(fUfHiMlIlHjjlli
	— List izhaja 10. in 25. vsakega meseca. — ■... 		— Za posamezne člane v „Deželni zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno K 4—, za člane onih zadrug, ki so v „Zvezi“ in ako so uvedle obvezno naročbo lista za vse člane, pa celoletno K 2 —. Sicer stane list celoletno K 5'—, polletno K 2 60, i.	četrtletno K 1'30 in posamezna številka 25 vinarjev. 		 =—^ Cena inseratom: 'As strani K 150, pri večkratnih objavah popust. =		Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 16. Strankam je uredništvo na razpolago vsak ponedeljek in petek od 4.—6. popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 5. oziroma do 20. •—===== vsakega meseca, s tem dnem se uredništvo zaključi. 	—1	
Štev. 5.	V Ljubljani, 25. maja 1916.		Leto 111.
Zvezne objave.
Vsem cenjenim članom gostilničarske zadruge za ljubljansko okolico se naznanja, da se vrši redni občni zbor v soboto, dne
3.	junija t. 1. ob 10. uri dopoldne v gostilniških prostorih „pri Tratniku" na Sv. Petra cesti v Ljubljani. Pridite polnoštevilno, da ne bo nepotrebnega čakanja. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Ker se pošilja „Gostilničar" vsem članom, velja to vabilo za slehernega. — Vabilo in dnevni red je priobčen v listu.	,
P. n. članom gostilničarske zadruge v Sežani na „pozor“.
Načelstvo Vas opozarja, da se vrši občni zbor zadruge v četrtek, 8. junija 1916 ob 10 uri dopoldne v gostilni „pri Mahorčiču" v Sežani. Vabilo in dnevni red je na drugi strani lista. Udeležite se vsi občnega zbora in povejte tam svoje stanovske želje, poznejše godrnjanje nič ne pomaga.
Zadnja vinska letina in vinska kupčija.
Zadnja vinska letina (1915) je bila na Kranjskem glede množine pridelka le srednja. V celi deželi se je pridelalo okrog 189.000 hi vina, od katerega odpade na , Vipavsko 30.000 hi, na Belo Krajino 39.000 hektolitrov in na ostalo Dolenjsko 120.000 hektolitrov.
Najboljšo vinsko letino je imela Vipavska, kjer se je pridelalo povprek 40 hi vina na hektar. Potem sledijo sodni okraji krški, kostanjeviški in črnomeljski s 25 hi na hektar, novomeški in mokronoški z 22 hi na hektar, trebanjski z 18, metliški in ra-deški pa s 15 hi na hektar, ostali okraji so pridelali pod 15 hi vina na hektar.
Vzrok tej pičli letini na Dolenjskem
leži pred vsem v slabih vremenskih razmerah. Poletje je bilo hladno in deževno, torej .razvoju trtnih bolezni prikladno. Palež, ples-noba, siva in navadna gniloba so združene uničile gotovo nad polovico pričakovane letine.
V enem delu metliškega okraja je pa trikratna toča uničila mnogim vinogradnikom zadnjo jagodo težko pričakovanega pridelka.
Marsikaj je k neuspehu pripomogla tudi vojna. Vsled pomanjkanja delavcev in galice je ostalo mnogo vinogradovnikov napol — ali celo popolnoma neobdelanih in nepo-škropljenih. V teh seveda ni bilo pridelka skoraj nič.
Tudi kakovost pridelka ni taka, kot se je pričakovalo. Trta se je do julija razvijala nenavadno ug*odno. Zgodaj je odgnala, nič pozebla, hitro in v lepem vremenu odcvetela, a koncem junija nastalo je hladno in deževno vreme, ki je z malimi presledki trajalo skozi do trgatve in vse na lepo grozdje stavljene nade so propadale od dne do dne.
Le na Vipavskem, ki se na Kranjskem edino odlikuje po svojem absolutnem vinskem podnebju, je bila kvaliteta pridelka popolnoma zadovoljiva. Letošnja vipavska vina štejemo k najboljšim v zadnjem desetletju.
Dolenjska in belokranjska vina so mnogo boljša od onih leta 1914, a vendarle v splošnem bolj srednje kakovosti. Le kakovost sortnih vin je nadsrednja.
Kar se tiče cen, je bilo pričakovati, da bodo koj od početka visoke.
Vsled omejitve izdelovanja piva,, zlasti pa vsled bližine bojnega polja, je konsum vina zelo narasel. Ker pa starih zalog vina ni bilo, so se cene novega vina močno dvignile.
Koj po trgatvi so se prodajala navadna namizna vina na Vipavskem po 60 do 80 h, sortna vina tudi po 1 K 40 h. Te cene so
danes narasle za gotovo 20% in je sploh vino na Vipavskem pri pridelovalcih že razprodano.
Tudi na Dolenjskem se je kmalu po trgatvi razvila živahna vinska kupčija. Pod 60 h se ni tudi tukaj skoraj nič vina prodalo, ampak večina kupčij se je sklenila po ceni 80 h do 90 h. Boljši, to je večji in premožnejši gospodarji niso sploh pod 90 h prodajali. Današnja cena je že med 90 h do 1 K, da, celo nad 1 K liter.
Pa tudi na Dolenjskem je vina že malo, a dobi se ga še, zlasti v krajih, ki so od prometnih žil bolj oddaljeni.
Od mnogih strani je bilo večkrat izraženo, da je letošnja cena vina pri producentih zelo pretirana in neopravičeno visoka.
V nekaterih slučajih je posegla celo celo državna oblast vmes in je prodajalce radi pretiranih cen kaznovala. Vendar pa je treba razmere dobro poznati in vse zadeve dobro preudariti, predno Se sme obsodba izreči.
Prvič je po nazoru podpisanega sploh sporno, je-li vino človeškemu življenju ne-obhodno potrebna reč, ki jo varuje zakon. Abstinenti trde ravno nasprotno in razglašajo vino za najhujši strup na svetu. Pa ne glede na pretiravanja abstinentov, najdemo na svetu cele države, kjer vina ne poznajo, n. pr. Danska, Švedska, Norveška itd. Gotovo pa je, da vino ne spada k živilom, (Lebensmittel), temveč le k nasladninam (Genussmittel), enako kot tabak, in se ga tedaj lahko vsak zdrži, ako se mu zdi cena vina pretirana.
Pa preidimo k realnemu razmotrivanju. Koliko pravzaprav stane danes pridelovalca 1 hi vina?
Ako vzamemo 1 ha vinograda v dobrih razmerah, to je vinograd v dobri legi in v dobrem kulturnem in pri normalnih vre-menskih razmerah, potem pridemo do sledečih številk:
Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta.
Glasilo »Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem«.
Stroški:	Letno:
1. Zemljiška glavnica (Grundkapital). Vrednost zemljišča 1000 K, 5% obresti od tega K	50'—
2. Poslopna glavnica (Gebaudekapital). Poslopje v vrednosti 2000 K v sto letih amortizirano, z obrestmi in popravili
vred, letno .......	25 —
3. Inventar. Vrednost orodja itd. 300 K, z 10% letnim
odpisom.......................................  30-—
4. N a 1 o ž n a glavnica (Anlagekapital). Stroški za ob-novljenje vinograda, to je rigolanje, saditev, cepitev itd., ter stroški obdelovanja v prvih treh letih do prvega normalnega pridelka, 4000 K, razdeljeni na 30 let (ker se vsakih 30 let ponavlja == tridesetletni turnus) z obrestmi
vred okroglo................................ 150’—
5. Obdelovalni stro-š k i (Betriebsauslagen), to je letno obdelovanje s potrebščinami kot gnojem, vezivom, galico, žveplom	itd.	vred	.	.	.	„	1000-—
6. Obraba in nadomeščanje
kolja........................... „	100 —
Skupaj	.	.	K	1355'—
Iz tega sledi,	da	stane	vzdržavanje in
obdelovanje 1 hektara vinograda, če vpo-števamo amortizacijo napravnih stroškov, posestnika letno 1355 kron.
Znesek ad 5. se seveda nekoliko zniža, ako obdeluje gospodar vinograd sam, ako dobavlja gnoj in nekatere druge materijalije iz lastnega gospodarstva, ampak pri natančnem rentabilitetnem računu je treba vzeti njih polno vrednost.
V normalnih razmerah stane tedaj pri nas vzdrževanje 1 ha vinograda 1355 K. Koliko vina se pa pridela na 1 hektar?
V najboljšem slučaju lahko računamo 50 hi. V takem slučaju znaša tedaj pridelovalna cena 1 hi vina 27 kron.
A take letine so redke. Na Dolenjskem je nismo že osem let imeli, nasprotno pa smo imeli eno leto pozebo drugo leto točo, tretje leto peronosporo itd. Lahko tedaj rečemo, da' se je v zadnjih desetih letih povprečni pridelek komaj povspel — visoko računano — do 20 hi na hektar. Koliko znaša potem pridelovalna cena 1 hi vina? 60 kron!
Vinska cena na Dolenjskem pa redkokdaj presega 50 K za hektoliter, navadno znaša manj kot 40 K, zlasti če je letina bogata.
Leta 1915. pa vsled nenavadne podražitve delavskih moči, galice itd. lahko računamo, da so bili stroški pod 5. vsaj za 200 kron višji tako, da lahko rečemo, da je stalo vzdrževanje 1 ha vinograda lani najmanj 1500 K do 1550 K. Če se je tu pridelalo na Dolenjskem, kar je pač največ, 25 hi vina, tedaj stane posestnika samega liter vina 62 vinarjev. V mnogih okrajih se je pa pridelalo komaj 20 hi na hektar, tu pride pridelovalna cena vina vina'že •na 77 hi
Ako pa potem še pomislimo, da je pokriti primankljaj let 1912 in 1913, ko so
bili vinogradi vsled hude pozebe popolnoma pasivni, potem lahko uvidimo, da današnje cene vina niso tako pretirane, kot bi na prvi pogled sodili.
Ni treba zameriti, da izkoriščajo vinogradniki sedanjo ugodno trgovsko konstelacijo, da zboljšajo dosedanji svoj obupni položaj.
Da je bil ta položaj res obupen, je razvideti že iz tega, da je vlada po katastrofah v letih 1912 in 1913 sama žitvovala nad 80.000 K podpore, da je rešila male naše vinogradnike pred propadom. Privoščimo jim tedaj njih sedanji težko s krvavimi žulji pridobljeni zaslužek, ki itak ni tako sijajen! Vsaj pride ta zaslužek tudi drugim stanovom, zlasti trgovskemu stanu, v prid. „Hat der Bauer Geld, so hat’s die	’
ganze Welt“ je znani nemški pregovor, ki se glasi slovensko:	„Če ima kmet denar,
ga ima celi svet!“
B. Skalicky,
c. kr. vinarski nadzornik.
Opomnja uredništva! Priobčili smo ta članek iz »Trgovskega vestnika", ker nikomur nočemo delati krivice. Naši tozadevni članki o draginji vina se niso toliko nanašali na naše vinogradnike, ki tudi jedva životarijo, marveč so imeli v misli le one velike prekupce, ki so imeli velikanske zaloge vina prejšnjih let, katere so od producenta pokupili po naravnost smešno nizkih cenah, ali pa proti takim, katerim vino celo v kleteh raste, pa ga malim gostilničarjem prodado kot kapljico „prve vrste" po visokih cenah. Dalje so imeli članki tudi namen opozoriti gotove kroge, da so gostilničarji primorani dvigniti svoje cene, če nočejo priti na beraško palico in da je treba pri določbah maksimalnih cen in pri kakih ovadbah radi navijanja cen vpoštevati vse okolščine ter misliti, da tudi gostilničar dela za to, da kaj prisluži, da more plačevati davek, preživeti sebe in svojo družino. — Dandanes delati za zabavo in vrhutega še iz svojega doplačevati bi bil predrag šport.. Kdor. bi si ga „špogal“, spada na Studenec!!
Obrtne pravice in predpisi.
Štev. 6774.
Izpisek iz ministrskega ukaza
z dne 20. aprila 1916.
Nastopno imenovane predmete je naznaniti, ako so docela ali po pretežnem delu iz kositra ali kositrovih zlitin:
1. Pločevine, cevi, droge, table, ploče in kose surove litine;
2. folije;
3. vreče, cimente in druge posode ter drugo posodje, nadalje sklede, krožnike, tase, pokrove, žlice, svetilnike in drugo orodje, kolikor ti predmeti nimajo posebne umetniške ali zgodovinske vrednosti;
4. ločilne tase;
5. kopalne kadi (banje);
6. pipe in druge armature;
7. sestavine apartur (zlasti tudi oblike za vlivanje sveč).
Dolžnost, naznaniti pod točko 1. in. 2. imenovane predmete, odpade, ako vsa zaloga ne presega 5 kilogramov.
Spredaj navedene predmete je navesti brez ozira na to, spadajo li k uredbam obratne naprave, se li imajo v zalogi za podelovanje ali razpečavanje ali služijo drugim namenom, se li tačasno ne rabijo ali se rabijo.
Naznanilo mora podati vsakdo, ki ima take predmete v posesti ali za druge v hrambi.
Mestni magistrat ljubljanski, dne 1. maja 1916.
Državljanske pravice. Cesarska na-redba z dne 19. marca 1916 drž. zakona štev. 69 predrugača državljansko pravo zelo znatno v marsikakem oziru.
Vsled tega je pravosodno ministrstvo radi velikega pomena teh prememb opozorilo, naj se obrtnike opozori na nje potom njih stanovskih zastopov. Posebno se je opozorilo, naj se isti seznanijo s sledečimi določbami, ki zadevajo:
Pridržek lastninske pravice do strojev (§ 10), pravica sosedstva (§§ 11 in 12), varnostna sredstva upnikov dediča (§ 73 do 75).
Splošne določbe o pogodbah in pravnih poslih vobče (§§ 78—105), o izpolnitvi brezplačnih pogodb (§§ 109—116), o varščini (§§ 117—126), o vsprejetju gostov (§ 127 do 129), o službenih in stanovanjskih pogodbah, kakor tudi pogodbah o založništvu (§§ 127—129), o pravici odškodnine (§§ 164 — 170), o nakazilu in prevzetju dolga (§§ 176—190), med temi posebno važni §§ 186—188) in o zastaranju (§§ 191—202, predvsem § 194).
Opomnja uredništva! Ker je uredništvo že samo uvidelo, kako velike važnosti je znanje zakonov za vsakega državljana, si je že samo priredilo zbirko najvažnejših zakonskih določb, ki jih hoče zapored objaviti. Ves spis je sedaj v presojo izročen strokovnjaku, da’bode pozneje na razpolago pri pouku zakonoznanstva na bodoči gostilničarski šoli vsem zahtevam ustrezajoče delo, ki bode obenem dober svetovalec gostilničarjem v vseh pravnih poslih.
Zadružne objave.
Poročilo o XXV. rednem občnem zboru gostilničarske zadruge ljubljanske,
ki se je vršil dne 15. majnika 1916 ob 3. uri popoldne v gostilniških prostorih gospoda Franc Kavčiča na Privozu št. 4. Ker ni došlo ob določenemu času zadostno število članov, otvori načelnik g. Kavčič po enournem čakanju zborovanje, proglasi sklepčnost, pozdravi navzoče in predstavi obrtno oblastvenega zastopnika g. dr. Ber-ceta, ter zadružnega inštruktorja g. komisarja Steska. Pozove navzoče, da je danes dan in čas, da pove vsak po svoje, kar koli se mu zdi potrebno o stanovskih zadevah. Pripomni, da praznuje zadruga letos 251etnico, katero bi hotela v .normalnih časih gotovo slovesneje obhajati, tako si pa prihrani ta sloves za poznejši čas. Prečita se zapisnik zadnjega občnega zbora ter odobri. Nato poda tajnik načelstveno poročilo o delovanju zadruge v pretečenem letu, kar se tudi brez ugovora vzame na znanje.
Iz poročila povzamemo sledeče: Dasi je vsled izjemnih razmer delovanje gostilničarske organizacije v marsičem podvezano, imajo zadruge vseeno pa po drugi strani polne roke dela in opravka, da odbijajo, v kolikor so v to po zakonu poklicane, navale in napade, kateri merijo na gospodar-stveno oškodovanje zadružnikov. Ljubljanska gostilničarska zadruga si je dala tudi v letu 1915. opravka s prav vsemi zadevami, ki so jej po pravilih začrtane, razven strokovnega šolstva za vajence, katero, že v osnutku, se je moralo z izbruhom vojne začasno prekiniti, oziroma je bilo po deželni vladi sistirano. Drugače pa se je zadruga za vajeništvo takoj zavzela . v neki prav drastični zadevi, tičoči se neopravičenega nalaganja glob vajencem od strani gospodarjev, ter tudi to nepravilnost odpravila; to se je vršilo v prvih dneh januarja. Sredi januarja je sklicala tudi tovariše kavarnarje na posvet in razgovor glede določitve enotnega poviška cen za kavarniške izdelke, kar je imelo za to obrt pravi uspeh. O začetku februarja je bil sklican znani sestanek, zadevajo^ enotno postopanje pri zvišanju cen jedilom v očigled nastali draginji. 18. februarja se je tudi vložila prošnja na vojaško poveljništvo za dovoljenje, da bi smelo prosto vojaštvo do
8.	ure zvečer ostati v gostilnah in kavarnah. V zadevi policijske ure je izdala zadruga začetkom maja poseben oklic vsem članom, da naj se izdanih predpisov in izjemnih naredb tudi izjemno strogo drže, da se obvarujejo silnih kazni, ki bi jih drugače zadele. Mnogi, ki ni porajtal na ta navodila, je bil britko kaznovan, tudi v stanovskem glasilu »Gostilničarju" je zadruga neprestano obveščala člane o vseh odredbah in opominjala na izpolnjevanje istih. Koncem aprila je podala zadruga na trgovsko ministrstvo prošnjo proti nadaljnji konfiskaciji slada ali malca in za dopuščenje večje množine va-renja piva in drugo tako resolucijo je zadruga izdelala in odposlala tudi na vojno ministrstvo, dne 5. majnika, ter prosila tudi trgovsko in obrtno zbornico za intervencijo. Da bi pivovarne odpravile prodajo piva zasebnikom, branjevcem in trgovcem je zadruga razposlala 1. junija vsem pivovarnam okrožnico s prošnjo, naj se njeni želji ugodi vsaj v sedanjem času, ko primanjkuje piva. V zadevi ukaza deželnega predsedstva tičočega se točenja likerjev in finejših žganin po kavarnah je podala zadruga 1. julija prošnjo za nekoliko omi-Ijenje in prenaredbo dotičnega ukaza. Za pravočasno oddajo časnikov na glavni pošti je zadruga istotako vložila peticijo in opozorila nato prizadete. 26. julija je zadruga zopetno prosila pri vojaškem poveljništvu za podaljšanje policijske ure za vojake brez šarže. Glede dobave moke za gostilničarje je zadruga opetovano podala mestnemu magistratu prošnje in navodila, kako in v koliki meri naj se gostilničarjem dobavlja moka, ako se hoče, da bodo mogli ti dajati občinstvu hrano. Za posamezne člane je zadruga intervenirala v 30 slučajih za pridobitev podpor po v vojno poklicanih z tozadevnimi svedočbami, izdelovala raznim dobaviteljem vina iz Istre in drugod, sve-dočbe in izkaze za vojaške oblasti in po-
veljništva. Proti umazani konkurenci se je borila zadruga v 20 slučajih z ovadbami na obrtne oblasti, proti neopravičenim obratovalcem in slednjič je v obrambo stanovske časti sklicala 30. decembra izvan-redni občni zbor, da se je svetu dokazalo, da ljubljansko gostilničarstvo ni krivo visokih cen in da se iste v Ljubljani razmeram primerno sploh ne pretiravajo. Odborovih sej je bilo. 8, pri katerih je bilo poleg mnogo drugega posvetovalnega gradiva, oddati mnenje o 31. prošnjah za podelitve koncesij, razširjenje in prenose istih v druge lokale. Novih koncesij je bilo podeljenih oziroma razširjenih in nadalje podeljenih na dediče 14, popolnoma ugaslo je 12 koncesij, prenosov se je izvršilo 11, v zakup brez prenosa je šlo 9 koncesij; štirje obrati pa so dobili namestnike. Obrate je ustavilo 9 gostilničarjev, oziroma izkuhov. S priklo-pitvijo Spodnje Šiške ima zadruga 284 članov s koncesijami, 19 koncesij se danes ne izvršuje, 84 je članov zakupnikov, skupaj 368, po spolu je 130 moških in 154 ženskih. Pomočniški zbor šteje 634 pripadnikov zadruge. Vajencev je vdinjanih 21, to leto vstopilo 8, oproščenih je bilo 11. Zadruga je dala izdelati in daje lepa umetniška učna pisma, ki služijo vsakemu izučenemu pomočniku gostilničarske obrti v lep dekorativen spomin. Umrli so v pretečenem letu: Čehun Terezija, 21. februarja, stara 60 let; Pavšek Roza, 9. junija, stara 46 let; Korbar Tomaž, 19. julija, star 51 let; Krapež Marija, 15. septembra, stara 58 let; Bizjak Franc, 7. oktobra, star 52 let; Anzlin Franjo, 1. decembra, star 75 let; Bevc Jakob, 15. decembra, star 44 let. Bodi ohranjen vsem časten spomin! Zborovalci se v znak sožalja dvignejo s sedežev. Posredovalnica je poslovala v 139 slučajih ter preskrbela služb službe iskajo-čim. K sklepu načelstvenega poročila, bodi še omenjeno, da je poteklo letos 'A stoletja odkar obstoji gostilničarska zadruga ljubljanska. Ob normalnih razmerah bi hotela zadruga svojo 251etnico gotovo slovesno praznovati, tako pa praznuje isto tiho in mirno v svetovnem metežu z izvrševanjem dobrih del, ter je v ta namen tudi pristopila kot član društvu Rdečega križa. Podrobnejšo njeno zgodovino je opisal tajnik že ob 201etnici, radi tega se torej danes ne bomo s tem mudili, omeniti pa se mora, da se je zadruga, osobito deset let sem, odkar je urejena po vseh zakonitih predpisih, krepko postavila v vrsto svojih to-varšic drugih deželnih stolnih mest in se sme s ponosom trditi, da sloni vsa kranjska gostilničarska organizacija več ali manj na zadrugi ljubljanski. Tudi v gospodarstvenem oziru napreduje zdržema, tako zadruga sama, kot njene bolniške blagajne. Zadružno premoženje t. j. razni fondi se je zvišalo lani za 192 K premoženje mojstrske bolniške blagajne za 1344 K, ono pomočniške bolniške blagajne za 4916 K. Povišek v gotovini oziroma v naložitvah rezervnih fondov vseh treh inštitucij je znašal lansko leto 6452 K.. Skupna gotovina naloženih kapitalij znaša koncem lanskega leta 52.250 kron 78 vin. z inventarji vred, po 10% odpisih pa znaša skupno premoženje vseh zadružnih inštitucij tako-le:
Ono	zadruge same ....	K	7310 06
„	mojstrske boln. blagajne	„	14.75L41
„	pomočniške boln. blagn.	„	Sl.415'42
vsega skupaj ...	K	53.476-89
Tak je tedaj finančni uspeh desetih let. Z tem je bilo letno poročilo zadruge končano. Poročilo računskega zaključka je: Gotovina koncem leta 1914 142 K 71 v, sprejemnina članov 2230 K, sprejemnina vajencev 42 K, oprostnina vajencev 110 K, zadružne doklade vplačano 790 K, dvignjene obresti (dividende delnic tovarne sodavice) 14 K, za učna pisma sprejeto 6 K, skupaj 3334 K 71 v. — Izdatki: Upravni stroški plače osobju, doklade itd. 1187 K. — Naročnina strokovnih knjig in časopisje 38 K. Prispevek k zvezi za 284 članov h 2 K = 568 K. — Razni stroški, venci, najemnina, davek, pisarniške potrebščine, sodni troškl itd. 338 K 80 v, vrnjena pristopnina 930 K, razne tiskovine, učna pisma, pre-narejena pravila itd. 187 K 66 v, skupaj 3249 K 46 v, torej prebitka 85 K 25 v.
Čisto imetje znaša: Gotovine koncem leta 85 K 25 v, 7 delnic tovarne sodavice 140 K, naloženi denarji z obrestmi vred 6667 K 48 v, vrednost inventarja po odpisu 417 K 33 v. Skupaj 7310 K 06 v. K poročilu o računskem zaključku za leto 1915 poda gosp. Krisch v imenu pregledovalcev računov jzjavo, da so se knjige in računi pregledali, s prilogami primerjali, ter tudi v denarnem stanju v redu našli. Nato podani proračun za leto 1916. kaže 2368 K izdatkov in le 1600 K dohodhov, tedaj 768 kron primanjkljaja, katerega je vsekako pokriti z doklado 3 K za vsakega člana, kar bi dalo okrog 800 K in s tem izravnanje računa. Načelstvo torej predlaga: občni zbor skleni pobiranje 3 K doklade za leto 1916. Ta potreba nastane namreč iz tega, ker je v teh časih dohodek na pristopninah veliko manjši kot prejšnja leta, zadruga zarad.i tega ne more kakor preje iz rednih dohodkov, plačati tudi prispevka k zvezi. Cenjeni člani imajo pa zopet za ta prispevek svoj stanovsko strokovni list, ki je dandanes bolj, kakor kedaj preje potreben. Predlog je bil soglasno brez ugovora sprejet. Nato se vfšijo volitve, sklene se voliti ustmeno. G. Križ omenja, da naj se z ozirom na to, da je g. Kavčič že dolgo vrsto let zadružne zadeve spretno zastopal, naprosi njega, da še nadalje prevzame mesto načelnika. G. Stritar predlaga nato izvoliti načelnikom g. Franc Kavčiča in gospoda Antona Tonejca, načelnikom namestnika. Zborovalci so temu predlogu soglasno pritrdili.
V odbor predlaga isti predlagatelj dosedanjo listo z malimi izpremembami in sicer se izvolijo soglasno gg.:• Belič Ivan, Bole Jakob, Križ Peter, Krapež Franc, Mrak Valentin, Polajnar Karl, Stritar Ivan in Št epi c Peter, kot odborniki; Banko Ignacij, Krvarič Franjo, Soklič Matko in Tavzes Karl, kot namestniki. V načelstvo pomočniške bolniške blagajne se izvolita gosp. Tone j c Anton in Stritar Ivan, odbornika in Bolte Gašper, kot namestnik. V nadzorstvo pomočniške bolniške blagajne pa gg.: Maček Josip in Šarc Lovro; kot pregledniki zadružnih računov
pa gg.: Franzott Štefan, Ten en te Rudolf in Miholič Štefan. K slučajnostim se poroča, da prihajajo zadrugi od mnogih strani pritožbe, da dajo pivovarne Union in Goss v mnogih hišah, celo v takih, kjer se nahajajo gostilne, pivo privatnikom, železničarjem, podčastnikom in drugim, včasih v večji meri kot pa* gostilničarjem samim in ga vsled tega gostilničarji še manj dobivajo. Sklene se z ogorčenjem podati na- , vedenima pivovarnama oster protest proti takemu brezobzirnemu postopanju pivovaren na škodo koncesijonirancmu gostilničarstvu, ki je vendar edino poklicano s te vrste okrepčili preskrbljevati občinstvo. Na to pozdravi navzoče zadružni inštruktor trgovskega ministrstva g. komisar Steska, ter priporoča v očigled temu, da ima zadruga že nekaj rezernega fonda, naložiti primerno svoto od tega tudi v državnih papirjih IV. vojnega posojila iz 1. 1916. Na predlog g. načelnika se sklene nato podpisati 2000 K vojnega posojila IV. emisije. Ker se ni nihče več oglasil k besedi, se zahvali načelnik za vnovič izkazano mu zaupanje, ter zaključi občni zbor ob pol 5. uri popoldne.
Poročilo X. rednega občnega zbora pomočniške bolniške blagajne gostilničarske zadruge, ki se je vršil, dne 8. maj-nika 1916 ob 4 uri popoldne v restavracijskih prostorih hotela „Ilirije“ v Ljubljani. Navzočih 9 članov in vsi pri predidočem občnem zboru pomočniškega zbora prisotni oblastveni funkcijonarji. Zadružni načelnik gosp. Kavčič otvori zborovanje, da prečitati zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se odobri. Nato poda blagajniški upravitelj letno poročilo, ki se istotako vzame na znanje. Poročilo slove: Bistvenih dogodkov ali sprememb pri blagajni, drugih kakor ta, da je bil v preteklem letu pozvan skoraj ves odbor z načelnikom in podnačelnikom pod orožje, ni bilo. V zdiavstvenem oziru se je še dosti dobro držalo in tudi smrtnih slučajev ni bilo mnogo, namreč samo dva. Seji sta se vršili dve in sicer ena pred, druga pa po občnem zboru dne 25. oktobra, na kateri se je tudi sklenilo naložiti K 2000 v papirjih III. vojnega posojila iz leta 1915. Članov je imela blagajna povprečno 635, od teh je obolelo 244, nekateri po dvakrat in trikrat, tako, da je bilo vseh obolelosti skupaj 579, s podporo 146 z 1327 bolnimi dnevi. Porodov je bilo javljenih 9. Blagajniški zdravnik je gosp. dr. Mavricij Rus, zdravila se jemljo razven ene v vseh lekarnah , kontrolo oskrbuje blagajna po svojih uslužbencih. S kakimi pritožbami glede blagajniških dajatev se načelstvo ni imelo baviti. Uradnih spisov je dospelo 81 in ravno toliko bilo oddanih, med temi trije rekurzi na nolranje ministrstvo. Letos je deset let odkar obstoji blagajna. Svojo desetletnico praznuje tiho in skromno v svetovnih viharjih. Z zadovoljstvom pa lahko gleda nazaj v preteklo dobo, ker je vršila svojo zadačo točno in brehibno. Samih podpor je izplačala v tej dobi nad 14 tisoč kron in tako lajšala že tisočem v težkih dnevih bridek ali žalosten položaj. Mnogi izmed onih, ki so si dali truda ob ustanovitvi te blagajne pred desetimi leti, že danes ne bivajo med živimi. Izmed takratnih odbornikov zadruge, ki so bili kot ustanovitelji
te blagajne, že počivajo v večnem spanju: bivši načelnik Fric Novak, načelnik in glavni propagator za to inštitucijo Ivan Tosti, odborniki Anton Albert, Anton Kampoš, Franc Babič, Jakob Belec, Franc Anzlin in Anton Kovač. Po skupni sliki, ki se nahaja v zadružni pisarni, jim je ohranjen trajen spomin. Vsem gospodarjem delodajalcem, ki požrtvovalno ves čas plačujejo blagajniške prispevke sami, ne da bi jih uslužbencem zaračunavali, takim bodi izrečena ob desetletnici čast in zahvala. Prečita se računski zaključek za čas od 1. januarja do 31. decembra 1915, ter po izjavi g. Jančarja, da so pregledniki račune pregledali, s prilogami primerjali ter tudi denarno stanje našli v popolnem redu, vzame odobruje na znanje. Zaključek je sledeči:
Dohodki:
Gotovine iz prejšnjega leta v
blagajni.......................K	883"93
vplačani doneski članov	.	.	„	815034
doneski delodajalcev	„	4075'13
„ glob in kazni	„	790'—
razni dohodki .	.	.	.	„	42 —
skupaj .	.	K	1394F40
Izdatki pa so bili sledeči: denarnih podpor bolnikom se
je izplačalo...................K	1027'—
zdravnikom in kontrola	.	.	„	2060'—
za zdravila........................... 573'—
za bolnišnice in prevažanje	.	„	1987'58
za pogrebne stroške .	.	.	„	32'—
upravni stroški za osobje.	.	„	2980.—
Razni stroški, t. j. najemnina,	pokojninski
zaklad, draginjske doklade, kurjava, tiskovine, pisarniške potrebščine, strokovni časopis itd. skupno K 1010-74. Skupaj stroškov K9670'32, torej prebitka K 4271'08. Od tega je bilo naloženih v mestni hranilnici ljubljanski K 2000, na račun III. vojnega posojila, vplačano K 1100, ostanek t. j. K 1171-08 pa je bilo koncem leta v blagajni. Skupno premoženjsko stanje blagajne je bilo koncem letata sledeče:
gotovine..........................K	1171-08
v ljubljanski mestni hranilnici	naloženih z
obrestmi vred K 28.522-73 na račun vojnega posojila vplačano K 1110, vrednost inventarja po odpisu K 121-61, skupaj K 31.415-42. To je bilo čisto premoženje 31. decembra 1915. Proti lanskemu izkazu se je skupno premoženje povišalo za K 4916-48.
K slučajnostim se oglasi g. Klasek, ter priporoča, da naj bi se blagajna tudi IV. avstrijskega vojnega posojila vdeležila, ter podpisala primerni znesek kakor pri III. vojnem posojilu. Sklene se nato soglasno pooblastiti odbor, da po možnosti razpoložljivih sredstev podpiše vojno posojilo, ter sme vsega »kupaj z že podpisanim vred podpisati do K 10.000 vojnega posojila. — Glede zboljšanja podpor bolnikom za časa vojne predlaga istotako g. Klasek dajati za 10% povišane podpore, čemur zborovalci soglasno pritrdijo. Ko se nihče več ne oglasi k besedi, zahvali načelnik g. Kavčič navzoče oblastvene funkcijonarje za prisotnost in podane stvarne nasvete, kakor tudi domačim listom, sosebno „Slov. Narodu" za žurnali-stično podporo in zaključi občni zbor ob '/25. uri potem, ko se g. Klasek še zahvali gosp. načelniku za prijazno vodstvo obeh občnih zborov.
Poročilo o X. rednem občnem zboru pomočniškega zbora gostilniške zadruge ljubljanske, ki se je vršil 8. maja v restavracijskih prostorih g. Jančarja v hotelu Ilirija, napovedan ob 3. popoldan. Ker pa ob določeni uri ni bilo 10% članov »navzočih, otvori po enournem čakanju zadružni načelnik gosp. Kavčič zborovanje, pozdravi navzoče, predstavi magistratnega komisarja g. Breskvarja in zadružnega inštruktorja g. Steska in da prebrati zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se brez ugovora odobri. Zadružni tajnik poda poročilo o delovanju pomočniškega zbora v preteklem letu, kar se tudi odobruje vzame naznanje. Poročilo je bilo sledeče: Poročilo načelstva pomočniškega zbora gostilničarske zadruge ljubljanske bode letos prav kratko, ker je bilo delovanje vsled vojne in vpoklica mnogih članov k vojakom, oso-bito pa načelstva samega zelo podvezano. Izmed članov načelstva je bilo med letom slcoro vse vpoklicano: najprvo podnačelnik potem razni člani odbora in končno še načelnik sam. Vršila se je radi tega le ena odborova seja še pred lanskim občnim zborom in druga pa 25. oktobra. Bistvo razprav je bilo, da je pomočniški zbor dognal, da so se po nekaterih obrtovaliSčih nalagale vajencem globe zaradi tega, če je kateri zaležal ali zamudil zjutraj točno biti na svojem mestu. To se je naznanilo zadrugi s prošnjo, da dožene, kam pridejo dotične globe. Na uvedeno tozadevno akcijo je zadruga obvestila pomočniški zbor, da so vsi prizadeti učni gospodarji pozvani na magistrat, izjavili in tajili, da ne nakladajo nobenih glob. Da se ne bo domnevalo, da dela pomočniški Zbor to obrambo mladeniških delavcev kar na slepo, se je sklenilo navesti priče, ki so bile prizadete in to pri prvem slučaju, ki se bo zopet zgodil in bo naznanjen. Zdi se pa, da so bili s tem do-tični gospodarji vendarle toliko oplašeni, da se o novih slučajih nalaganja glob ne sliši več. Načelstvo je v zadnji seji določilo, da se do nove volitve za slučaj vpoklica dosedajnih funkcijonarjev postavi gosp. Sv. Mikec kot dirigent, ki pa je med tem časom tudi že izstopil iz službe in tako tudi iz pomočniškega zbora. Članov je imel pomočniški zbor začetkom leta 653 in sicer 209 moških in 444 ženskih, koncem leta 176 možkih in 469 ženskih, skup 645. Umrla sta dva člana in sicer Janez Sešek uslužben pri gostilničarju Štepicu v Spodnji Šiški v deželni bolnici 5. novembra in Franc Neufelner natakar pri gosp. Bauer v Kazini, umrl na Dunaju v mestni bolnici. — Nato se vrši volitev. Na dano poročilo o kandidatih se soglasno izvoli načelnikom gospod Alojz Klasek in načelnikov namestnik g. Fr. Nesman. V odbor se predlagajo gospodje: Ivan Erat, Jakob Sedej, Erminio Minoli, Franc Stoppel in Franja Plapert, ter se ti tudi soglasno izvolijo. V odbor pomočniške bolniške blagajne se na enak način soglasno izvolijo gg. Franjo Stoppel, Erminio Minoli, Alojz Klasek in Jakob Sedej kot odborniki in Franc Nesman in Bariča Geršak kot namestnika. V nadzorovalni odbor bolniške blagajne se izvolita gg. Karl Stridinger in Ludvig Florjane kot odbornika ter Anton Hočevar kot namestnik.
— K točki 5 dnevnega reda poroča zadružni tajnik, da sc je v teku let često dogajalo, da so odborniki menjali med letom svoja mesta in odšli, ter se je opetovano zgodilo, da je pred potekom leta zmanjkalo celega odbora, namestnikov ni bilo, torej je moralo večkrat nastati medvladje. Temu odpomagati je potrebno, da se število odbornikov razširi s tem, da sc volijo tudi namestniki; ker te določbe v pravilih ni, je torej nujna potreba, da se spremeni določba § 10. pravil tako, da je izvoliti poleg 5 odbornikov tudi 5 namestnikov. Ta dostavek k § 10. pravil se soglasno sprejme in naroča odboru, da izposluje oblastveno odobrenje. K poslednji točki dnevnega reda t. j. raznoterosti, se ni nihče oglasil in zaključi zadružni načelnik občni zbor ob '/4 na 5.
Poročilo o rednem občnem zboru bolniške blagajne članov zadruge, ki se
je vršil dne 15. majnika 1916 ob 4. uri popoldne v gostilniških prostorih g. Franc Kavčiča na Privozu št. 4. Navzočih 29 članov ter obrtno oblastveni zastopnik g. dr. Berce in zadružni inštruktor g. komisar Steska. Načelnik g. Kavčič konštatira sklepčnost, ker se je eno uro čakalo, otvori občni zbor, da prebrati zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se odobri. Zadružni tajnik poda nato letno poročilo o delovanju blagajne, statistično poročilo in poročilo o računskem zaključku za leto 1915. Iz teh poročil posnamemo : Kakor vseskozi, je tudi svoje deseto leto prebila blagajna mirno in blagodejno za vse tiste, ki so potrebovali njene pomoči. Podpore so se v odborovih sejah, katerih je bilo 5, večinoma brez izjeme dovolile, tudi v manj upravičenih slučajih, da se s tem dokaže dober namen in humani-teta zavoda. Le v slučajih, koder se je zadeva preveč naslanjala na sedajne naredbe, ki se tičejo bolniških blagajn, se je kteri-krat moralo odreči podporo. Bolnikov je bilo priglašenih 61 in sicer 27 možkih in 34 ženskih, 19 jih je dobivalo podpore, vsega skupaj 490 dni. Članov ima blagajna povprečno 270, v vojno je bilo poklicanih 25, umrlo je 8 članov in sicer 4 ženske in 4 možki. Porodi so bili naznanjeni trije. Dohodke je imela blagajna sledeče: Gotovina iz prejšnjega leta K 528*45 h, vpisnina 25. novih članov K 100*—, prispevki Članov K 6822-07, za članovne knjige in opomine K 4-10; skupaj K 7454*62. Izdatki pa so bili: podpore bolnikom K 1199'—, zdravnikom K 1344*—, za kopeli K 34*21, za zdravila K 684*76, pogrebščine K 750*—, bolnišnica K 201 *60, upravni stroški K1576*—. Razni troški t. j. prispevek k pokojninskemu uradu, draginjske doklade, najemščina, tiskovine i. t. d. K 442*25, skupaj K 6231*82, torej prebitka K 1222*80, od teh je bilo naloženih K 700*— v Mestni hranilnici ljubljanski, ostanek t. j. K 522*80 h pa je bilo koncem leta v blagajni. Skupno premoženjsko stanje te blagajne je sledeče: Gotovina koncem leta K 522*80, v hranilnici naloženih K 13.681*44, vrednost inventarja po odpisu K 547*17, ima torej blagajna vsega premoženja skupaj K 14.751*41.
Ob priliki 10 letnice bodi dovoljeno izreči, da je blagajna v tej dobi pokazala, kako važna in koristna naprava je. Malen-
| kostno vplačevanje nudi članu v potrebi pravi blagor in je že v tej kratki dobi stoterim lajšala v težkih dnevih britek ali žalosten položaj. Samih podpor je izplačala v 10 letih nad 18.000 K in 4500 K pogrebnih podpor in nad K 3600 za oskrbo v bolnišnicah, okrog K 17.000 za zdravnike, nad K 8000 za zdravila in lečilne pripomočke, itd. itd. Marsikateri, ki je komaj dobrih 70 do 100 K vplačal na prispevkih je bil deležen po 300 do 600 K raznih izplačil iz blagajne. So bile pa tudi častne izjeme, da so se nahajali dobrotniki, ki kljub dolgotrajnim boleznim niso zahtevali blagajniških dajatev, marveč so popustili iste za revnejše tovariše; to tudi omogo-čuje, da blagajna kljub velikim dajatvam vendar le primerno dobro uspeva. Iz podanega je tedaj uvideti, da so imeli možje, ki so pred desetimi leti osnovali to inštitucijo, plemenite misli in pravo srce za oskrbo tovarišev, za sedaj in v bodoče. Mnogi tistih gospodov že ne biva več med nami, krije jih hladna zemlja. Od ustanoviteljev so šli v večnost že g. Fric Novak, bivši načelnik, Tosti Ivan bivši načelnik, Anton Albert, Anton Kampoš, Franc Babič, Jakob Belec, Franc Anzlin in Anton Kovač vsi bivši odborniki. Ro skupni sliki, ki se nahaja v zadružni pisarni, jim je ohranjen trajen spomin. Poročilo kot računski zaključek se potem, ko se prebere izjava revizorjev, da so knjige in računi v redu, brez ugovora vzame na znanje. Kot pregledovalci računov se soglasno izvolijo gospodje Pogačnik Anton, Schrey Josip in Legat Leopold. Ko se nihče ne oglasi k besedi zahvali načelnik oblastvene zastopnike za blagohotne nasvete, ter tudi zastopnika Slov. Naroda za blagohotno moralično podporo, ter zaključi tudi ta občni zbor ob *Y4 na 5 uro.
Stanovske vesti.
Občni zbor gostilničarske zadruge v Kranju se je vršil dne 22. t. m. v prostorih načelnika gospoda Fran Kuralta v Kranju.
Ker izhaja list 25. vsakega meseca nismo mogli vabila priobčiti. Podrobno poročilo o občnem zboru priobčimo v prihodnje.
Vprašanja in odgovori.
Kako se napravi iz semena buč in solnčnic olje za domačo porabo?
Vsi časniki priporočajo vzlic že kar strašanski draginji olja, setev buč in solnčnic, ter napravo olja iz njihovega zrnja. Kako naj se to vrši, tega pa ne pove nihče. No, na Štajerskem, Ogrskem i. t. d. nesejo kmetovalci zrnje buč in solnčnic v najbližnji mlin. Čez par ur nesejo pa že iz istega napravljeno olje in ostali trop domov. Pri nas na Kranjskem, pa naši mlinarji za napravo takega olja nimajo priprave. Kako torej priti do olja?
Enostavno tako-le: Zrnje solnčnic in buč se dobro posuši, to pa v senci, ne na solncu. Potem se seme buč olupi, ono solnčnic pa kar celo stolče v kuhinjskem
možnarju, kar le mogoče fino t. j. drobno. Stolčeno zrnje se potem v kotlu ali loncu na čisli vodi par ur kuha. Konečno se tako skuhano tvarino precedi skozi sito in čisto tekočino par dni na miru pusti, da se na njenem površju nabere olje, katero je le posneti ter porabiti. V situ ostali trop se lahko še odtisne.	R.	Dolenc.
Kako se more zabeliti solato, ako ni olja?
Olje je že kar strašansko drago, pa se bo še podražilo, in konečno ga bode še gotovo popolnoma zmanjkalo. S čim torej solato belili? — No, da je s Špehom zabeljena solata izborna, je stara reč. Špeha pa tudi že primanjkuje in še bolj ga bode.
Čehi belijo solato namesto z oljem, s kislo smetano, da reveži še celo le s kislim mlekom. Dobro, toda nam Slovencem bi tako zabeljena solata gotovo ne dišala. O prav dobro dišala nam pa bode še gotovo s sirovimi jajci zabela, katera se tako-le priredi. Za dve osebi se vzame sveže surovo jajce ter se ubije in raztepe z vilicami na krožniku v kolikor mogoče enakomerno gosto rumeno tekočino. Tej tekočini se doda konečno potrebno množino kisa, vse skupaj se fino pomeša ter zlije na že osoljeno solato in zmeša. - Ako se doda tako zabeljeni solati še potrebno množino fino razsekljanega česna, tedaj diši res solata tako dobro, kakor z oljem zabeljena.
R. Dolenc.
Smrtna kosa.
Dne 29. aprila je preminul znani in priljubljeni gostilničar na Dolenjski cesti v Ljubljani, gospod Herman Češnovar, star šele 41 let. Rojen v Kitzbichlu pri Bregencu na Predarlskem, je prišel zali dečko z očetom v Ljubljano, kjer je očetov brat že imel slovečo gostilno pri Tišlerju v Kolodvorski ulici, sedaj Schiava. Prevzel je po očetu šele pred dobrimi 17 leti obrt ter isto vseskozi tako vzorno vodil, da je bila njegova gostilna pravo večno življenje. Marljiv od od jutra do pozne noči je razpolagal vedno z dobrimi vini in cenenimi jedili. Ves Dolenjski svet je poznal Hermana. Kako si zamore vesten gostilničar pridobiti spoštovanje občinstva, je pokazal njegov velikanski pogreb. Na tisoče znancev ga je spremljalo k večnemu počitku obžalov^je, da mora ta vrli mož v tako zgodnji grob. Zapušča vdovo in petero nedoletnih otrok. Bodi mu zemljica lahka! Njegovi rodbini najsrčnejše sožalje.
Kuhinjski recept za cel teden sedanje dobe.
V ponedeljek kuhaj brez masti,
V torek brez mesa jedi.
V sredo smeš se pač gostiti,
Da v četrtek mast boš mogel pozabiti.
V petek ribe bodeš jel,
Če jih bodeš le imel.
V soboto pa ne vživaj svinjetine,
Da v nedeljo ne boš imel skomine,
Ko ne vživaš teletine.
Tako prebil boš vojni čas,
Kar naprav’ ti celo velik špas. .
Razno.
* Ljubljanski magistrat bode oddajal fin kristalni led. S tem bode storil veliko uslugo gostilničarstvu, ki se mora poleg drugih težkoc boriti še s pomanjkanjem letu.
* Rjavi hrošč, dobro krmilo za ku-retino! Rjavi hrošč je jako dobro krmilo
-za kuretino. Svežih hroščev pa se kuretina hitro preobje; zato ni mogoče sveže hrošče zadostno izrabiti. Za poznejšo dobo naj se isti zelo dobro posuše ter stolčejo v prah, ki se ga lahko pomalem primešava drugim krmilom kot izvrstno, dragoceno krmilo. Sicer sedaj ni več rjavih hroščev, vendar si je to dobro zapomniti za bodočnost.
* Eponit, sredstvo za kletarstvo. Po mnogih preizkušnjah se je dognalo, da je „eponit“ jako dobro sredstvo za kletarstvo, ki se zelo uspešno uporablja za izboljšanje izprijenega ali nekoliko skvarjenega vina. Dobro bi bilo, če bi naši ljudje tudi poizkusili to sredstvo, ter nam poročali o uspehih, ki so jih dosegli pri uporabi „epo-n^ta". Ako se bo sredstvo v resnici izkazalo tako izborno, kakor ga hvalijo, bi oni tovariši - gostilničarji, ki ga preizkusijo, storili svojim tovarišem veliko uslugo s svojimi poročili.
* V Kufsteinu je mestni magistrat določil, da se sme v ondotnih gostilnah točiti pivo ob delavnikih le od 9. ure dopoldne do 1. ure popoldne in potem šele od 5. ure popoldne dalje ob nedeljah, ob delavnikih pa od 11. dopoldne do 1. popoldne in od
6.	do 9. ure zvečer. Za točenje čez ulico je določen čas od pol 12. do 12. opoldne ter od 6.—8. zvečer. Množina piva za osebo ne sme presegati 1 liter.
* Prepoved kaje mladini. Glavarstva Kufstein, Kitzblihel in Schwarz so izdala razglas, da je kaja mladini pod 17. letom prepovedana v vsaki obliki. Prodajalcem tobaka, cigaret in smodk je prepovedano prodati taki mladini tobak in enako, ako se ne izkažejo s primernim naročilom staršev ali njih namestnikov, pod kaznijo do 200 K ali zapora 14 dni. Pri nas pa naj-prvo pobero taki frkolini cigarete, ker imajo čas dirjati od trafike do trafike, dočim odra-ščeni, ki so na delu, ne dobe nič, ker se je že vse razprodalo. Dobro bi bilo, ko bi se kdo pri nas zganil v tem oziru.
* Pametne ženske. V Kolinu je narodna zveza žena podala tamošnjemu poveljniku vlogo, v kateri zavzema ostro stališče proti sedanji noši osobito proti kratkemu širokemu krilu, visokim čevljem, visokim petam in krinolini'(krila z obročem).
* Zaloge kave v gospodinjstvu. Marsikatera gospodinja si je nakupila večjo množine žgane-kave. Da bi ji ohranila duh, jo zapre v steklenico, ki se zamaši in potem zapečati. Pri tem pa prezre, da se kava, spravljena na tak način uduši, dobi slab okus, ali pa se popolnoma izpridi, ker ne pride v dotiko z zrakom. Gospodinje naj bodo previdne, da ne bodo imele škode. .
* Navodilo za napravo domačega mila. Znano je, da smo dobivali v mirnih časih mnogo mila iz Nemčije, ki je sedaj prepovedala izvoz. Zato podamo bralcem navod, kako se na enostaven način napravi
dobro milo. Za napravo se porabi vsa maščoba, ki se drugače ne da porabiti, kakor: ostanki goveje, svinjske masti, mast z juhe suhega mesa, iz kostij, žaltovo in staro mast, mast pomij in enako ter se dela tako: Za 6 kilogramov take maščobe se vzame 11h kile jedkega natrona, ki se je razstopil v 12 litrih mlačne vode. To vse skupaj se dene v velik lonec ali kotel, kjer naj se kuha 2—3 ure. Med kuhanjem je treba pridno in večkrat zmešati. Opomniti je treba, da zmes pogosto vzkipi, zato mora biti lonec štirikrat tako velik, kakor je zmesi. Če pa bi'le hotelo prekipeti naj se na površju hitro pomeša. Če dve do tri ure se primeša eno perišče zdrobljene soli, se odstavi z ognja ter pusti stati nekaj minut. Potem se posname na. vrhu plavajoča snov ter se da v zabojček s preluknjanim dnom; dobro je položiti v zaboj popreje kako tkanino. Čez pet do šest ur se milo strdi in se lahko vzame iz zabojčka ter zreže na kosce. Jedki natron se dobi pri vsakem večjem trgovcu ali pa v drogeriji. V loncu ostane lug, ki se razredčen lahko porabi za osnaženje lesnega orodja ali pomivanje tal.
* Kje so živila? Časih je prav pod-učno, da pregleda bralec dunajskih časopisov tudi — zadnje strani. Tam lahko vidi, kaj je vse na prodaj in kako je lahko hitro mnogo zaslužiti. Te dni je bil v „Neues Wiener Taglatt" sledeči oglas:	„Ponujam
na prodaj ruskega krompirja 200 vagonov, javanske kave prve vrste 10 vagonov, mila 25 vagonov, milanske in te-sinske salame, mast . . . itd.“ Torej ima nekdo cele vagone ravno tistih stvari, ki jih ljudje najbolj pogrešajo.
Tovariši pri svojih naročilih se ozirajte na tvrdke, ki in-serirajo v našem strok, listu.
Mama, daj
Sida medu
ki je najcenejša in najboljša jed s kruhom. Ceneno, izborno, okusno hraflilo največje vrednosti je Sida med napravljenega umetnega medu vas bo presenetila. Med je bil dosedaj predrag, sedaj je lahko v vsaki hiši v zalogi in se vživa lahko vsaki dan, osobito kot maia za kruh namesto dragega surovega masla, s čimer se doseže jako znaten prihranek. Ena sama poskušnja Vas bo o tem prepričala. 'Nadomešča mnoga druga jedila. Vsaka gospodinja prihrani mnogo denarja. En zavojček velja 3S vinarjev. Dobiva se pri razpošiljalnici:
Josip Berdajs, Ljubljana 8, Zeljarska ulica.
6 zavojčkov Sida medu 2 kroni po povzetju ali če se vpošlje denar naprej.
1. kranjska tovarna mineralnih vodi, sodavice i. t. 9.
Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27
priporoča:
sodavico, pokalice, naravni malinov in citronov sok, nadalje izborne sadne pijače v pat, steklenicah: Jagodovec, nektar, kristalno cltronado, Jabol-čni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
VABILO
na
VI. redni občni zbor
zadruge gostilničarjev, krčmarjev, kavar-narjev, žganjetcčnikov in izkuharjev za ljubljansko okolico v Ljubljani
ki se bo vršil
v soboto, dne 3. junija ob 10. uri dopoldne v gostilniških prostorih gosp. Leop. Tratnika na Sv. Petra cesti v Ljubljani
po sledečem dnevnem redu:
1. Nagovor načelnika.
2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Letno poročilo o delov, zadruge.
4. Računski zaključek za leto 1915 in poročilo preglednikov.
5. Proračun za 1. 1916 in sklepanje o pokritju proračunjenih postavk. .
6. Volitve:
a) načelnika in načeln. namestnika,
b) dvanajstih odbornikov in šestih namestnikov,
c) treh pregledovalcev računov.
7. Raznoterosti.
V Ljubljani, dne 24. majnika 1916.
Vinko Ogorelec,
načelnik.
Zadruga gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in iz-——'	kuharjev v Sežani.	rrr—:
Vabilo
na
D. redni občni zbor
ki se vrši
v četrtek, dne 8. junija 1916 ob 10. uri dopoldne v gostilni pri jtfahorčiču v Sežani hiš. štev. 51.
DNEVNI RED:
1. Nagovor predsednika.
2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Letno poročilo in računski zaključek za IV. upravno leto.
4. Proračun za leto 1916.
5. Razni predlogi.
Opomba: Ako bi bil ta občni zbor ob njega otvoritvi zaradi neudeležbe gg. članov nesklepčen, se bode po preteku ene ure zborovalo in sklepalo v istem prostoru in z istim dnevnim redom pri vsakem številu prisotnih članov (§ 17, 7. odstavek zadružnih pravil.
Načelstvo.
Edna posebnost likerja je
Z vsemi v špectrijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi in buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje 8 25—24	in najsolidneje tvrdka
T. MENCINGER, Lfubljana, vogal Sv. Petra ceste in Resljeve ceste.
Velepraiarna za kavo z električnim obratom.
Zaloga mineralnih voda.
Zaloga stekla, porcelana in syetiljk
Fr. Kolmann
11
v Ijubljani
24-24
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi izdatno znižane cene.
k Bajec
IS
gj
m
cvetlični salon
Pod Trančo 2
vrtnarija s Tržaška cesta 34s
v Ljubljani. ?
Deset zapovedi za kmetovalca Deset zapovedi za zdravje
dobi zastonj in poštnine prosto vsak gostilničar in trgovec v poljubnem številu za razdelitev med 18 goste ter odjemalce. 24—24
Treba le dopisnice z naslovom:
Ul), pl. Tmkoczy, lekarna, Ljubljana.
Vinska trgovina in restavracija
Peter Stepič
Spodnja Silka štev. Z55
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, Istrskih in štajerskih vinskih goric. Telefon St. 262.14 25-24
	
pl,a / marčno carsko, vležano ln bavarsko v sodcih ln steklenicah. 27 23-24 ^ Specijaliteta Relnlnghausovo dvojno sladno ^ pivo „St. Peter" v originalnih steklenicah. Glavno zastopstvo pivovarn Riitas in Pmligam «. »o. v Ljubljani, Martinova cesta 28. «•»o.	u OJLiXXXIXXXXJUULK. XXXXX XXX)^ : Pivovarna Goss: M M ^ priporoča svoje priznano priljubljene izdelke ^ ; marčna, cesarska, „ " * vležana. eksportna ! « m in bavarska piva I » ^ v sodčkih in steklenicah. ^ m Zastopnik: Fr. Sitar v Sp. Sliki. " xxxxix x xixxxxix-xxxrm0cix5f5n1
zn
S
p
m n
'M
m m m m
pekarija, slaščičarna in kavarna3i 25-24
Stari trg 21
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajutrk.
Filijalke:
Mestni trg štev. 6 Kolodvorska ulica fitev. 6.
m
reaovaimca za
gostilničarske zadruge v Ljubljani
Marije Terezije cesta štev. ‘16
posreduje brezplačno, za vse službo Iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 60 v, ■ ■ ■ ■ z dežele 1 K. -..........-
Tovariši gostilničarji! Poslužujte se te ugodne prilike!
26 23—24
Jtjubljana, Prešernova ulica št. 3.
tiajvelja slovenska hranilnica.
Koncem leta 1915 je imela vlog . . K 48,500.000'— Rezervnega zaklada................ 1,330.000'	—
Sprejema denarne vloge in jih obrestuje po
4U
brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
o. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične - domače hranilnike.
Posojila na zemljiUa in poslopja na Kranjskim proti 5 '/< %, liven Kranjsko pa prati 5V»°/o obrestim ln prati najmanj 3/4 °/» -------- Ddplačsvinju	na	dolg.	--------
!■■■■■!
Mmim pozor!
i malinovec:
(malinčni sok ali odcedek) ima naprodaj po najugodnejši ceni
Lovra M
Vrhnika.
Pošilja se od 25 kg naprej.
Tovariši! Tovarišice! Kupujte le pri tvrdkah, ki podpirajo in oglašajo v ,gostilničarju", v vašem glasila.
m
■i i Ji/l l 3
11
razpošilja po 80 vin. komad
v poštnih zavojih najmanj 5 kilogramov po”povzetju
Ivan Kos
mesar in gostilničar na Vrhniki.
Mi
'57	c	m	*
v-	T	^
S” S? ***
s ID O c .. o. >c/3
w>2 « O
.sc	^	E	H
—k . T fcUO
O O jjj ^ 00 >
T3	O	O
o	a.	(o
O
e
eg
>V3
S
O
CB £
O A -B®
o
:8 * ž o
E T3
0 O
1 ■
IS c
»V“
(O Q
r
3
* 0)
k"
Avgust jflgnola
Ljubljana, Dunajska cesta 13.
Zaloga raznovrstnega namizja 2424 30 za gostilne, hotele in kavarne.
zdravilišče za notranje, kirurgične in ženske bolezni. Bolniška oskrba sester križark.,. Prosta izbira zdravnikov. — Cene zmerne.
— Moderno opravljena Rontgenova soba.
— Udobno urejeno kopališče z vsemi 36	zdravilnimi pripomočki.	24—24
Poljanska cesta 16. Telefon št. 141.
a
i Ustanovljena 1.1818.	Ustanovljena 1.1818.
| PIVOVARNA MENGEŠ
I	Julius	Stare
i priporoča svoje izborno vležano marčno, dvojno | marčno in bavarsko pivo v sodčkih in steklenicah.
I bsbb 1 Naročila sprejemajo zaloge:	s
Ljubljana, Metelkova ulica št. 19, Borovnica, Cerklje na Gorenjskem, Dragomelj, Gameljne, Izlake,
(Javornik, Ježica, Kamnik, Kranj, Lesce, Medvode, Mokronog, Moravče, Motnik, Rudolfovo, Škofja Loka, Šmartno pri Litiji, Št. Vid pri Zatičini, na Vrhniki ali pivovarna v Mengšu. x 25-24
111 minil »min 1 11 1 mi ni' n 11111 um
  Izboljšajte promet v svoji gostilni z najboljšim in najcenejšim =====
češkim budfefoviškim delniškim pivom
Zahtevajte v gostilnah ljubljanskih, v Grandhotelu Balkan Trst, hotelu Lacroma Gradež, Palače hrvatske štedionfce Zagreb, Napredak Sarajevo
Beršnek Banjaluka itd. to pivo.
52 24—24 Informacije daje Češka delniška pivovarna v Čeških Budejovicah, Roza Rohrmann v Ljubljani, Bogumil Ponka v Trstu.
Kleinosgheg-
Derby sec
Vinometre „Bernatot“. — Asbestov bombaž in prašek. — Eponit. — Francosko želatino. Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico. — Natrijev bisulfit. — Ribji mehur. Špansko zemljo. — Tanin. — Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino. Vinsko kislino. — Soda bikarbono. — Strupa proste barve itd. ■
ima v zalogi po najnižji ceni
Drogerija Anton Kanc
Ljubljana 1 Židovska ulica 1....................
Pivovarna »UNION« v Ljubljani
(Spodnja šiška) priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dob6 se tudi tropine In sladne cime, ki so kot živinska krma zelo priporočljive.
3 24-24
Izdaja in zalaga „Dež. zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem". — Odgovorni urednik Avguštin Zajec. — Tisk „Narodne tiskarne'1.
11    "  "    '*=*' » »  " " "------------
Adria, delniška pivovarna, Trst
Vplačana glavnica	Varilnica v Senožečah.	:: Ustanovljena ::
K 1,000.000	^—	 (Železniška postaja Divača.)		1. 1820.
priporoča svoje priznano dobro Adria marčno, dvojno marčno in granatno pivo
- — v sodčkih in steklenicah po najnižjih cenah.
Žair"'"  n~ir~ - ir=-ii— . ■ »ir==if=====ii5ir==iiaii" =nr=nr^ ir=ii--.........................