Posamezna štev. stane 25stotfnk.
Letnik lil.
za inozemstvo 25. L. Oglasi, za 1 mm. višine in širokosii 1 kolone (65 mm): za trgovske in obrtne oglase 50 stot., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 1’20, oglase denarnih zavodov L 2-— Mali oglasi: 30 stot. za besedo, najmanj L 3'—
Kriza demokracije
Odkar obstoja svet, so se vedno spreminjale oblike vladavine. V državah prihaja do veljave gotova oseba, ki potegne na sebe in svojo družino vladarsko moč. To imenujemo avtokratijo, ki vlada v deželi daljšo dobo, dokler državljani iz razlogov, ki so bili v različnih časih in krajih drugačni, ne uveljavijo svoje volje po drugačni vladavini, sloneči na bolj široki podlagi, na taki namreč, da vlada narod po izbranih svojih zastopnikih. To je princip demokracije. Na demokratičnem principu torej stojijo oni narodi, one države, v katerih je oblast v rokah parlamenta, to je zastopnikov naroda.
Dokler je narod bolj v začetku svojega razvoja in njegovi široki sloji niso v stanu sami urejevati svojih zadev, pride do veljave av-tokratizem; bolj pa, ko se narod razvija in postaja zrelejši, bolj si utr j a pot demokratična misel. V zadnjih desetletjih so narodi dosegli velike napredke in zato se je povsod vedno bolj udomačevala demokratična ideja. Zavel je duh svobode pri vseh narodih, ki so še živeli v sponah, in zato ni goli slučaj, da je s koncem vojne bil tudi konec največjih avtokratov na svetu: cesarjev ruskega, nemškega in avstrijskega. Na strani Entente so — razen Rusije — v vojni bile večinoma države, v katerih ni bilo onega omejevanja svobode, kakor pri centralnih vlasteli, Nemčiji in Avstriji, tako, da si je Ententa zapisala med svoje vojne cilje tudi: boj proti avtokra-tizmu in za demokracijo.
Ententa je zmagala in zrušila, kakor rečeno, tri najmočnejše avtokrate z njih prestolov in naravna posledica bi pravzaprav morala biti ta, da bi povsod zavladala prava demokratična svoboda. Vendar temu ni tako Mi vidimo, da v premnogih državah
jala in povzročila smrt mnogo milijonov Rusov, bojkot skoro celega sveta proti Rusiji itd.
Dih neomejene svobode, ki je prihajal iz Rusije, je v prvi povojni dobi omamil proletarijat o-stalega sveta, ki je hotel uveljaviti tudi po drugih državah komunistične ideje, ki so se izkazale v teoriji tako lepe, a v praksi tako katastrofalne. Evropa, ki se je zbala posledic take revolucije — in Rusija ji je pokazala te oosle-dice v vsej strašni luči — je instinktivno zaprla vrata takim idejam, ponekod, kjer je bilo potrebno, tudi s silo/ Demokratični elementi sami so sql umaknili v ozadje in dali mesta reakcijonar-nejšim elementom, a drugod so si diktatorji izbojevali svoje mesto, obojni v svrho, da ohranijo pridobljene dobrine, da se ne bi uničile in izgubile, kakor se je to zgodilo v Rusiji.
Ril je to torej naraven in logičen razvoj dogodkov. Sploh gre narava svojo logično in neomajno pot, katere eventuelno mi, ki jo hodimo in doživljamo, niti ne razumemo; a v poznejših časih, ko bomo mogli to pot v perspektivi nazaj premotriti, bomo spoznali njeno utemeljenost, njen logični razvoj.
Kako se bodo razmere razvijale v bodočnosti?
Gospodarski red, ki je pred vojno v glavnem slonel na kapitalizmu, se mora spremeniti, ker se
je kapitalizem v modernem gospodarstvu in v današnji obliki razvoja pokazal kot preveč krivičen, nego da bi mogel še dalje obvladovati svet v tej obliki. Po vojni so sicer ravno vsled razmer, ki smo jih gori omenili, kapitalizmu zacveteli lepši časi, toda ti bodo minuli, ko se bodo te razmere spremenile. Poskus uvedbe komunističnega sistema, kakor je bil uveden takoj po vojni v Rusiji, pa se je pokazal kot popolnoma ponesrečen. Zato so logični razvoj stvari sam in življenjske potrebe zahtevale od komunistične Rusije, da spremeni ne le svoje metode, ampak sploh celo podlago državnega življenja. In sigurni znaki kažejo, da se Rusija spreminja v novo državo, v nov lep moderen organizem, ki naj na demokratični podlagi vzcvete iz krvi in razvalin Velike Revolucije iz 1. 1917. In tako se pokazuje zopet enkrat v zgodovini velika in vzvišena resnica, da ljudska kri, da ljudske žrtve, pa če so bile še tako strašne in še tako obsojane od tretjih ljudi, ako so le bile doprinešene j za visoki ideal, rodijo konečno j blaženi sad. Ni dvoma, da bo pre-jnovljena Rusija v doglednem času ! zopet zavzemala med velikimi narodi tega sveta ono veliko, častno in odločilno mesto, ki ji gre.
V ostali Evropi pa prenehajo s tem razlogi, radi katerih je prišla demokracija v krizo in prava demokracija pride gotovo zopet do svoje časti in veljave.
NOVO ODKRITI KRALJEVSKI GROBOVI NA OTOKU ARGOLIS.
Švedski starinoslovec prof. Pers-son, ki že dalje časa vodi izkopavanja v Grčiji, je odkril na otoku Argolis tri kraljevske grobove, ki po njegovem mišljenju izvirajo iz časa 1600. pred Kristovim rojstvom. V grobovih je našel več zlatih skodelic v premeru 15 do 18 cm, potem zlat pas, pet
— v nekaterih v ostrejši, v drugih bogato okrašenih mečev, celo'mno-v milejši obliki — mesto demokra- žino brušenih plemenitih kamnov,
srebrne vaze in drugo. To je eno naj-
cije in svobode vlada reakcija in diktatura. V Španiji, na Poljskem, na Grškem so generali vzeli vso moč v svoje roke in vodijo državne posle. Na Angleškem, tej zemlji klasičnega demokratizma, so prišli liberalni demokrati ob moč, in državo imajo v rokah re-akcijonarni konservativci. Tudi na Nemškem vlada takozvani cen-trum, med tem ko so liberalne in demokratične stranke potisnjene bolj ob stran. V Italiji je Mussolini z zmagovito fašistovsko revolucijo napravil kraj demokratičnim strankam in uvedel strogi red in disciplino v državi.
Kako se to razlaga?
Stvari se le navidezno razvijajo drugače, nego je bilo pričakovati, v resnici so pa le logična posledica historičnih dogodkov zadnjega desetletja. Prva država, ki je v svetovnem boju omagala in položila orožje, je bila Rusija.* Od vseh držav je bil narod morda v Rusiji najbolj pritiskan od vladajočih. Ko je ta zatirani narod prišel do svobode, se ni ustavil pri ,oni meri svoboščin, ki bi mu bile zagotovile miren in uspešen razvoj, temveč je v svoji pijanosti radi svoje zmage nad avtokratiz-mom, nad diktaturo, šel v izrabljanju svobode daleč, predaleč. Uvedel je diktaturo proletarijata. Posledice so, žal, znane: uničenje blagostanja in neizmernega bogastva velike Rusije, padec Javne morale, velika lakota, ki je razsa-
bogatejših starinskih odkritij zadnjega časa.
VELIK POTRES NA LIPARSKEM OTOČJU.
Te dni so občutili na Kiparskem otočju več potresnih sunkov, ki so povzročili precej škode. V kraju Polare je bilo poškodovanih 60 hiš, od katerih je bilo 30 porušenih. V Malfi je bilo poškodovanih 400 poslopij, od akterih se je nekaj porušilo. Prebivalstvo prenočuje na prostem.
RAKI MOBRE BARVE.
V reki Hudsonu v Ameriki so se v zadnjem času precej razmnožili raki modre barve, ki so bili doslej zelo redek pojav. Te dni je prejel new-yorški akvarij štiri preko 30 cm velike rake temnomodre barve. Doslej so poznali sploh samo en komad te redke živalske vrste. Prejel ga je pred več desetletji newyorški akvarij; dotični rak pa je živel samo nekaj tednov.
SKUPIL JO JE
Nemški maršal Moltke se je nekoč iz svojega gradu Kreislau podal v bližnje mesto, da bi tam kupil majhen kip svojega bojnega tovariša Bismarcka. Ponudil je staremu maršalu kipe vsake velikosti, a Moltke je bil silno varčen in so mu bile cene previsoke. Ker mu tudi cena ene marke ni ugajala, je prodajalec postal nevoljen ter zarenčal nad njim: «Pa vzemite Moltkeja, ta stane samo petdeset pfenigov».
CEL TOVORNI VLAK — HRANA ENEGA ČLOVEKA
Za preživljanje človeka je potreba (s potrebno pijačo vred) na dan okoli tri kg in 20 dkg hrane, na leto torej 1168 kg; to se pravi: sedemdeset let star človek je v svojem življenju použil 81.760 kg raznih «dobrot».
Kratek tovorni vlak pelje osemdeset ton, tako da 70-letni človek porabi več kot pa
tak vlak enkrat prepelje. Delavec pri težkem delu, ki mora več jesti, pa bi to količino porabil že pri 60 letih.
BOJEČI POROČENCI
Neki anglikanski župnik opisuje dogodbe v župniji, v kateri je dolgo let župnikova!. Med drugim tudi omenja mnoge neizvršene poroke radi raznih vzrokov. Trdi, da je na Angleškem vsako leto okoli 7500 takih parov, ki v zadnjem irenotku premislijo in se «ne dobe».
Iz svoje župnije navaja te-le slučaje ter jih zaznamuje z zaporednimi številkami.
Št. 1. Neveste ni. Čakali smo eno uro in — povedali so mi, da je nevesta doma ter ne mara v cerkev, povedati pa noče, zakaj. Vsedel sem se na kolo, piše župnik, da osebno poizvem za vzrok. «Ga ne vzamem», prične nevesta jokaje. «Danes zgodaj zjutraj mi je poslal velik zavoj. Mislila sem, da je kako darilo. Toda pomislite, v culi je biio samo umazano perilo, nogavice, srajce, ovratniki in kaj vem, kaj še vse. Najmanj od štirih tednov. In vse to pripravljeno zame, da naj bi takoj jutri pričela prati. Ne, ne maram ga, ne vzamem ga!»
Št. 2. Ženina ni. Po polurnem čakanju v
NAJSTAREJŠA VRTNICA NA SVETU
V	Hildesheimu na Nemškem je baje najstarejše drevo vrtnice na svetu. Zasajeno je na vzhodni strani cerkve. V cerkvenih zapiskih je že pred tisoč leti večkrat navedena, torej mora biti stara nad tisoč let. Korenine je videti v kripti cerkve, drevo pa pokriva skoraj vso stran cerkve. ŠTIRISTOLETNICA BITKE PRI MOHAČU
L. 1526. 29. avgusta je pal pri Mohaču v boju proti Turkom Ludovik II., kralj češki, ogrski in hrvatski. Za njegovo dedščino sta se borila vojvoda erdeljski Ivan Zapolja in avstrijski vladar Ferdinand L Čehi so takoj priznali Ferdinanda za svojega kralja, Ogri so se pa razcepili. Večina velikašev je kronala v Stolnem Belemgradu Zapoljo za kralja, manjšina pa se v Požunu izrekla za Ferdinanda. Prav tako needini so bili Hrvatje. Nastali so hudi boji, ki so škodovali posebno Zagrebu, središču boja, Ferdinandovim četam je v Zagrebu načeloval Nikolaj grof Thurn. Na pomoč mu je prihitel tudi ljubljanski škof Krištof Ravbar. Zapolja se je zvezal s Turki, ki so prišli leta 1529. celo do Dunaja in ga oblegali.
Tedenski pregled
Italija.
Vlada nadaljuje borbo za gospodarsko osamosvojitev države z nezmanjšano marljivostjo in skuša zanesti smisel za to borbo med vse plasti prebivalstva. Minister za državno gospodarstvo je objavil nekatera pravila za zadržanje dobrih državljanov, ki želijo da se gospodarstvo Italije postavi na trdne noge. Po teh pravilih mora vsak državljan paziti, da rabi za svoje potrebe italijanske izdelke. S tem se na eni strani omeji uvoz blaga iz inozemstva, katero je treba plačevati z zlato valuto, na drugi strani pa se pomaga italijanski industriji do boljše organizacije in se istočasno pobija brezposelnost v državi. Isto velja tudi za poljedelca, ki naj kupuje kmetijske stroje in umetna gnojila italijanskega izvora, ker bo s tem pomogel, da se bo izdelovanje teh strojev izpopolnilo. Pa tudi za industrijalca in trgovca predpisujejo pravila ministra Beluzzo, da se pri proizvajanju poslužujeta domačih surovin in da razvijata trgovino italijanskih proizvodov. Ako bi se vsi držali teh pravil, bi gospodarska bitka uspela popolnoma.
Jugoslavija.
V	Jugoslaviji se pričakujejo s povratkom Nikole Pašiča novi dogodki na političnem polju. V ostalem ni zaznamovati v zadnjih dneh nobenih posebnejših dogodkov, ako izvzamemo sejo ministrskega sveta, ki je med drugim sklenil, da se bo vršila 30. septembra slovesna proslava desete obletnice bitke pri Kajmagčala-nu. Narodna skupščina se bo sestala
3.	oktobra. Na ta dan bo prispelo v Beograd 90 čehoslovaških poslancev in senatorjev, da povrnejo obisk ju-goslovenskih poslancev v Pragi. Radi tega je ministrski svet sklenil, da se
4.	oktobra skliče narodna skupščina k svečani seji, kateri bodo prisostvovali tudi čehoslovaški gostje. Na-
cerkvi je prišel policaj, katerega je poslal slednjega dne pa bo narodna skup-komisar s poročilom, da ženina ne bo, ker ŠČina začela razpravljati O Vpraša-so ga ravnokar zaprli radi bigamije. Bil je; njih, ki so na dnevnem redu tega že dvakrat poročen.	| njenega zasedanja.
Št,. 3. Brez neveste. Ona je služila pri	Tlm^ha narnilnv
neki visoki gospodi v sosednji župniji. Kav- vr ^ i • r «i ^	i
no, ko se je vsa svatovščina v cerkvi zbrala, ^ torek se je otvorilo V Ženevi zbo-je prispelo pismo, ki ga je poslala nevesta1 rovanje Družbe narodov. Za pred-s poročilom, da ji je gospa podvojila plačo; sednika tega zborovanja je bil izvo-ter še 100 funtov podarila, ako še ostane,Ijen jugoslovenski minister za zuna-pri njej in se ne poroči. Zato...	j nje stvari Ninčič, ki je imel po izvoli-
st. 4. Nevesta manjka. Njena mati je pri- tvi pozdravni govor na navzočne zašla v cerkev ter povedala, da ne more st0pnike držav članic Družbe na-ncere pregovoriti, da bi se oblekla za po- ^q^qy
roko, češ da se je «premislila». Ženin je rri *	• ta 'm	i i j.
tekel k nji ter jo pregovoril, da se je zopet . Zborovanje Družbe narodov bo tra-«premislila». Poroka se je vršila naslednji!	par dni. T\a včerajšnji S6ji SG je
dan.	'razpravljalo o vstopu Nemčije v
(Na Angleškem zaročenca ne gresta sku-^ Družbo. Nemčija je bila tu soglasno paj v cerkev, ampak se šele pred oltarjem [ sprejeta V Družbo in se je S tem snideta.)	j	ugodno rešilo vprašanje, ki je v zad-
St. 5. Tu pa ženina ni bilo, ker se je on njem gasu tako razburjalo glavne «premmlil».	.	i strebre Družbe. Istočasno je bilo zvi-
i ' ^j,^veste p"sl° ie. m.e^ t?™’ ko!šano število nestalnih sedežev v Sve-
smo čakali, poročilo, da se je isto jutro s prvim vlakom odpeljala z «drugim».
Št. 7. Ta je pa žalostna številka. Ženin je bil na potu k poroki povožen na železnici. Seveda smo ga zaman pričakovali.
Št. 8. Bila je vojna vdova. Ker ni bilo več let znaka življenja o možu, je bil pro- re glasen za mrtvega. Ko se je torej hotela v
tu Družbe od 6 na 9.
Španija.
V Španiji se je v zadnjem času opazilo, da nasprotujejo artilerijski častniki politiki diktatorja De Rive, Ta poslednji pa je pravočasno
drutfirnm^iH	L -V’AT | opazil pretečo mu nevarnost in je dal
nje od nikoder. Končno je šel eden* potab-jvse častnike artilerije odstaviti. Radi Ijencev poizvedovat. Vrnil se je z novico, j tega je prišlo tu pa tam do nemirov, da neveste ne bo, ker se je baš ono jutro‘Vendar se je vladi Že posrečilo vzpo-vrnil njen za mrtvega proglašeni mož. ' staviti mir in red.
DNEVNE NOVICE
j prefekta glede dovoljenja ali pre-I povedi prireditve bo končnovelja.
; ven.
ZBOLJŠANJE LIRSKEGA TEČAJA.
V svoji borbi za zboljšanje lir-
skega tečaja je vlada na zadnji masla. Končno je bilo še ugotov-seji ministrskega sveta sprejela ljen-0, da velja določba dekreta, po nekatere ukrepe velike važnosti kateri se sme peči kruh v komadih
smelo izdelovati kruh s primesjo	*• J-
mleka, mlečnega praška, olja ali |	t- f Prlre)aJO rcdn0 ze vec
masti, toda brez sladkorja, jajc injie 10
za državno gospodarstvo, o katerih smo že poročali našim čitateljem v «Novicah» od minolega četrtka in ki bi bili: Znižanje obtoka papirnatega denarja in izročitev banki d'ltalia vsega iznosa Morganovega posojila: v znesku 90 milijonov dolarjev. Proti izročitvi te
po največ 200 gr, le za kruh iz enotne mešane moke, ne pa tudi za kruh iz drugih mok (ržene itd.)
PRODAJA SLAŠČIC.
izdelovanje in prodajanje slaščic. Ker pa so v zalogi še slaščice, ki so
,	.	,	,	..	, .	, bile izdelane pred tem dnem, jei
svote je banka d’ltalia zbrisala ministrstvo dosolilo, da
svojo terjatev napram državi v znesku 2 milijard in 200 milijonov, katera je izhajala iz bančnega obtoka na račun državp, ter določila omenjeni iznos ameriškega posojila za zvišanje lastnih rezerv. Na ta1 način se je bančni ob-
v posameznih krajih prišle v navado, se ta dekret ne tiče. Vendar bo treba tudi te vsaj mesec dni prej ko se bodo imele vršiti naznaniti prefekturi.
Slovenski profesor dobil francosko odlikovanje.
Francoska vlada je odlikovala S 1. septembrom Je prepovedano gneke^mnaŠev LmbltamTjf
ifOrvtronio in nr-nHaicnio cloSÜU ZenfaKe eimnaZlje V UjUDljani Z 16-
dom akademskih palm ter mu podelila naslov akademskega oficirja.
Slovenski romarji na Sv. Gori.
V soboto je prispelo v Trst nekaj nad 1000 romarjev iz Slovenije, ki so se proti večeru odpeljali s po-
se smejo prodajati te zaloge samo bolnišnicam1 in zdraviliščem. Slaščičarne morajo dati ugotoviti take ostanke.
Enotno mešan kruh.
Pokrajinske tržne komisije so do-j se^u™ v^koni državne železnice iin,m ujj- nalog, da nemudoma ugotovijo j v Gorico, od koder so se v nedeljo tok na račun države k n tori" U vse zaloge bele moke v mlinih, peka-: zjutraj podali na Sv. Goro. Popol-
izna šal fi miliinrd 7^9 r^ili ionov in rijah in slaščičarnah. Ako ugotovijo j dne v nedelo so romarji nadalje-r™ ,?™	mnijonovm v enem ali drugem podjetju preveli-1-„u
500.000 lir, skrčil na 4 milijarde, ke množine moke odredijo komisije,
229 milijonov in 500.000 lir, medtem ko so se zlate rezerve banke dTtalia zvišale za kakih 455 milijonov lir v zlatu ter iznašajo tedaj v celoti 2400 milijonov lir v zlatu. Poleg tega je bilo sklenjeno, da se bo v državni proračun vpisalo vsako leto 500 milijonov lir za postopno skrčevanje bančnega obtoka na račun države.
vali svoje potovanje proti Podbrdu
.	,	, in od tam čez Jesenice zopet domu.
da mora dotični lastnik oddat: del, N g Gori je med mašo, ki je bila bele moke onim obratom, ki pogre- ,	,	. ’	.
šajo potrebne zaloge moke za izdelo-1t3ai	za te romal je, piepeval
vanje mešanega kruha.	j pevski zbor iz Vrhnike pri Ljub-
PREPOVEDAN DOSTOP. |	roma™ 3ih, i60310, ^0.-
i w	!liko, ki so si v Trstu kaj nakupili,
Tržaška! prefektura naznanja, da
bilo ukrenjeno vse potrebno za ta kojšnje skrčenje obtoka papirnatega denarja za 500 milijonov lir. Radi teh ukrepov, ki so vzbudili
je prepovedano se približati na manj kot 200 metrov, ako nimaš posebnega dovoljenja od divizij-Končno je skega poveljništva v Trstu, sledečim krajem: vojaško skladišče v Bazovici, vojaško skladišče na Katinari, vojaško skladišče na Opčinah (Briščiki), vojaško skladišče v S. Pantaleone in vojaško skladi-
tudi v inozemstvu splošno zani-l manje, se je tečaj lire proti koncu1 g če v Sežani. Prepovedano je rav prejšnjega tedna znatno dvignil. | notako risati in fotografirati ome-V zvezi s tem ne bo odveč, ako'njena skladišča in zbirati kakrš-
povemo kaj o kupni moči lire, katera je za zasebno gospodarsko življenje v notranjosti tudi velikega pomena. V mesecu tega leta, torej v času največjega padanja lire, se je znižala nje kupna moč od 14.74 na 14.46. Th pomeni, da si koncem avgusta moral dati 100 lir za količino blaga, ki te je leta 1913 pred svetovno vojno stalo le 14 lir in 46 stotink. Tako se je ta kupna moč lire spreminjala v povojnih letih od časa do časa. Leta 1922 je n. pr. iznašala 18.84 to pomeni, da si takrat zapravil 100 lir za količino blaga, ki je stala v zadnjem predvojnem letu le 18 lir in 84 stot. Leta 1923 je ta kupna moč lire iznašala 18.67, leta 1924 18.08, leta 1925 15.50 in danes iznaša komaj 14.45.
Drugače povedano moraš dati danes 692 lir in 20 stot. za količino blaga, ki si je leta 1913. dobil za le 100 lir.
Izvrševanje dekreta o enotnem kruhu.
V torek je imela na tržaški prefekturi pokrajinska komisija za živila sejo, na kateri so se obravnavala vprašanja, ki so v zvezi z izvrševanjem dekreta v enotnem kruhu. Predvsem je bila tu določena cena moke za tržaško pokrajino na 265 lir za kvintal brez vreče, franko v mlinu in proti takojšnjemu plačilu. Ta cena; bo veljala za moko mleto iz žita, ki se prideluje v tržaški pokrajini.
Z ozirom na to, da so* dne 6. septembra 1926 ugotovljene in v tržaški pokrajini obstoječe zaloge bele moke iznašale 228 vagonov ali 22.800 kvintalov in da znaša za pokrajino dnevna potreba bele moke 700 kvintalov, je komisija sklenila, da se bo smel še do 25. septembra peči bel kruh. Od tega dne naprej bo dovoljeno izdelovanje kruha samo iz enotne mešane moke. Prodaja biškotov iz bele moke, kateri so bili v zalogi 31. avgusta, se sme vršiti do 30. septembra. Takoimenovani biškotasti kruh «Karlsbad» iz bele moke se sme izdelovati do 25. septembra.
-Komisija je še sklenila zaprositi ministrtsvo za dovoljenje, da bi se
nekoli podatke o njih.
Nadzorovanje je poverjeno vojaškim oddelkom, ki stražijo in kr. karabinerjem, v katerih področje spadajo skladišča.
VPISOVANJE
otrok v zasebno šolo pri Sv. Jakobu pri Trstu se bo vršilo od prihodnje sobote, 11. t. m., do srede, 15. t. m. vsak. dan od 9. do 11. ure.
ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA.
Na tehničnih zavodih, učitelj-ščih in na komplementarni šoli prične pouk dne 6. oktobra. Izpiti pa začno z dnem 21. septembra.
Vojne pokojnine bivših avstro-
ogrskih državljanov zvišane
S kr. ukazom od 27. maja štev. 928 so bili — kakor znano — določeni razni poviški za nekatere kategorije vojnik upokojencev. Poviški bi se imeli računati od 1. julija t. 1., ali to izračunan je in s tem tudi izplačevanje zastankov kolikor tudi izplačevanje zastankov kolikor tudi novih poviškov se je zakasnilo, ker so finančne inten-dance novih pokrajin preobložene z delom,
S pokojninami se ima zvišati tudi doklada za zdravljenje, katera je predvidena v 17. členu kr. odloka 1491. Ta doklada se zviša za jetične od 2. do 5. kategorije od 540 na 840 lir. To> tudi v slučaju, da je bil prizadetemu dovoljen še kak drug dodaten znesek.
Dekret o javnih prireditvah objavljen.
V Uradnem listu je bil objavljen dekret, ki uvaja nove predpise za izdajanje dovoljenj za javne prireditve in o katerem so «Novice» že pred nedavnim časom obširno poročale. Kakor je bilo že takrat javljeno, bodo morala v bodoče društva' ulagati prošnje za dovoljenje javnih prireditev na prefekturo, kjer bo posebna komisija odločala o izdanju dovoljenja. Prošnje se bodo morale vlagati vsaj mesec dni pred dnem, ki je bil določen za prireditev. Dotične prošnje bodo morale vsebovati imena organizatorjev prireditve, nje finančni načrt in spored. Ukrep
pa si lahko v soboto slišal, kako dobro znajo govoriti slovensko uslužbenci v trgovinah na Korzu, ako kaže biti to vspešno za zaslužek njihovih gospodarjev.
Pozdrav slovenskega vojaka.
Jereb Matija pri Bistrici pozdravlja čitatelje «Novic» ter dekleta in fante. Upa, da se bo kmalu povrnil v «civilni stan» v svojo domačo vas.
Vojaški pozdravi iz mesta Cuneo.
Še prej, ko zapustimo strino «gaveto» in strica «tascapana», pošiljamo srčne pozdrave vsem v naši domovini — pa tudi tistim, ki so pozabili na nas: to so po večini punce. K. Udovič, Jelšane; L Špacapan, Renče; F. Požrl, Goriče (Divača); A. Sitar, Lukovec (Štanjel); B. Turčinovič, Sv. Petar v Šumi.
Drobne novite z dežele
IDRIJA PRI BAČI.
Izlet, ki ga je hotelo naše «Prosvetno društvo» prirediti dne 8. t. m., se je moral radi nenadnih zaprek prenesti na nedoločen čas.
IZ JELŠAN.
(Iz popotne torbice).
V nedeljo, dne 29. avgusta, me je slučajno privedla pot v Jelšane, kjer je društvo «Sloga» ravno praznovalo 60 letnico svoje ustanovitve. Prav nič mi ni bilo žal radi tega slučaja, ker se mi je tu nudila redka prilika, da sem se mogel prepričati, kaj da zmore naše društvo «Sloga».
Na veselici, ki jo je imenovano društvo priredilo za svojo šestdesetletnico, je najprej nastopila mala deklica z italijansko deklamacijo ter jo prav dobro izpeljala. Kot druga točka veselice je bil nastop starih pevcev, ki so prvi začeli delati na prosvetnem polju. Njihovo petje je človeka ganilo prav do srca. Pevci so prav dobro zapeli pesmi «V dolini tihi» in «Složno bratje». Tudi tretja točka , Ganglov «Sin», je bila podana prav dobro, le malo več mimike ne bi škodovalo in da bi se igralci, posebno Marija malo bolj uživeli v svoje vloge. Na mestu sta bila Slemenec in njegova gospa in Ciril je odigral svojo vlogo v splošno zadoščenje poslušalcev. Splošno se mora reči, da je prireditev v celoti izpadla prav dobro.
Na žalost pa moram še omeniti nekatere razgrajače, ki so skušali iz neposredne bližine motiti svečanost prireditve. S tem svojim dejanjem niso prav nič škodili društvu «Sloga», ampak so se samo izdali, da so neotesanci brez olike. — Popotnik.
IZ SV. ANTONA.
Iz naše vasi prihajajo le preredko-krat glasovi v «Novice», akoravno se pri nas redno kaj dogodi, o čemer bi se moralo razpravljati v javnosti. Pa sem se zato odločil, da napišem par vrstic.
Na naši občini je bil kakor po dru-gin krajih postavljen «vigile rurale», t. j. neka vrsta varnostnega organa, ki mora paziti, da se gostilne zapirajo točno ob določeni uri, da ima vsak voz, ki je namenjen prometu, predpisano tablico in luč, da so psi prive-
zani itd. Istočasno vrši ta «vigile rurale» službo poljskega in lovskega čuvaja. Tako mora voznik, ki vozi brez tablice ali luči, plačati 10 lir, ako ga zasači vigile rurale, prav tako kakor poljski tat, ki ubere na tujem figo ali breskev. Do tu je vse prav, ali naš vigile rurale se najbolj izkazuje v zatiranju slovenske pesmi. Če le sliši kje peti kako slovensko pesem, že priteče zraven in petja mora biti takoj konec. Občinarjem, ki morajo plačevati visoke davke za plačo temu «vigile», se seveda zelo čudno zdi, da si je prilastil pristojnost tudi za zatiranje naše slovenske pesmi, ko se pridno udejstvujejo na tem polju že mnogi drugi, ki se držijo za precej višje od njega. Pa tudi drugače ne postopa naš «vigile» prav nič nepristransko pri vršenju svoje tako važne službe, kar gotovo ne pospešuje njegovega ugleda med Občinarji.
Z našim učiteljem g. M. je tudi večen križ. Odkar je dobil iz Kopra nalogo, da zvabi vse zlepa ali zgrda na svoje limanice, si kar ne more dati miru. Tisti, ki nočejo trobiti v njegov rog, jih neprenehoma nadleguje. Pred dnevi je organiziral povorko pred hišo moža, ki ne mara zanj, ter mu pozno po noči prepeval celo uro. Med pevci so bili tudi naši «vigili rurali», ki so mirno poslušali, kako so letele iz ust podokničarjev psovke na račun dotičnega hišnega gospodarja, ki ni storil nobenemu nič žalega. Po mnenju vseh vaščanov ne delajo take demonstracije proti mirnemu vaščanu nobene časti.
IZ KOZINE.
(Prireditev).
Čudim se vztrajnosti in požrtvovalnosti društev in pevskih zborov. Nedeljo za nedeljo veselice s petjem in igrami sedaj v eni, potem v drugi vasi. Občinstvo, videč pri društvih skrb in trud za kulturno stvar, jim je začelo slediti in jih vzpodbujati z obilno vdeležbo pri prireditvah. V gručah so prihajali ljudje dne 5. t. m. na Kozino, kjer se je vršila ob 4. uri veselica z bogatim programom; deklamacijo, petjem in burko «Buček v strahu». Spočetka je plašil ljudi strah pred dežjem, a potem je posijalo solnce na obilno družbo, zbrano v ograjenem prostoru za Počkajevo gostilno. — Za italijansko deklamacijo «L’edera» je nastopil kozinski «Venec» z Lajovičevo pesmijo «Pastirčki». Pesem je tehnično skoro enostavna; slišal sera že dva zbora, ki sta jo vzela prelahko, pa sta se oba uštela in kritika je pisala; «pesem je obvisela nekje v zraku». Ni pri «Vencu» tako. S pesmijo1 so dosegli lep uspeh. — Drugi zbor je zapel Lajevičev «Ples kralja Matjaža». Tu se pozna železna volja mladega pevovodje, zato je bila pesem jako dobro zapeta. — Malce slabše je bila zapeta istega skladatelja «Kiša». Želeti bi, da bi bilo petje bolj vezano in da bi se bolj vpoštevala dinamika. Lepo pevanje «Slavnika» sem slišal v klanški župni cerkvi in reči moram, da tam res dobro pojejo. Glasovi so izpiljeni; ne pozna se jim dresura, ampak so nežni in mehki. Zapeli so Damjanovičeva «Jabuka». Pesem je bila dobro naštudirana in tudi izvajana skoraj brezhibno. Le škoda, da ni bilo mogoče razumeti vsega teksta. «Zvezda» je zapela po Adamiču harmonizirano narodno «Kaj pa delajo ptički?» Zbor ima dobra grla in dobil sem dober utis. Le to naj omenim, da bi pesem dosegla gotovo večji uspeh, ako bi ne bil tempo tako' hiter, kajti že tekst sam zahteva počasnejšo mero. — «Cvetoči Slavnik» je zapel pesem «Prelepo je ravno polje» od dr. Kimovca. Več nismo mogli zahtevati kot to, kar je bilo, kajti zbor cvete malo časa, vendar obljublja mnogo sadu. — Tudi «Lilija» obljublja dosti. Zbor bo v doglednem času pokazal s ponosom na svoje uspehe. Pazijo naj na pravilno razmerje glasov, alti so namreč nekoliko 'premočni. Peli so «Ptičice vprašam vas.» — Meni neznan zbor je nastopil s pesmijo, ki je ni bilo v programu. Motilo nas je, da je pevovodja šumel z ustmi za «piano». Po mojem mnenju pokaži pevovodja z gesto, zbor ubogaj z glasom. — Ocvirkove «Ledene rože» isoi se jako lepo glasile iz grl «Skale». Le basov solo je bil prešibak napram zboru, četudi je pel ta «pianissimo». — Še neki zbor je zapel Sattnerjevo (na programu pomota: Nedvčdovo) «Pozimi iz šole». Nočem pesmi preveč ocenjevati, da ne vzamem zboru poguma, le to priporočam, da se vpelje v zbor v prvi vrsti disciplina, šele potem petje. — Za zborom, ki je zapel pesem «Pri potoku roža rase», je zaključila pevsko partijo Kozina z Lajovičevo pesmijo «Zeleni uri». Pesem je jako težka, zato se ni čuditi, ako ni harmoniral končni akord. Vendar je pesem jako učinkovala na občinstvo zlasti solistke. Zbor je častno rešil svojo nalogo. Opaziti je bilo tudi jako čisto vokalizacijo.
«Buček v strahu» je povzročil dosti smeha, Zlasti v začetku, konec pa ni bil tako učinkujoč. Zelo me je ščegetal v ušesa Bu-cekov domači dialekt in predavanju podobno govorjenje mladega častilca «grofice Ane». V ostalem je igra zelo dobro izpadla.
Prirediteljem hočem nekaj svetovati; ne prirejajte več veselic pri voznih cestah in spodite proč mlade piskače, ker jako razburjajo pevce in poslušalce.	A- R.
Širite Novice!
5r. Josip Wilfan, naš narodni poslanec v rimskem parlamentu, ki je bil — kakor smo1 že poročali v «Novicah» od minolega četrtka — letos zopet izvoljen za predsednika zborovanja narodnih manjšin cele Evrope, katero se je izvršilo v Ženevi v dneh od 25. do 27. avgusta t. 1. Dr. Wilfan je vodil to zborovanje s splošno priznano spretnostjo ter na vsestransko zadovoljstvo zastopnikov vseh evropskih manjšin. Najvažnejši časopisi Evrope, med temi v prvi vrsti švicarski in angleški, priznavajo, da je to zborovanje zastopnikov narodnih manjšin doseglo popoln uspeh in da bodo morale posamezne vlade evropskih držav posvetiti manjšinskemu vprašanju več pažnje. Zasluga za ta uspeh tega kongresa gre v prvi vrsti njega vodstvu pod predsedništvom dr.ja. Wilfana, zakar mu izrekamo na tem mestu v imenu čitateljev «Novic» naše najiskrenjše častitke.
I
i0 0 \^p(p
Matej Hubad, bivši dolgoletni in zaslužni vodja pevskega zbora Glasbene Matice v Ljubljani in sedanji upravnik tamošnjega narodnega1- gledališča je praznoval te dni v krogu svojih prijateljev svojo šestdesetletnico. Matej Hubad je eden izmed najzaslužnejših kulturnih delavcev med Slovenci, ki se je od svoje rane mladosti bavil z našo lepo pesmijo. Bil je dolgo let tudi ravnatelj ljubljanske Glasbene Matice.
Žetev v Banatu, v najbolj rodovitni pokrajini Jugoslavije. Spodaj vidimo žetev z modernim strojem, zgoraj pa s koso.
Kolonija Kola jugoslovenskih sester v Omišlju na otoku Krku,
j kamor pošilja to prekoristno in dobrodelno društvo jugoslovenskih žen bolehne dečke in deklice revnih staršev iz Slovenije, da so tam j ob dobri hrani na sol neu- i« v morski vodi okrepe. Na zgornji sliki vidimo dve baraki, kjer otroci prenočujejo, spodnja, slika pa nam kaže vesele dečko pri kopanju. Otrokom se nudi tu vsa oskrba
popolnoma brezplačno.
iS I» . ....... ...... !
Mož in žena z Madagaskarja, velikega francoskega otoka na vzhodni strani Afrike. Madagaskar spada med največje in naj-rodovitnejše otoke na svetu. Z njega dobivamo različen les za dragoceno pohištvo, dišave za ku-
hinjo, riž in kavo. Prebivalci tega otoka so že pokristjanjeni in se pečajo s poljedelstvom in izdelovanjem finih predmetov iz srebra in svile, posebno pa s tkanjem dragocenih preprog, ki se potem prodajajo bogatašem v velikih mestih zapadnoevropskih držav.
Spomenik lorda Kičenerja, poveljnika angleških čet v vojno potoval na neki veliki angleški križarki iz An-
vojski proti Burom, v Egiptu in v svetovni vojni, ki je prišel — kakor so «Novice» pred kratkim poročale — ob življenje na Severnem morju, ko je med svetovno
glije v Rusijo. Samotni spomenik stoji na obali Severnega morja blizu kraja, kjer se je potopil s svojo ladjo slavni vojskovodja.
Kranjska gora s Prisojnikom in hrib Jalovec, priljubljena kraja izletnikov iz raznih držav. Kranjska gora je bila posebno v prejšnjih
lotih do otvoritve gorenjske železnice važna prometna točka. Danes še shajajo tu v poletnih mesecih mnogi letoviščniki, a po zimi prihaja tja vse polno športnikov na sankanje in smučanje.
Dokler je imel človek manjše zahtevke, čas ni igral tako velike vloge v življenju kakor danes. Pojmovanje trajanja je bilo vse drugačno kakor ga imamo mi dandanes v času strojev in iznajdb, ko bije vsak posameznik borbo za svoj obstanek. Pomislimo samo naše dede in pradede, kako so potovali. Peš in z vozovi so se vozili na božjo pot v Kelmorajn in včasih še dalje in časa ni bilo prav nič škoda, samo da so prišli in dosegli svoj cilj. Kaj bi mi danes rekli, če bi ne bilo železnic? Moral bi se podreti svet!
Istotako, kakor je bilo na suhem, tako je bilo tudi na vodi. Predno so jeli uporabljati parne stroje, je bil veter tisti, ki je gonil ladje po širnem morju. Od pamtiveka pa do iznajdbe ladijskega vretena, so bile jadrnice- gospodar morja, a seveda le toliko časa, dokler ni pridrvel vihar, kateremu so prav težko kljubovale.
Tudi naši pradedje so bili slavni pomorščaki in na Jadranskem morju so gospodarile njihove jadrnice. Narodne pesmi in pripovedke nam še dandanes opevajo, kako ljubko je moralo biti življenje na jadrnicah, kadar je bil ugoden veter in marsikak pregovor je ostal iz tistih časov, ki nam priča, kako grozno je bilo, kadar je vihar pograbil ladjico in jo metal kakor orehovo lupinico. V tistih časih je bilo odvisno vse od spretnosti celokupne posadke, ki je morala delati, razpenjati jadra, jih snemati, potreben je bil skrajno
spreten krmar, ki je moral biti zelo pogumen, da si je upal s svojo ladjo na širno morje. Tem odgovarjajoči pa so bili tudi mornarji, navadno trdni, odporni značaji.
Z upeljavo stroja pa je tudi, kakor iz deželne ceste, tako tudi z morja izginila poezija in borba za pridobitev časa je uničila mnogo, mnogo lepega.
Jadrnice so izpodrinili parniki, ki so mnogo hitrejši, ki klubu-jejo viharju in niso odvisni od volje neba in vremena.
Na prvi od obeh slik vidimo življenje na jadrnicah pri mirnem morju. Tu krpajo mornarji jadra, opravljajo lahka dela, se zabavajo ali pa dremljejo; na pripekajoče solnce se upa le, ladijska svinja, ki se neovirano sprehaja po krovu.
Na drugi sliki vidimo kako premetavajo valovi jadrnico, pljuskajo čez krov in odneso vse, kar ni privezanega, mornarji pa z nadčloveškimi napori zvijajo jadra in maše odprtine.
Na tleh nekdanjega rimskega cesarstva, posebno pa v južni Italiji se morejo še danes videti dobro ohranjena gledališča iz stare rimske dobe, takozvane amfiteatre. Na pričujoči sliki vidimo tak amfiteater v Oranžu na Francoskem, kateri je ostal do danes posebno dobro ohranjen, akoravno je bil napravljen še pred Kristusovim rojstvom. Na sliki se razločno vidijo kakor stopnice razvrščeni kameniti sedeži, s katerih so vsi gledalci mogli slediti predstavi. V tako zidanih gledališčih so stari Rimljani tudi mučili kristjane.
Gospodarstvo
KAKŠNO BODI PŠENIČNO SEME?
Naše žitno polje je še v marsikaterem pogledu zaostalo. Tudi pri nas moramo delati na to, da se iznebimo plevela med žitom in da dvignemo dosedanje pridelke.
Pridelano pšenično zrnje bodi kolikor mogoče enotne vrednosti, namreč enakovrstne in dobre kakovosti. V tem pogledu nas čaka še mnogo dela, kajti današnji pridelki so po večini neenakomerni, pšenica sama pa smetna od raznega plevela.
Po drugih krajih imajo bolj čiste njive in sploh bolj zenačen pridelek, zenačen po debelosti in teži zrnja. Tudi pri nas moramo priti tako daleč. Če hočemo pšenične pridelke na to stran izboljšati, je treba, da sejemo vseskozi očiščeno in skrbno odbrano seme. Pšenično seme bodi popolnoma čisto, to je prosto vseh drugih semenskih primesi, drugič bodi pa skrbno odbrano ali sortirano. Čisto mora biti od plevela, sicer pa Izenačeno po zrnju, kar dosežemo le s sortiranjem ali prebiranjem semena. Vse to pa zahteva dobrih priprav. Nobeno seme bi ne smelo v zemljo, dokler ni očiščeno od plevela in sortirano. Šele ko pridemo tako daleč, da bomo očistili od leta do leta naša semena in skrbeli, da se vzame za setev sploh le najlepše zrnje, šele potem bo prišel čas, da se bodo tudi naši žitni pridelki zboljšali, in sicer trajno zboljšali in ne bo treba iskati tujega semena po drugih krajih.
PRVA SLOVENSKA PRATIKA
Pri nas pridelujemo primeroma veliko in raznih okopavin, kakor krompir, turščico, peso, repo, korenje, zelje, fižol itd. Vse te rastline potrebujejo čistih in dobro obdelanih njiv. Če pa pogledamo med Šmarnima mašama po teh njivah, je vse v plevelu. Namesto pa da bi nam sadeži krepko uspevali, vidimo, kako se bojujejo z raznovrstnim plevelom. Te zapleveljene okopavine opazujemo vsako leto, pa naj bo sušno ali pa vlažno. Plevel stiska in zajeda naše okopavine! Pri nas ga premalo sovražimo in premalo preganjamo! Preveč ravnodušno gledamo, ko nam dela škodo med okopavi-nami, preveč odlašamo s pletvijo in okopavanjem. Ne le, da nas to delo, ki ga pozneje opravljamo, dosti več stane, se tudi ves razvoj naših okopavin zadržuje in zavira. Koliko več bi se dalo pridelati in ob manjših stroških, če bi okopavine dosti zgodaj okopavali in pleli. Pozno okopavanje ima pa še neko drugo slabo posledico, namreč to, da nam pozno oplet plevel dozori in da se njegovo seme otresa in znova zaseje. Naša njivska zemlja je polna takega plevela, ki se od leta do leta naravnim potom zaseje.
Okopavinam škoduje zlasti pozni ali jesenski plevel, kakor n. pr. muhvič, kostrela, rogovilček, dresenj, škrbinka itd. Samo nadležen plevel! Navadno ga pri nas tako pozno preganjamo, da nam že seme odleti ali ga pa sploh pustimo na miru. Imejmo vendar naše plevelne okopavine bolj v mislih in dajmo jih varovati pred plevelnimi rastlinami! Ko spravljamo okopavine, bi morale biti njive čiste, ne pa da so tako poraščene s plevelom, kakor to pri nas opazujemo. Pri tolikem številu okopavin, kakor jih pri nas pridelujemo, bi morale biti njive vse bolj čiste kakor so danes, in naj se to tiče krom-piršča ali pa drugih njiv.
Med krompirjem vidimo marsikod toliko plevela, da se krompirjevi grmi v pravem “' r “"1“ pomenu besede med plevelom skrijejo. To	0 .,
ni pravo obdelovanje! Res nas včasih vre-1	,lrl
me zadržuje, da ne pridemo do okopavanja, ali pa tudi druga nujnejša dela, toda tako plevelnih okopavin bi ne smeli leto za letom gledati! Plevel preveč znižuje naše letine!
POMANJKLJIVA MOLŽA
Molža nima samo tega namena, da iz-praznemo vime od mleka, ki se je nabralo v vimenu od ene molže do druge. Ta misel je pri nas splošno razširjena, pa je po-
„ r7_x_ s. 1;  1 _ _________1 ^ _
tudi pri nas potrebne pojme o važnosti pravilne molže.
Vsaka površna, pomanjkljiva in polovičarska molža bi morala tudi pri nas prenehati, kajti taka molža je največ kriva, ako nam krave manj molzejo in ne dajejo tako zdravega mleka. Vse to se tudi močno pozna pri uporabi takega mleka za izdelovanje masla in sira.
PRED TRGATVIJO
Čas trgatve je bil za vinogradnika najsrečnejši čas v letu, poln upov in nade, v katerem je pričakoval za ves svoj dolgoletni trud, skrbi in troske težko zasluženo plačilo.
Tako je bilo nekdaj, ko so mu prizanašale vremenske nezgode in rastlinski škodljivci. Takrat ga tudi niso trle druge težke dolžnosti. In mu tudi ni bilo težko oddati svoj vinski pridelek.
Tudi sedaj se bliža čas trgatve, a ni videti onih vedrih, veselih obrazov našega vinogradnika, ki s hrepenenjem pričakuje plačila za svoj dolgotrajni trud.
Radi deževnega vremena se je peronospora in trtna plesnoba močno pojavila in je oskrbovanje proti napadom teh bolezni povzročilo našim vinogradnikom veliko truda, dela in izredno velike troške. Kdor se je zbal ali ni mogel izdati denarja za sredstva proti tem boleznim, je skoro popolnoma izgubil letošnji pridelek.
Edino oni, kateri so se od početka borili, ne glede na izdatke za pokon-čevanje trtnih bolezni, lahko pričakujejo plačilo za svoj trud.
Od več strani se čujejo tudi pritožbe, da je grozdje neenakomerno razvito, kar je vzrok nestanovitno, sedaj premrzlo in zopet toplo vreme.
Ako bo jesensko vreme do trgatve ugodno, bo pospešilo dozoritev grozdja in s tem vinski pridelek popravilo.
Posebno ako bodeta meseca september in oktober količkaj suha in solnčna, se bo ta neenakomerni razvoj grozdja mnogo popravil. Od polovice septembra naprej pridobiva grozdje dan za dnevom na sladkorju, dočim se preobilna kislina vedno manjša. Ta sprememba se pojavlja, dokler ne počne grozdje na trti veneti. Zlasti svarimo vinogradnike pred prezgodnjo trgatvijo, ker si s tem vsak neizmerno škoduje. Mnenje, da izgubi grozdje v slučaju pozne trgatve na teži, je napačno. Do popolne dozoritve ohrani grozdje vso svojo težo. Izjema je seveda pri prav zgodnjem grozdju.
Kakor že v začetku omenjeno ne bo letošnja trgatev prinesla zaželje-nega in zasluženega plačila, zato pa se bomo morali tem temeljitejše pripraviti za trgatev, skrbno odbirati zdravo grozdje od bolnega in gnilega grozdja in na pravilno ter skrbno pripravljenje vin, da zboljšamo njihovo kakovost in da dvignemo njih
V prihodnjih številkah hočemo o predmetu priobčevati podučne članke.	R. C.
Sleparji z umetnimi gnojili pod
Vladal ki grozi
grešna. Zato tudi ne polagamo na molžo tiste vrednosti kakor po drugih krajih. Dejansko tiči v molži veliko večji pomen, ki
ključem.
je izdala poseben zakon, s kaznijo vsem onim, ki bi nepošteno ravnali pri prodaji umetnih gnojil in drugih kmetijskih potrebščin. Z ozirom na ugotovljeno' Veliko brezvestnost trgovcev in dobaviteljev je bil tak
V prvi vrsti pride v poštev omejitev uvoza tujega lesa', ki ga bo treba pri gradnjah nadomestiti z drugim gradivom.
ŽIVALI KOT VREMENSKI PREROKI
Kdor je prijatelj narave in ljubi živalstvo, je gotovo že opazoval, da vreme močno vpliva na živali, ki zaradi tega veljajo med ljudmi pogosto kot vremenski preroki.
Ako greš lovit ribe ob ugodnem vremenu in ne ujameš ničesar, bo gotovo kmalu nastopilo slabo vreme.
Dobri vremenski preroki med živalmi so ptice. Zelena žolna se v mnogih krajih imenuje «Deževna ptica», ker se njeno smehu podobno kričanje čuje zlasti pred nastopom nevihte. Drozeg je dobil svoje ime «hudourna ptica», ker silno glasno prepeva pred bližanjem viharja in dežja. Na drugi strani pa je ponočno skovikanje sove dobro vremensko znamenje, kajti baje napoveduje lep solnčen dan. Prav tako napoveduje taščica s svojim večernim prepevanjem dobro vreme za naslednji dan. Natančni opazovalci znajo tudi iz obnašanja močvirnih kokoši zelo zanesljivo sklepati na vreme. Baje se lahko iz načina, kako zgrade svoja gnezda, prerokuje vreme za več tednov naprej. Njihov nagon jih uči, da grade svoja gnezda prav tako visoko nad vodo, da jih ne dosežejo poplave; če torej napravijo dom za svoje mladiče tik nad vodno gladino, je to precej zanesljiv znak, da ne bo velikih poplav ob času valenja in da bo torej nekaj časa suho vreme.
Tudi mrčes čuti, kakšno vreme se bliža. Čebele ne lete daleč, kadar se bliža vihar. Mravlje se zakopljejo globoko v zemljo, ako se obeta za dalje časa vročina. Tudi pajek ne misli na predenje svoje mreže, kadar se bliža deževno vreme.
Domača mačka je ob bližanju nevihte posebno nemirna in živahna, kar ima svoj vzrok najbrže v tem, ker je njena dlaka močno električna. Osel neprestano riga ob bližanju hude ure. Ako se zgodaj zjutraj vležejo, mesto da bi žrle, ali če se stiskajo druga k drugi in obračajo repove proti vetrni strani, bo gotovo še istega dne deževalo. Kadar se bliža nevihta, se godi s kravami isto kakor z mačkami: postanejo namreč zelo nemirne, tekajo po pašniku sem in tja ter suvajo z rogovi v zrak. Ako obračajo ovce glave proti vetru, bo lepo vreme; ako se pa pasejo obrnjene od vetra, je to sigurno znamenje za dež. Tudi ovce so pred hudo uro nenavadno živahne. Celo navadno ravnodušna svinja pokazuje nemirnost, kadar se bliža dež. Pavi kričijo in golobi se vrnejo prej kakor običajno v svoja domovja, kadar se približuje deževna ura.
Najboljši vremenski prerok v živalskem svetu je pijavka. Ako deneš pijavko v steklenico, ki drži 500 gramov in ki sme biti napolnjena samo do treh četrtin, postaviš steklenico na okno in oskrbiš pijavko poleti
Proti malokrvnosti in slaboživčnim je
jako učinkovito sredstvo. Cena steklenici L 7. Za celo zdravljenje zadostuje 8 steki. Garantira za čistost in takojšen učinek svojih treh proizvodov „GLYKOL“, „SMILDYOD“ in „EMULZIJA RIBJEGA 0UA“ z pofosfiti za rakitične otroke. Farm. CASTELLANOVIQH, via Giuliani No. 42 (pri svetem jakobu.)
□□□□□□□□□□□□□(■□□□□□□□□□□□□□a
Zobozdravnik
D- D. Sardoč
specijalist za ustne in zobne bolezni
perfekcijoniran na dunajski kliniki
ordinira
v TRSTU
Via Imbriani 16/111. (pre| Via S. Giovanni)
od 9—12 in od 5—7 ure
ZOBOZDRAVNIK
Dr. LOJZ KRAIGHER
specialist za zobe in usta
sprejema
I o Gorici no TrovnlKu št. 20
«AJDOVŠClHl (siiptt miilniti)
annpoaannaDPPijinannoaDnnanpDD
i	IDRIJA
B priporoča cenjenemu občinstvu svojo S S zalogo pristnega vipavskega in istrske- ® ga vina. Dobra domača kuhinja. ra
B Razpolaga z dvoriščem za shrambo g ij vozov in s hlevom za 30 glav živine, g
H Točna postrežba.	Točna postrežba. |j
I G.PIKEL I
POSTOJNA
♦
:
♦	Trgovina z mešanim blagom ♦
♦	železnino in steklom na drobno ♦
X	in debelo.	|
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
MILAN 1
trgovina jestvin in blagu na debelo
POSTOJNA
Prva parna pekarna. — Porcelan, železnina. — Zastopstvo petroleja, kvasa ter Porland-cementaitd.
do “° tUdi PH naS b0li UVaŽ£Vati kakor: zakon v državi skrajno potreben, Med molžo in molžo je velika razlika, in{ker le na ta način je mogoče hlače imajo po drugih krajih večje uspehe pri niti poljedelca pred Veliko Škodo.
molzni živini, če so vimena ondotnih krav bolj razvita in je tudi mleko bolj zdravo in bolj sposobno za mlečne izdelke, se imajo zahvaliti tudi ondotni pravilnejši molži. Sicer je tudi pri nas znano, da se vime vsled slabe molže kvari, mlečnost sama pa znižuje, toda na zboljšanje molže polagamo pri nas še zmeraj premalo važnosti.
Vse obdelovanje vimena se mora pravilno
Ugodne posledice novih ukrepov se že kažejo Državno pravdništvo v Mantovi je zaprlo nekaj takih sleparjev, ki so prodajali kmetom ponarejena umetna gnojila ter jih že osleparili za visoke svote za katere so jim dajali neko umetno
izvajati. Posebno važen je tudi zadnji del gnojilo, ki ni imelo najmanjše
gnojilne vrednosti v sebi, kakor je tO' dognala kemična analiza. Zaplenili so v zalogah teh trgovcev velike množine ponarejenega blaga. Na ta slučaj opozarjamo naše kmete, ki naj pazijo pri nakupovanju umetnih gnojil, da ne bodo osleparjeni.
Gospodarska vojna.
V zvezi z «žitno vojno» je vlada izdala celo vrsto ukrepov, ki stremijo vsi za tem, da se izboljša gospodarsko stanje v državi. Napovedala je splošno «gospodarsko vojno.» Med drugimi odredbami,
molže, ko je treba vime do zadnje kaplje iztisniti. Na čisto izmolzavanje mleka bi morali obračati največjo skrb, in sicer od vsega početka, ko pričnemo pri prvesnici z molžo, S pravilno in temeljito molžo bi se vime vse bolj razvilo in dvignila bi se s tem tudi vsa delavnost in sposobnost vimena za proizvajanje mleka. Saj je navsezadnje tudi mlečnost sad vaje. Dobro in prav obdelana vimena bi ostala tudi bolj zdrava, kar ima ugodne posledice tudi za mleko in njega končne izdelke.
Pešanje mlečnosti, razne mlečne napake in bolezni na vimenu so češče posledica slabe in pomanjkljive mol|e. Molža potrebuje skrbnih in vajenih rok. Molsti je treba s potrebnim umevanjem in zanimanjem, da bo več uspeha. Dobro je, da poznamo notranji ustroj vimena in njega delovanje. Po naprednih živinorejskih krajih imajo danes
celo šole, v katerih se vežbajo mlekarji in^.11^. P^pešl]O Zmagoviti konec živinorejci v pravilni molži. Pri nas bi	tildi tel, da SG ZlllŽa UVOZ
morali prirejati saj taki tečaji, da dobimo gradbenega materijala iz tujine.
PoSKlno Metle „Nuoee imprese“
Odlikovano z diplomo, zaslužnim križcem in zlato medaljo
Corso V. E. III 47 - TRST - Telefon št. 14-02
Prireja vsakovrstne razredne pogrebe, kakor tudi pogrebne prevoze na deželo z železnico, konji in z lastnim posebnim autovozom. Velika zaloga krst iz vseh vrst lesa in kovin, vencev, sveč in vseh drugih mrtvaških potrebščin. Prodaja na drobno in debelo. — Nočna inšpekcija v zalogi (lastni prostori),
ulica Tesa štev. 31. - Telefon 14-02X2
____	Lastnik in upravitelj H. STIBIEL.
Ljubljansko Mina banka
s“« Podružnica u Trstu: vin m Ottobre 11 iT"..:
BRZOJAVNI NASLOV: BANCALUBIANA
Centrala v Ljubljani
I Delniška glavnica in rezervni zaklad: 60.000.000 dinara..
Podružnice;
Qorlcs, Brežice, Celle, Črnomelj, Kran], Logatec, I Maribor, Matkovič, N. Sad, Ptu], Sarajevo, Split
Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4%, a vloge na tekoče račune z 4V20/0 netto. - Za odkaz vezanih vlog plača odstotke po dogovoru. - Izvršuje borzne naloge in daja v najem —--------------------- varnostne pušice (SAFES)	"
Blagajna je odprta od 97s do 12-50 in od H1 h do 16 ure.
Stran VI.
vsakih osem in pozimi vsakih 14 dni s svežo vodo ter zamašiš odprtino steklenice s koščkom debelega platna, dobiš pravega vremenskega preroka. Ako leži pijavka zjutraj brez vsakega giba zvita kakor polž na dnu steklenice, tedaj bo nastopilo, pa naj bo poleti ali pozimi, trajno lepo in vedro vreme. Ako se plazi pijavka do vratu steklenice, tedaj bo dež ali sneg, kakršen je pač letni čas. Pijavka ostane tako dolgo zgoraj, dokler ne nastopi vedrejše vreme. Ako se obeta veter, tedaj ga napove pijavka z izredno hitrim plavanjem. Pijavka ne postane mirnejša prej, dokler veter v resnici ne nastopi. Nekaj dni pred močno nevihto z vetrom in dežjem se drži pijavka stalno izven vode, je zelo nemirna in se divje meče sem in tja, kakor da bi imela napade kakšne bolezni.
Razno
Prva slovenska pratika
L. 1726. (2001etnica) je izšla prva slovenska pratika v naslovom «Nova Crainska Pratica, Na Lejtu MDCCXXVI.» Natisnjena je bila v Augsburgu. Poslej je izhajala menda vsako leto.
Vinogradi sveta
Od celokupne zemeljske površine je 10 mil. 143.000 hektarov zasajene z vinsko trto. Od tega odpade neprimerno velik del, namreč 92.7 odstotkov na Evropo. V Italiji 42.82, v Španiji 18.4 in Francoski 15.5 odstotkov.
STROSSMAYERJEV SPOMENIK V ZAGREBU
bo stal, kakor je sedaj odločeno, na Akademskem trgu, dasi so se mnogi izrekli zato, naj bi se spomenik postavil pred univerzo, ki je največje delo Strossmayerjevo. Dela bodo končana koncem septembra in se bo izvršilo slovesno odkritje sredi oktobra.
SOŽALJE
Benedikt Albizi, vzoren mladenič, je zvedel, da je eden njegovih prijateljev dosegel visoko in častno mesto. Takoj se je k njemu, da mu čestita.
Toda povišani prijatelj ni hotel Albizija več poznati. Zato mu je Albizi mesto čestitke izrekel te-le sožalne besede:
«Prijatelj! Kot star prijatelj prihajam k tebi, da ti izrečem svoje globoko sožalje. Uvidel sem namreč, da po grozni usodi v tej deželi vsi oni, ki so pomaknjeni na kako častno mesto, izgubijo vid in sluh in sicer v taki meri, da ne poznajo več svojih najožjih znancev in da — kar je celo še hujše — tudi sami sebe nič več ne poznajo. Moje najiskrenejše sožalje nad nesrečo, ki te je doletela».
katero dobijo v prvi vrsti oni, ki so pravočasno naročili. Naročila za ozimno rž sprejemamo v našem uradu.
Kmetijske stroje.
V naših skladiščih imamo veliko izbero slamoreznic tvrdke «May-farth» Dunaj, stiskalnice, (preše)
Vabimo vse one zadruge, katere nam dosedaj še niso poslale pred-znambe za naročilo superfoslata, da to čimpreje storijo, ker bo kmalu potekel čas naročbe.
Cena 14/16% superfoslata po L 1.85 enota račun na podlagi 15% je L 27.75 vagon ali parnik Benetke, Za Istro je dovoljen poseben popust.
Kalijevo sol 40/42% lahko naročijo bližnji kraji pri:
Mlekarski zadrugi v Trnovem, Kmečki Posojilnici v Vipavi in Kmetski Posojilnici in hranilnici v Matenji vasi.
SEMENSKI KROMPIR. Tržaška kmetijska družba v Trstu je v smislu kraljevega dekreta od 24. avgusta t. 1. letos na lastno roko prevzela akcijo za uvoz inozemskega krompirja za seme.
Semenski krompir se bo uvažal v mesecu februarju prihodnjega leta.
Vabimo naše člane, zadruge in občine, ki se želijo preskrbeti s semenskim krompirjem iz inozemstva, da nam čimpreje javijo množino, ki jo mislijo naročiti, V prijavi naj omenijo tudi vrsto, katero želijo imeti
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU
ulica Torrebianca št. 19, Tel. 44-39.
grozdne mline, mlečne posnemalnike, orala znamke «Sack» in Bäcker pluž-ies<.4, na telesa, travniške in njivske brane, pada!! gnojnične sesalke itd.
Kmetijsko orodje.
Šape, raznih velikosti, po katerih je bilo toliko povpx’äsevanja smo rav-S3	SSSaD © stSSSSKSa» 6&EK5ESSS O
IVAN OSTROUŠKA, GODUJE ŠT. 7 pri Dutovljah imam na prodaj 10 hektolitrov prav dobrega kraškega terana. Kdor ima potrebo naj se posluži pri meni.
Za smeh
POZNA PLETEV IN OKOPAVANJE
Teto Špelo je strašno bolela glava, dočim je malo Nežiko mučil zob.
«Gotovo je tvoj zob votel,» je menila teta Špela.
«Teta, ali je vaša glava tudi votla, ker vas boli?» je vprašala Nežika.
VINOGRADI SVETA
Nedeljski lovec Ahacij je prišel z lova in pripovedoval ženi: «Ah, tako sem se danes ustrašil. Ko sem se pripognil, se mi je po nesreči sprožila puška.»
Žena: «Kaj ti nisem že neštetokrat rekla, da je puška nevarna stvar. Zakaj pa jo vedno jemlješ s seboj na lov?»
Iz otroških ust.
Jožek: «Teta, zakaj pa držite robec na licu?»
Teta: «Ker me zob boli.»
Jožek: «Kako vas pa morejo boleti zobje, ko jih imate na omari?»
Obešenjaški humor.
Sodnik (obsojencu, ki čaka na izvršitev smrtne kazni): «Ali še imate kakšno željo?»
Obsojenec: «Da, rad bi še enkrat videl sveže jagode.»
Sodnik: «Sveže jagode? Teh vendar pozimi ni.»
Obsojenec: «No, potem pa čakajmo, da dozorijo. Meni se nič ne mudi...»
Odgovorni urednik: JANKO RUNTIČ.
TRŽAŠKA KMETIJ. DRUŽBA V TRSTU, ulica Torrebianca št. 19 in Raftineria št. 7 ima v zalogi naslednje kmetijske potrebščine:
SEMENA za sedanjo setev.
Špinače naslednjih vrst: Viroflay, Viktoria, Gandry, Princesa Juliana, in z bodečim semenom.
Motovilca, navadnega in Holandskega. Petršilja, radiča, solatine, zimske solate endivje, jesenske repe, črno redkev, čebulno seme belo in rumeno, vrzote, zelje, ter veliko izbero raznih drugih vrtnih in poljskih semen.
Detelje:	Inkarnatno ali rdečo in
domačo ali triletno deteljo.
OZIMNO PŠENICO IN POZIMNO RŽ.
Seme pšenice imamo v zalogi le še manjše množine. Naročnikom smo jo rezervirali. V kratkem nam dospe iz
inozemstva izbrano seme ozimne rži,
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
J. ŠTOKA
Trst, Via Milano 37
se priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim in šolskim uradom, pisarnam, obrt nikorn, trgovcem in zasebnikom.
Lastna knjigovsznka
Založba VEDEŽA, Kleinmayerje-vega italijansko - slovenskega in slovensko - italijan. SLOVARJA.
Ima v zalogi vse najnovejše slovenske knjige.
Naročila po posti ss izvršijo točno in hitro
rsgistrovana zadruga z omajenitn poroštvom
uraduje v svoji lastni hiši
yltea Torrs fiisnca 19, f. nad.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje
4%
PO -v/O
večje in stalne vloge po dogovoru.
Sprejema Dinarje na tekoči račun in Jih obrestuje po dogovoru, j
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne celice (safet)
♦♦♦♦
Mae Die za silile od 87* -13,18-11
Ob nedeljah je urad zaprt
Telefon žtv. 25-67.
Nalstarelii sioven. denarni zavod
nokar prijeli; razno vrtno orodje, motike, krampi, strpače, sekire, vrtne grablje, drevesne škarje, cepilne nože «Kunde» itd.
Vinogradniške potrebščine: brente, brentači, kadi, liji, žvepleni azbestni trakci in razne druge kletarske potrebščine.
Krmila:
Orehove in sezamove tropine, koruzo, laneno seme, ter ptičja krma; konoplje, ravizon, svetlika (škajola), proso itd.
Orehove in sezamove tropine, ko-rnzo, sprejemamo tudi vagonska naročila po najnižjih dnevnih cenah.
Umenta gnojila.
Tomaževo žlindro s 15/21% fosfo-rove kisline;
Kalijevo sol s 40/42% kalija;
Amonijev sulfat od 20/21% dušika;
S uperi ostat 14/16% ali 16/18% fos-forove kisline.
Čevijarnlca Forcessln
Odlikovana na madnarodni razstavi v Genovi z „Diploma di gran premio"
TatST -^¥3a Sliiseppe Ca prt n Itev. 5 pri Sv. Jakobu • T»STT
Kdor išče obuvalo ccn6 a vendar lepo, ta bo pomisli! malo, ne kupi! kar na slepo!
In šel bo k „FORCESSiNU«, ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu —-najboljše čevlje daja .. . BM5S0L
JAKOB BEVC - TRST
urama, iti zlatarna Trst - Čampo S. Giacomo št. 5 Podružnica: S. M. Magdalena zg. št. 1
ZL&?® kupuje v vsaki množim po najviijifr cenah KROItSE pgaeuje više kot vsi drugi ~ RAZ&A Msma ZA BBR^AfšCE.
IBi^räBBMiBBanamBHHBlTlHBBlBiBBB
POSTOJNA ESj
Hofrsrije žlezni in operacije.
ŽARKI X
hitro zdravljenje jetičnega vnetja vršcev.
Spomnite se „Šol. društva“!
aoonaouanaDaaDanoaDDsnciDDDOD
ZOBOZDRAVNIK
p
a
a
a
s
a
B
C
P
n
n
D
r
u
a
Specijalist za ustne In zobne bolezni. 5
Ordinira «GORKI nGTmlKu5.ll.
D B O B B □
1 od 9. do 12. in od 3. do 5. §
a	n
□BDaanoBBaBaBBBBBDDBnaaaBaaB
I
I
.MUHDLOS* šivalni stroji
„Oöricke“
dvokolesa, moiorini „F1AM“ in belgijske paške se vdobe le pri
Josipu Kerševaniju
GORICA — ■ Piazza Cavotar 9 — GORICA

Prva odlikov. tovarna in zaloga pohištva
Tvrdka ustanovljena 1.1638. Pii 55 ^3 O TI 3 k© m Tvrdka Bstaoovlj:aa 1. 1898.
fioriffl, ul. (Med 14 (f. Gosposko allen)
50 spalnih in jedilnih sob na izbero od najnavadnejših do najbolj luksurjoznih. - Cene zmerne. - Solidna izdelava. Lastno izdelano pohištvo od najboljših profesionistov.


ANTON BREŠČAK
GORICA, Via Carducci 14 Cprej Gosposka ul.}