ga porabijo skoraj vsega za napravo umetnih satnic. Tudi cena za vosek je bila nižja kot prejšnje leto. Na soncu top jen vosek je dosegel 650 do 700 lir, z ognjem toplen pa 600 lir. Ker pa je v Ita iji znatina poraba voska za sveče, ga tudi uvažajo in 1. 1964 je stal uvoženi vosek 93 milijonov lir. Živa je bi a lani reja in prodaja matic. Zrejenih jih je bilo nad 40.000 in vse so šle z lahkoto v promet, delno v notranjosti, delno v izvoz. Cena za matiqe je bi a največ 1.100 lir. Skoraj 100 milijonov pa dobijo italijanski čebelarji za matični m eček (gela t in a reale). Letno proizvodnjo cenijo na nekaj več kot 400 kg, cena pa je oko’i 250 lir za gram. Po tej snovi povprašuje najbolj industrija zdravi', (pa tudi mamil). Mnogo tega blaga pride iz Jugsolavije. Vsi vemo, da ne bi bilo sadjarstva, če bi ne bilo čebel, ki raznašajo cvetni prah in s tem omogočajo op oditev cvetov. Tega čebelnega dela se poslužujejo tako sadjarji kot čebelarji. Slednji odstopajo sadjarjem v dobi' cvetenja v najem svoje čabelne družine in dobijo za to uslugo po 2.500 do 3.000 lir od panja. Mnogokrat pa se pripeti, da imajo čebelarji od tega samo izgubo, ker nekateri brezvestni (kakšenkrat tudi nevedni) sadjarji ravno med cvetenjem škropijo proti škodljivcem s strupenimi sredstvi in čebele popadajo mrtve. — V bodočnosti se ni', ker ni bilo sredstev za boljšo obleko, na deželi je bilo mnogo brezposelnih, mnogo kmečkega proletariata, ker ni bilo zadostno plačanega de'a. Z razvojem industrije in prometa, delno tudi zaradi višje izobrazbe, so se razmero na kmetih bistveno spremenile, a ne predvsem kmetskemu stanu v korist, zato je posta'a kmečka mladež zelo redka, ker zapušča zemljo in sili v druge pridobitne po klice. Marsikje zapuščajo zemljo tudi gospodarji. Prav v zadnjih mesecih se opaži nekoliko izprememibe: pri nas ne silijo več toliko v industrijo in promet, ker je /avla dalo tudi tam nekoiko gospodarske krize. In kaj j|C z dobičkonosnimi kravami? Danes so na mestu samo krave z visoko motenostjo, ker 'e od takih se lahko pričakuje, da se bo reja izp ačala. Krave, ki ne dajo več kot 4.000 litrov mleka v 305 dneh (doba ene molzne dobe) donašajo izgubo, če napravite podroben račun in upoštevate vse, npr1, tudi) najemnino hleva in svoje najmanjše opravilo z živino, pač tako, kot de'ajo nastavljenoi in prosti profesiom^ti ki hočejo imeti plačano, če le mignejo s prstom. Poleg tega morajo izginiti politične cene za mleko in druge kmečke pride ke v bre me kmetovalca. Mleko naj se le daje potrebnim po politični, to je znižani ceni, a to raz iiko v ceni naj plača oblast, skupnost ali kdor koli, a ne kmetovalec, živinorejec., bo najbrž posojanje čebel zaradi oploditve cvetov še bolj razvilo, a takega obsega, kot ga zavzema v ZDA, pri nas ine bo doseglo. Iz Jugoslavije prihajajo glasovi, da iimajo tudi tam mnogo neprodanega meda, čebel — pomočnic v kmetijstvu — pa je premalo. Italija, kot članica Evropske gospodarske skupnosti, se poteguje za določitev precej visoke uvozne carine na med, ki naj zajamči dobičkanosno čebeiorejo v vseh priključenih državah. V tem smislu deluje tudi' poseben odbor, ki zastopa čebelarje iz vseh 6 držav Evropske gospodarske skupnosti in ki se je kot de’ovna sikupina vključil v organizacijo kmetijskih strokovnih zvez s sedežem v Bruslju. ŽENA IN DOM Kako naj se sončimo Kako na/ se začnem sončiti, cla se mi ne l>o opekla koža? To se mi zgodi vsako leto, kljul> vse'j previdnosti, po receptu »samo po pet m.nut prve dni«. Tanja Ker je to vprašanje aktualno in bo zamimalo veliko število naših bralk, ga bomo nekoliko obširneje obdelali: Sončenje je dandanes tako terapevtski pripomoček kot tudi kozmetično sredstvo. Zagorela koža je moderna, a biti mora lepo zagorela. Kako naj porjavimo, ne da bi dobile opekline, boleče mehurje ali celo vročino? Sonce izžareva infrardeče in ultraviolične žarke. Leteh je le pet odstotkov vsega sončnega žarkovja in prav ti močno vplivajo na našo kožo. V njej nastane kožno barvilo ali pigment, ki se začne zbirati v spodnji plasti kože povrhnjice. Ta plast pigmenta ščiti spodnje plasti kože pred premočnim vplivom sončnih žarkov. Ultravijolični žarki imajo velik blagodejen vpliv na naše telo: pospešujejo obnovo povrhnjice, sušijo premastno kožo, z njihovo pomočjo nastaja v telesu vitamin D, ki je izredno važen v boju proti tuberkulozi in rahitisu. Vse te ugodnosti pa čutimo le, če se znamo pravilno sončiti. Prekomerno izpostavljanje soncu namreč lahko škodi.. Posebno sedaj, ko se bliža kopalna sezona in nas je skoro sram, da bi se pokazali na plaži čisto 'boli, ne smemo izpostavljati sončnim žarkom naše kože predolgo, ker je njena odpornost po dolgi zimi mnogo manjša. Na njej se lahko pojavijo mehurji in rane, in če pride do tega, nam sončenje škodi v zdravstvenem in kozmetičnem pogledu. Zato pričnimo že zgodaj spomladi s postopnim sončenjem, najprej po pet, nato deset minut in tako naprej, da naša koža postopoma porjavi, in poleti bomo prenesli tudi celodnevno bivanje na soncu. martina CIVILNA SLOVESNOST Ministrsko predsedstvo je odredilo, da se bo letos praznoval 24. maj, 50. obletnica vstopa Italije v prvo svetovno vojno, kot civilna slovesnost. Uradi se bodo zaprli opoldne, po vseh šolah pa se bodo vršile spominske svečanost i. Prvotno je vlada iniatmeravala, po želji domoljubnih organizacij, naj bi se 24. maj proglasil za državni praznik. Izkazalo pa se je, da bi utrpelo narodno gospodarstvo zaradi ukinitve dela okrog 80 milijard zgube. —•— V Rimu so začeli snemati v režiji Luigija Comencinija prizore za nov lilm o »Don Camillu in Popponu«, ki ju igrata tudi tokrat FernanidcI in Gino Cervi. Velik del filma se odigrava v Sovjetski zvezi. Mala neznana sovjetska vas postane namreč »posestrimsko mesto« italijanske vasi in Peppone ter Don Camillo odpotujeta kot njena odposlanca v Sovjetsko zvezo. Scenarij je napisal seveda Oiiovanni Ouaresclii. Dobičkonosne krave VIRGILU SCEKU V SPOMIN Kakor poročajo italijanski listi, je bila pri' ministrskemu predsedniku Mussoliniju nekaj deputacija, obstoječa iz raznih fašistovskih prvakov iz Vidma ter iz obeh ravnateljev slovenskega goričkega faši'stovskega glasila Nove dobe. Poklonila je Mussoliniju dvč( darova videmskega mesta. Zvečer istega dne sta bila sprejeta urednika Bandelj in Peternelj od Mussolinija še v posebni avdienci. O tem sprejemu je poročal tržaški Piccolo takole: »Slovenska časnikarja sta razložila| ministrskemu predsedniku vsa težka politič- 158. Dr. E. BESEDNJAK na in gospodarska vprašanja, ki se tičejo naše obmejne pokrajine^ Ekscelenca Mussolini se je živahno zanimal za njihove podatke ter je izjavil svoje odobravanje k sijajnemu delu, ki ga razvijata oba časnikarja v nacionalnem oziru. Izrazil je tudi svoje trdno uve-rjenje, da se bo v najkrajšem času izvršilo duhovno ujedinjenje med starodavnim italijanskim narodom in novimi italijanskimi državljani.« Iz navedenega je razvidno, da je bil Mussolini o delu slovenskih fašistov dobro poučen in ga je popolnoma odobraval. OBČNI ZBOR GORIŠKIH FAŠISTOV V Gorici se je vršil prvi občni zbor faši-stovske stranke po priklopitvi Gorice k Vid- mu. Prisoten je bil tudi videmski prefekt Peter Pisenti, ki jih je pozdravil v imenu vlade. Med novimi fašisti je bilo videti v dvorani senatorja Jurija Bombiga, občinskega tajnika Gorice komendatorja Beviglio, ravnatelja hipotečnega zavoda Chiaruzzija, odvetnika Maranija, dr. Grusovina in profesorja Ve-nezia: sami možje, ki so postali fašisti po revoluciji in so do tedaj imeli svoje posebne nazore. Glavna točka dnevnega reda je bila volitev novega vodstva in poravnava notranjih sporov. Posebno Pisenti je priporočal, naj sa nehajo prepiri med goričkimi fašisti. Po daljšem prerekanju so se zborovalci pomirili in pričele so volitve, ki so trajale do 2. ure zjutraj. V vodstvo ni bil izbran niti en slovenski fašist. Pravo mišljenje o Slovencih so izrazili fašisti v parlamen'u, kjer je poslanec Giunta, prekinil poslanca VVilfana z besedami: »Pojdite v Beograd, vi, črede divjih ušivcev!« Kaj pravite k temu gospod »spisatelj in ušivec« Bandelj, kaj meni o stvari »ušivec« Peternel, kako sodi o zadevi nadučitelj »ušivec« Toroš in kaj misli ostala čreda? IZGON GORIŠKIH KAPUCINOV Meseca julija le'a 1923 je bila prizadejana Slovencem v Gorici krivica, ki vpije do neba. V teh dneh so na višji ukaz priklopili kapucinski samostan v Gorici beneški provin- ci, izgnali iz njega dosedanje kapucine in jih nadomestili s tujci, ki našega ljudstva ne razumejo. Novodošli kapucini so odpravili iz cerkve slovenske pridige in slovensko petje. Kdo je vse to zakrivil? Uradno poročilo navaja sv. očeta samega. Kako je mogla priti sv. stolica do tega koraka? Očividno je bila sv. stolica krivo poučena o razmerah na Goriškem Na delu so bile sile, ki so uporabile vsa sredstva, da spravijd slovenske kapucine iz Gorice. Obrnili so se celo na fašistovske poslance in ministre, da dosežejo svoj cilj. Posledice izgona naših kapucmov so vsem vidne, kapucinska cerkev je malone prazna. Ob nedeljah je bila pri vseh mašah, zlasti pa, pri slovenskih pridigah natlačeno polna. Se daj je cerkev skoraj prazna, kajti novi kapucini ne znajo slovenščine in jim je ljudstvo, s katerim občujejo, tuje. Kapucmska cerkev se je spremenila v grob za našo vero in naš jezik. Slovenci smo z izgonom slovenskih kapucinov potisnjeni v ozadje, za nas ni ne pri vladi in ne v cerkvi več ravnopravnosti. Ali so na vse te posledice pomislili tisti, ki so povzročili izgon slovenskih kapucinov iz Gorice? Ali naj se ukloni pred vladnim čiščenjem tudi Cerkev, ta edina ustanova, ki je branila male in zatirane? Že prvim vernikom e je rezal kruh božje besede v narodnem jeziku, po dvatisočle-nem obstoju katoli-ške Cerkve pa se jemlje vernikom možnost opravljati svoje verske dolžnosti v svojem materinem jeziku. (Dalje) In oba moška sta z grozečimi kretnjami podkrepila njeno •vprašanje. Harry je vzel iz žepa pest draguljev. Bil je b ed kot platno'. »To je vse, kar j,e ostalo,« je zastokal. »Toda prisežem vam, da nisem jaz kriv... Če hočete biti tako dobri, da počakate, bomo gotovo lahko dobili del draguljev nazaj; bojim se pa, da je drugi del za vedno izgubljen.« »Gospa,« se je oglasil general, »tudi če bi bili napravili še pefdelseftkrat več dolgov, kot ste jiilh, it-udji če bi mi1 bili ukradli diadern in prstan moje matere, bi vam bil navsezadnje vendarle odpustil. Toda vi ste mi izmaknili maharadžov diamant, gospa, Oko luči, Ponos Kašgrjal... Ukradli ste mi maharadžov diamant!« je zavpil in dvignil roke proti nebu. »In med nama je vse končano, gospa! ■< Ona pa je odvrnila: »General, prisegam vam, da je ta valš govor eden najprijetnejših, kar sem jih kdaj slišala od vas; in v sedanjem propadu ■se imam še za srečno, če bo učinek tega vašega govora vsaj ta, da se vas bom reši a. Pogosto ste mi očitali, da: sem vas poročila zaradi vašega denarja: no, prav, povem vam, da sem -se že dolgo kesala, da sem napravila to zamenjavo; v primeru, če bi vi bili še v starosti za ženitev, im tudi' če bi imeli diamant, ki bi bil večji od vaše glave, bi odsvetovala celo svoji1 vratarici, da bi vas poročila. Kar pa zadeva tebe, Harry,« je nadaljevala gospa in se ojbr-ni-1 k Harryu, »si pokazal tu notri dovolj spretnosti; prepričani pa smo, da ti manjka moškosti, razsodnosti im dostojanstva. Zato je -bolje da izgineš in se več ne prikažeš. Če pa hočeš svojo plačo, se boš lahko vpisal v seznam upnikov ob konkurzu .mojega bivšega soproga.« Harry je komaj d.oumel smisel teh besed, ko ga je obsul general še s hujšo ploho besed. »Za zdaj pa boste ši z menoj do naj bližjega policijskega inšpektorja. Lahko -ste prevariili preprostega vojaka, kot sem jaz, todia oko zakona bo znalo odkriti vaše sramotne prevare, čeprav bi zdrknil tako globoko, da bi -moral že je jesti zaradi spletk, ki sta j-ilh napletla vi in moja žena, hočem vsaj to, da boste za vaš plemeniti trud nagrajeni, kot -se spodobi. In Bo-g mi gotovo ne bo odrekel velikega zadoščenja da -bom videl, kako vas bodo držali ob kruhu -in vod.i do smrti.« Nato je odvlekel Harrya iz salona in ga suval pred seboj po stopnicah in po ulici do policijske postaje tistega mestnega okraja. B159 R. L. STEVEMSOM 3 Zfr&dia a llcatli t>uilcoue Tukaj -se konča nesrečna zgo-dba o škatli za trakove. Toda za nesrečnega Harrya je bi o najtežje začeti novo in dostojnejše življenje. Policijo je z lahkoto prepričal o svoji nedolžnosti. Dal ji je vsa potrebna pojasni a im pomagal, da je prav usmerila svojo preiskavo, in eden izmed policijskih poveljnikov mu je celo čestital za njegovo poštenost in neoporečnost njegovega ravnanja. Več oseb se je začelo -zanimati- za njegovo nesrečo in čez neka j časa je tudi podedoval po neki neporočeni teti, ki je živela v \Vorcestershireu, vsoto denarja, nakar je poročil Pru-dencijo im odplul v Bendigo, ali kot pravijo drugi, v Trincomalee, zadovoljen kot pirh im s polno -glavo načrtov. II. Zgodba o mladem duhovniku Preeastit-i Mr. Simon Rolles se je odlikoval v študiju moralnih ved in je prišel že daleč v študiran ju Božje narave. Z objavo neke svoje teze o »krščanskem pojmovanju socialnih obveznosti« si je pridobil celo določen s'oves na oxfordskj univerzi itn med. bogoslovci se je govorilo, da piše mladi: Rolles še vse važnejše delo o avtoriteti cerkvenih očetov. Ves ta verski študij in njegovi ambiciozni načrti pa mu nikakor niso mogli nuditi kakega praktičnega napotila za -njegovo življenje1. Iskal si je ravno -svojo prvo dušnopasti-rsko službo, ko je nekega dne na svojem slučaj-nostnem sprehodu po tistem delu Londona, kjer so se odvijali dogodki, ki smo o njih poročal-i, zagledal lep, -miren in gosposko urejen vrt, kjer bi mogel v miru i-n v samoti študirati. Povprašal je v hiši ob vrtu, in ker najemnina ni bila visoka, se je naselil pri Mr. Raebumu, vrtnarju in lastniku v Stoekdovc Lane. (Dalje) I * I* < > I i XIVI F” JEi ItC Gr LED STE 00 - spominski tek za dvajsetletnico osvoboditve Prejeli smo: »Dragi mladinec! »Ves svet slavi litos 20-letnico zmage nad fašizmom in nacizmom, ki sla hotela poteptati svobodo posameznika in uničiti cele narode. Krvavi davek, ki ga je plačal slovenski narod in posebej slovenska manjšina na Tržaškem, je bil sila težak, saj se je naša borba pričela že veliko pred tem, preden so se formirale v drugih pokrajinah Italije prve protifašistične skupine. Primorci torej slavimo letos vsaj 40-letnico odpora proti nasilju fašističnih nestrpnežev. Z nastopom fašizma v Italiji, se je pričel križev pot primorskih Slovencev, ukinjene so bile naše šole, zagoreli so kulturni domovi, komaj Izletni dečki so morali v konfinacijo, tržaški zapori v Ul Coroneo so bili prepolni »zločincev«, katerih edina krivda je bila v tem, da so bili in so hoteli ostati Slovenci. Nasilja, ki jih je trpel tako poe-dinec, kot narod v celoti, so se iz dneva v dan večala. Krivice so izzvale odpor, katerega so osnovali najzavednejši Slovenci in ki je dosegel svoj višek v partizanski borbi slov. naroda in v kateri so. padli naši najpogumnejši ljudje. Prav je, da se zavestno spominjamo naših padlih, da se klanjamo njihovemu spominu, da ostanemo zvesti idealom slovenstva, ki so ga podpisali s svojo krvjo. Slovenska mladina pripravlja v počastitev padlih v odporniškem gibanju spominski tek, mladi ,,Trlestina,f na tleh »Brescia« je v nedeljo premagala na stadionu Vaimaura »Triestino« s 3:0. Vso tri gole je zabil De Paoli, ki je prvič igral, potem ko je bil tri tedne diskvalificiran. Za »Triestino« ni več upanja in bo morala v prihodnji igralni sezoni igrati v C-ligi. Brescia pa bo igrala v prihodnji sezoni v A-ligi, ker vodi na tabeli B-Iige s 44 točkami. Za njo sta »Napoli« in »Spal« s 40 točkami, medtem ko je za »Triestino« (22 točk) samo še »Parma« z 21 točkami. V A4igi pa je bil Milan v nedeljo premagan od Rome z 2:0 in zdaj vodi na lestvici Inter, medtem ko je Milan eno točko za njim. Na tretjem mestu je Torino. Tako se je ta klub spet prikopal na vrh serije A, potem iko je za dolga leta obtičali v nižji polovici ali v sredi lestvice, ker je izgubili v tragični letalski nesreči svoje odlično prvo moštvo. Na zadnjih mestih sta »Mantova« in »Messina«. tekači bodo obiskali najvažnejše slov. vasi v deželi Furlanija-Jul. krajina ter se poklonili spomenikom padlih. Prva izmena bo startala 26. t. m. iz Kanalske doline, od koder se bo napotila v Beneško Slovenijo, na Goriško in Tržaško. Zaključna manifestacija bo v Bazovici, pred spomenikom bazoviških žrtev v nedeljo 30. t. m., kjer se bo tudi zaključil spominski tek. Vabimo te, da se udeležiš manifestacije in po svojih močeh pripomoreš k dobremu uspehu celotnega spominskega teka, ki bo prispevek zamejske mladine le proslavam 20-letnice zmage nad fašizmom in nacizmom.« »OLIMPIJA« VODI V ZAHODNI LIGI Ljubljansko nogometno moštvo »Olimpija« je v nedeljo premagalo v Mariboru enajstorico »Maribora« s 4:0 in s tem končno zasedlo prvo mesto na lestvici zahodne II. lige. Pustilo .je za 2 točki za seboj moštvo »Slobode«, ki je izgubilo z 1:2 z moštvom »Borac«. S tem je končan dolgi »mrtvi tek« (z enakim številom točk) med »Olimpijo« in »Slobodo«, ki se je vlekel skozi več tekem in iki je šel obema moštvoma zelo na živce. Prvo moštvo na lestvici pride brez kvalifikacijskih tekem v prvo ligo. »Olimpija« ima zdaj 43 točk, »Sloboda« 41, na tretjem mestu pa je »Maribor« z 32 točkami pred »Čeiikom« in »Rudarjem«. Tretje slovensko moštvo v II. ligi, celjski »Kladivar« pa stalno drsi navzdol in je pristal v nedeljo na predzadnjem mestu na lestvici s 17 točkami. Zadnji je BSK s 15 točkami. V nedeljo je »Kladivar« izgubil v Šibeniku tekmo s tamkajšnjim klubom 0:1 in sicer po izredni smoli. Vratar Bauman je po nesreči sam sebi zabil gol. V slovenski nogometni ligi vodi »Aluminij« pred »Železničarjem«, ki ima enako število točk (29), a slabšo gol diferenco, in »Slovanom« (27 t.). Na zadnjem mestu jc »Delamaris« iz Izole s klavrno vsoto... petih točk; še »Hrastnik« pred njim jih je zbral 16. CERAR IZGUBIL EVROPSKO PRVENSTVO V TELOVADBI Kot znano, je bil Ljubljančan Miro Cerar več let (od 1. 1961) evropski prvak v telovadbi. Naslov prvaka si je »pritelovadil« na evropskem prvenstvu tistega leta v Luksemburgu in ga nato ohranil na prvenstvu 1. 1963 v Beogradu. V nedeljo pa je končno izgubil prvenstvo na evropskem tekmovanju v Antwerpnu (v Belgiji). Novi evropski prvaik je Italijan Franco Menichelli, ki je že precej dolgo »zasledoval« Cerarja in mu bil na tekmovanjih vedno za petami. Miro Cerar se je moral zadovoljiti tokrat s četrtim mestom. Pred njim sta še Rusa Viktor Lisički in Sergej Diami-dov. Cerar je zaostal za Diamidovom le za pet stotink točke; po mnenju njegovega trenerja Jožeta Senice zato, ker so ga sodniki pri preskoku prenizko ocenili. Dejstvo pa je, da je Miro Cerar precej časa branil svoj naslov evropskega prvalka v športu, kjer odločajo stotinke točk in kjer vlada izredna konkurenca zaradi izenačenosti tekmovav-cev. Precej časa je tudi bolehal, kar je morda vzrok njegove rahle negotovosti, ki ga pripravi včasih nepričakovano ob važne desetinke ali stotinke točk. Drugi slovenski tekmovalec, Brodnik, je bil 18. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Predstave v Kulturnem domu PARTIZANSKI VEČER (OB 20-LETNICI ZMAGE) Z ANSAMBLOM SG NASTOPATA MOŠKI PEVSKI ZBOR PROSEK-KONTOVEL POD VODSTVOM IGNACIJA OTE in harmonikar OSKAR KJUDER V četrtek, 20. t. m. ob 21. uri (abonma I. ponovitev); v petek, 21. t. m. ob 21. uri (abonma red A in B); v soboto, 22. t. m. ob 21. uri KER GLEDALIŠČE NIMA NOBENE NEDELJE PROSTE, PROSIMO POPOLDANSKE ABONENTE, DA SI OGLEDAJO KATEROKOLI NAVEDENO PREDSTAVO »PARTIZANSKEGA VEČERA« V NEDELJO, 23. T. M. OB 17. URI (abonma I. in II. popoldanski) TRNULJČICA ZADNJIC V TRSTU! V PONEDELJEK, 24. T. M. OB 20.30 V PROSV. DVORANI »A. SIRK« v SV. KRIŽU V TOREK, 25. T. M. OB 20.30 V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH PARTIZANSKI VEČER —0— GOSTOVANJE SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ MARIBORA V KULTURNEM DOMU TRETJA ŽELJA Veseloigra v treh dejanjih s prologom V sredo, 26. t. m. ob 21. uri (premierski abonma), v četrtek, 27. t. m. ob 17. uri (abonma I. in II. popoldanski), v petek, 28. t. m. ob 21. uri (abonma L ponovitev ter red A in B) Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma vsak dan od II. do 14. ure ter eno liro pred pričetkom predstav. ŽENA IX ZAKON M I R I A M I Doslej se vprašanje odnosa med možem in ženo sploh ni postavljalo, ker se je gledalo na zakonske odnose kot na nekak tabu, o katerem ni govoriti. Od srednjega veka esm so opevali ljubezen kot nekaj sentimentalnega. Danes pa se vidi v njej predvsem strast, kar izražajo razne popevke, literatura, radio, televizija in ostala publicistika. Toda v pravem zakonskem odnosu vlada namesto strasti nežnost, spoštovanje, milina, namesto sentimentalnosti je zavestno prijateljstvo, ki se izraža v razumevanju in pomoči ter vzpodbudi svojemu partnerju. Ne gre več za to, da drug drugega »posedujeta«, a sta si pri tem čustveno in duhovno 'daleč, če ne celo nasprotna in sovražna. V pravem zakonskem odnosu gre za zrelo ljubezen, ki temelji na spoštovanju, zaupanju in veri v svojega partnerja. Ta ljubezen vključuje svo-bodnost, daje širino v zavesti čustvene in duhovne povezanosti. Saj se nima kaj bati, temveč raste in se bogati ob medsebojnem vraščanju dveh zrelih samostojnih osebnosti, povezanih v medsebojni ljubezni na življenje in smrt. Mnogi zamenjujejo navezanost z ljubeznijo in iz tega izvira toliko nesreč. V nasprotju s tem pa potrebuje ljubezen razdaljo, da se lahko povsem uveljavi. Ljubezen mora partnerja osvoboditi, da lahko potem iz te svobode doživi ljubezen. Zato je navezanost le nadomestek ljubezni s sledečimi značilnostmi : Zakonca sta neločljiva, pri tem pa vedno nergata drug na drugega. Mislita, da sta vsled svoje ljubezni dolžna imeti v vsem enako mišljenje in ne preneseta, da bi imel partner morda lastno naziranje. Zato sili drugega k popuščanju tako, pride do zagrenjenosti, navideznega popuščanja in otrplosti. Predpostavlja vse mogoče nesreče in pred njimi svari partnerja ter ga obdaja s strahopetno zaskrbljenostjo, kar poraja ozračje živčne napetosti in konča neredko v boleznih. LJUBEZEN ŽIVI IZ HARMONIJE Nasproti temu pa zna ljubezen prenašati ločitev, celo dolgo. V njej raste in se krepi in čas skupnega bivanja pomeni pravi praznik. Ljubezen pušča drugemu njegovo mnenje in živi iz harmonije nasprotstev — to je umetnost ljubezni in življenja. Ljubezen spremlja partnerja z dobrimi mislimi in že- ljami po vseh njegovih potih in spoštuje njegovo svobodo kot največjo dobrino. Navezanost zasužnuje - ljubezen osvobaja. Navezanost hoče drugega sebi vzporediti, ljubezen mu pa omogoča, da najde samega sebe. Navezanost visi na drugem, ga hoče zase. Ljubezen pa svobodnosti — ljubi. Navezovanje pa povzroča tudi seksualne motnje. Kdor ljubi svojega partnerja kot starše ali brata ali sestro, ne čuti erotične ljubezni. Navezanost je neosebna. Revolucija v zakonskih odnosih pomeni torej, da znamo ljubiti in to zrelo. To revolucijo v odnosu med možem in ženo je načeloma započel in postavil na dnevni red življenja naš Učenik, ki je največji duhovni revolucionar vseh časov. S postavitvijo monogamije je proglasil žensko dostojanstvo in s posvetitvijo zakona v zakrament ga je uvrstil med najvišje človeške dejavnosti. Tudi ni zgolj slučaj, da je napravil svoj prvi čudež v čast in priznanje zakonu. In šele naša doba začenja spet odkrivati prvobitnost, pomen (individualni in družbeni) ter svetost zakona. Tako je postala ustanova zakona predmet znanstvenega proučevanja. Pri tem nekako »odkriva« krščanske vrednote, ki osvetljene z znanstvenimi izsledki, zadobivajo svoj pravi pomen, veljavo in smisel. (Dl-) n dt v Po povesti 0. Cmoda riše Miki Muster ^ / 343. Cez kake pol ure se je tiljee ustavil in z roko pokazal proti severu. »Tja gor sem namenjen.« In s počasnim, lahkotnim glasom je pojasnil: »Še kakih pet sto milj moram prehoditi« — tako, ikot da bo že ta večer prišel na cilj. »Tukaj sc morava posloviti.« McTaggartu je bilo prav, da tujec odhaja, čeprav mu ob slovesu še roke ni ponudil. 344. Tujec se je res obrnil proti severu in hodil pol milje po gostem gozdu. Potem se je napotil na zahod in v ostrem kotu nazaj na jug. Že pol ure potem, ko se je bil poslovil od ivlc-Taggarta, je spet stal ob ujetem Bareeju in mu prijazno govoril: »Tak nepridiprav si torej? Kradel si trgovčev plen? In vendar ne zaslužiš take usode!« 345. Veselo se je zasmejal: »Dva meseca si ga vlekel za nos! Moral bi ti čestitati, porednež. Pravil je, da si podivjan. Jaz pa sem mu lagal. Rekel sem mu, da sem od policije. Pa nisem! Cisto navaden lovec sem, Jim Carvel. Veseli me, da sva se srečala!« Brez strahu je iztegnil roko in pobožal Bareeja. Ujeti pes je ob dotiku prenehal renčati. 346. Prijazni tujec je kazal toliko prijateljstva, vedrine in dobre volje, da je Bareeju dobro delo. Z zaupanjem je opazoval njegove prijetne oči in nasmeh, pokazal mu je svojo slabost in nemoč. Ko je izčrpan in tresoč se klonil na krvavi sneg, je tujcu izginil nasmešek z obraza: »Ubogo bitje!« je zamrmral. »Uboga žival!« 347. V njegovega glasu je bilo toliko ljubeznivega pomilovanja, da je Baree srečen zaprl oči. Odkar je bil izgubil Nepeeso, ga še nihče ni ljubkoval. Položil je krvavi gobček na sneg in se ni zganil, ko se mu je bližala tujčeva roka. V kretnji je bilo zaupanje in pomilovanje. Počasi so sen prsti spustili na past, ki je uklepala prednjo nogo. 348. Baree je bil na pol omamljen in je le počasi doumel, kaj se godi. Ko je začutil, da so popustili železni zobje, je izvlekel nogo. Potem je naredil nekaj, kar je doslej naredil le še Nepeesi. Z vročim jezikom je nežno obliznil Carvelovo roko. Mladi mož se tje veselo nasmehnil. Z močnimi rokami je odprl še druge pasti in Baree je bil svoboden.