Sv. Krištof.
(Po zlatej legendi; posl. Fr. Hubad.)
tf ristof je Iji'1 pogan. Visok je bil dvanajst komok-ev, močne in čvrste ^postave. Predno je bil krščen, imenoval se je Ofer. Kadar doraate, misli sam v sebi: ,.Po svetu pojdem in poiScem si najmogočnejšega gospodarja. Njemu Ijodem služil!" Kakor mislil, tako storil. Gre po svetu in zve za mogocnega kralja, kateri je zapovedoval velikej dcfeeli in mnogim Ijudžm. Ofer stopi v slnžbo pri rečenein kralji. A nekega dne pride h kralju nek pevec in zaftne peti prav vesele pesni. Konečno zapoje tudi neko smešno pesen o vragu. PrJ ti paml se kraJj pokriža, ker je bil kristjan. A Ofer Di znal Še ničesar od znamenja sv. križa in njegove moti, zato se zelo za6udi in vpraša kralja: ,,Gospod, kaj pa poracnja to znamenje?"
Ali kralj mu ni hotal povedati uiČesar od znamenja sv. križa, ker je bil Ofer pogan. Zato refie Oftr: nGospodar, ako ini ne povež, nečem ti siažiti da]je." — nPovodal ti bodem resnieo," reče kralj. wIt1pj, 6e govori kdo o vragu, blagoslavljam se s tem znamenjpm, da ne dobi vrag moci čez raeue?" Ofer reče: nAli se ga hojiš? Ali je mo6 njegova tolika, da bi ti mogel nahuditi? Dolgo sein ti služil, ker sem mislil, da ga ni moeaejšega od tebe. Nu, ker vidim. da se bojifi vraga, iskati ga hočem, dokler ga ne najdom, in služil bodem njemu, ker je inočnejši od tebe."
Ofer gre po svetu iskat vraga. Ali nihfe mu ga ni mogel pokazati, da-si je povsod popraševal po njem.
Nekega dne zaide v veliko puščavo. Tu prihruje velika tolpa (truma) vojakov proti njeinu. Na L*elu je jezdil 8rn, strašen jezdec. Ta ustavi Ofra in mti reče: nKoga iščeš?" — Ofer odgorori: HI§eem vraga, rad bi mu služij." — nJaz sem vrag," odgovori jezdee; nako mene išfteS, tukaj me imaš." Ofer stopi k vragu v službo iti gre ž njim. — Nekega dne pride toipa do razpotja, kjer je stal križ, Vrag se ogne s pota ia reče Ofru, da neče jazditi narav-nost po potu.
Ofer se zaeudi in reee: nGospodar, povej mi, zakaj se izogiblješ pota?" Trag bi bil rad zamoleal vzrok, ali Ofer mu preti, da mu ne bode služil dalje." Zatorej reče vrag: »Glfj, tain je stalo znamenje križa, na katerega so bili židje pribili Krista; tega se bojim in bezati morani pred njirn." Ofer odgovori: nAko se bojiš Gospodovega znamenja, mora biti ta močneji o^teb^^ Njega si poiš6em!u
Ofer je šel zrtaj sam po svetu dalje, popraševal je po Kristu in prišel k pobožnemu puščavniku. Ta mu pripoveduje, kako močan kralj je (rospod, kako lepo plačuje svojp. služabnike. Zatorej obljubi Ofer puščavniku. da hoče shžiti Kristu zvesto in pridno. Tak govor je bil pužčavniku po godu, zatorej reče: ^Gospod sovraži grešno življenjo; samo oniin izkazujo svojo milost, kateri žive Cedno. Glej, Gfer, ta mimo lcče velika reka; niti mosta niti-brvi ni proko nje. Ako hočeš prenaSati ljudi preko te vode v božjem imenu, bode Bogu po volji tvoje dftjanje; saj ti ni dal zaman moči iu velikosti."
nDobro! storini po trojej besedi," odgovori Ofer. Pri vodi si napravi kofo. Mnogo Ijudi jo prihajalo do reke; nosil jih je preko vode po noči in po dnevi. Noko no6 je bil Ofer zelo traden od svojega dela. Leže toraj in sladko zaspi. Ali ni še apal dolgo, zaslifii otrooji glas: ^Ofer, pridi po mene!" Ofer vstane, gre glcdat, ali nc najrte nikogar. Leže toraj zopet in zaspi. Ali driigič ga pokliče gla». Tudi zdaj np najde nikogav in zaspi. Tretjič iaje glas in najde doCka. Vzdigne ga na ramo, zgrabi palico v roko in gre v vodo. Ali voda jc- naražiala, dečok je bil težak, kakor bi bil sTinficu; mislil je Ofer, da utone.   Zatorej reče Ofcr:  „0 defek, težak si kakor bi nosil ves svetl"
nEes," odgovori deeek, ,nosiš vei kakor ves svet; onega nosiš. kateri jo svet nstvarill"
In glej! otrokova toža potisnila je Ofra pod voilo, a deček govori: ,Ki'9tim to v imenu Očeta, Sina in sveloga Dulia. Prej so te imenovali Ofra, odslej bodi tvoje ime Krištof. *) Svojo palico zasadi v zcmljo: spoznal bodeš mojo moe, kajti jutri bode cvetela paliea in boiie rodila sail?1' S terni besedami izgine deček. Bil jc Krist sam. A Krištof je bil vesel, zahvalil se Hogu za miloat, katero mu je bil izkazal in vsadil palico v suho zeinljo. Čez no5 jo vzrastlo drovo iz nje, cvetelo je in obrodilo sad.
Ko Krištof zagleda to, razveseli se, vzame križ Gospodov na raino in mu služi vse svoje življenje.