149
Franjo Krežma
Slifea, ki jo imat« pred foboj, kaže vam mladega hrTatskega nmetnika ua goslih, čegar inič sioTf dandauos uži nialo ne po Fsej Erropi. Franjo Krežma se je porodil v Osetu 2. sept 1862. leta. Ker so se njegovi starši knialu po njegovem rojstvn preselili v Zagreb, zat?el se je uiladiKrežma, takrat koiuaj 6 iet star, aii učiti na gosli. Kmalu se pokaže t njem tako Telika nadarjenost za igranje na gosli, da je uU kot Sestletni deček javno igral prcd občinstvom na Tsestransko zadovoljnost. Bilo je 1871. leta, da stopi bistro-rnuni uiladeoič v duuajski konservatorij, t. j. glasbeni zavod, t kater^i se z& glasbo sposobni uJadeniti spiejemajo, da se izobraznjejo v godbL V tem zavodu se je mladi Krežma tako pridno niil, da je prejel Ts&cega leto pri iispita pm>
darilo in zlato svetinjo; a ob koncu njegovoga štirUetnega izobražeranja so mu daJi spričalo oinetnišie zrčiosti. Tako je Ft. Krežma, jedva 13 Jet star, stopil mU iot mladi hrvatski umetnik v javaost, ter si je prikupil sree Tsaccga, kdor gsv je le jedenkrat slišal na njegove gosli. A Krežma se i51oveku pri-knpuje ttnli s avojo piemcnito postavo. Lica je bledega in ponosDega, a offf in lase ima črne. ObleCen je navadno v hrvatsko narodno obleko od čraega žamela. Fosebno se oiUikujo s STojim prijazaiui, lopim iu Ijubeiiijiviiii obnašanjeui.
lao
KreSma ign z nenavadno izuijenostjo vsako tudi najteBjo orazikali&io ekladbo na stojiIi izvrsmih goslih, ter izpeljuje STOjim strnnam tako čarobne in milo doncče glasove, da setrajo vsacemu poslušaleu globoko v srne iii dušo.
Vrhn tega ima še to posebno lepo sposobnost, da gode z nekim praviro čuvgtvcm tako nežno, 6ist<i in doTtšeno, kar se )e od atartjšii nmetnikoT pri' fakorati more.
Njegova sestra Anica, 8e mlada in nežna gospodična, Iri se je tndi f dunajskeiu konservafcoriji nčila na glasovir igrati, spremlja svojcga brat# na gl&sovir tako umao in spretno, da se flovek ne more dosti načuditi umosti in gibičnosti njoaih zalih prstov na roki.
Brat in seatra, poTmirša se a Dtuiaja, podala sta se na umctniSko po-tovanje po Evropi. Ko sta stopila najpred v svojem rodnem mestu Osekoi potem v Zagrebu, Ljabljani in Trstu z veliko slavo pred obi5iDstTO, podal^ sta se t Itaiijo. Tu sta po vseh vedjib. mestih na veliko pohvalo občinstv* dajala večerue zabavo? (koncerte), in povsod so tuiad*?ga hrvatskega aoietoikft pozdravljaii z velikiiu DaTduSenjem. Hn najvedjo slavo je doživel Franjo KrežmA v Bimu, kjcr je našel prvega siaa in najvedjega ilobrotnika hrvatskega narods, 8kofa Strossoiajera, — kateri slovi zaradi svoje^a uina, plemeuitega scca iA obče znane darežljivosti ne Bamo po vsej Hrvatskej, nego tudi pri nas Slo-veucih in Italijanih kot jeden najslaviiej^th mož deoašoje dobe. Franjo Krežiuft je s STOjim igraajem aa goslih Italijane ta.ko o<!aral, da. so mu dali (Sastna imi5: nkralj na goslib." AH v Kium ga zaileui' lnhla ueureča; obolel je i)1 smrt, in ko bi ne bilo njogorega oiieta pri roki in Ijtidoiniltga Skofa StrosS-majera, ki je s pr&vo oSetovBko ljabezuijo skrbel za njegovo idravje, mord& bi zdaj uZe ne bUo več inladega umetnika nied nami. NajimenitnejSe rusk«, poljslte io laSVe roilovine so se zeUt razvoselile, Cuvši preveselo uovico, da j*s mladi Krožma zopet oidravd. Tudi po našili elovenskih č&sopisih se je ra*-glasUa ta vesela vest o Krežinovem zdravji. Vraiiajočeg* «e v svojo domovind pričakovali so ga povsod z vcliidm navdnšenjem ter so ga obsuli .s cvetjem in obdarovali z dragocenimi darovi, posebao v Trst« in na TJcki. Tako se j« mladi umetruk s svojega prvega tuuelniskega potovanja sreeno povrnil t beli Zagreb, pridobivSi si lavorov venec — venee slfive pri vseh pravih ljtf-biteljib umetaiške godbe.
A tudi letos je slarai nmetnik Krežma napraTll y ljnbljanskej fitalnici s podporo sroje sestre Anice velik koncert, ki se je 20. jujjja aijajno irršil-Bilo je ta večer toliko izbranega obSinstva v ('iUilruSkej dvorani, kakor sse ga le malo kedaj nahaja. Vsak pravi prijatelj godbe se je podvizal, da prido in čnje 6ne čarobne glasove, fea je uuieje le Krežraa STOjim goslam izvabiti-Braeu in vseatranski pozdrav je Krežmi kazal, da so ga Slovenei z naTdtt-šenjem sprejeli ne le kot umetnika, nego tndi kot svojega drazega brataHrvata-A teU, slovenska mladiua, bodi Krežnia v izpodlrado in posnemo, il» si tndi li i slavo in diio narodu slovenskemu, kakot je on STOjeuiu narodii hiTatskemu.