t.i;! :(!?*,;(Neznosljiva Dremena. (Gerol1 poslanca g. dr. Dominkuša v deželnem zboru v ;: '• ¦ \ ' . Gradcu.) ¦ ii..ti ; Piitožba o našib slabib gospodarskHi fkzmerah, o denarst^enib nesrečah, o neizmerno 7isokih Za posestnika ni 7se jedno, kedaj in kako se od njega da^ki terjajo. Po žet^i, po branju ali trgatvi. sploh potem, kedar je kmetski clovck kaj pridelal in prodal, tedaj se zamore 7spešao od njega torjati davek, sicer ne pomagajo najostrejši rubeži nič. Kder nič ni, tam se tudi nič vzeti ne da^kih so v zadnjih letih že precej navadne. In more. Imamo tudi dokaj postav, po katerih-bi se naj 7endar še se naši zastopniki, pa tudi vlada, 7se tetjanje davkov, kolikor .mog.oče davkeplačiteljem premalo ozirajo na ubošt^o in prave potrebe pre- polajšajo. Na te postave se pa> ae.daj skoro nikder bivalce? 7 našej deželi. Vsemu, kupčiji, obrtu in kmetijst7u če konec biti, le rubežem in eksekucijam zarad zaostalib da^kov ne. Kolikor pomnim, še ui .bila tolika sila za denar, kakor.na je ra^no sedaj. Za vsakdanje potiebc, za vedno 7e6je dače pptrebujejo naši gospodarji sedaj 7e5 deuarja, kakor jiin jiho^a posest^a nesejo; in vsled tega se Sedalje bolj zagiezajo — 7 dolgove. Ljudje jemljejo že od kapitala. Ako nebi hianilnice mnogim pomagale, videli bi polovico menjših posestniko7 na javni dražbi ali 7 eksekuciji. Posojilnice na deželi jemljejo po 12—18% 'n izposojujejo že 7elikanske svote, kojih obresti cist dobodek zeiuljišč gotovo ne pokrije, še manj pa preseže. Cnduo je tedaj, kar je nedavno finančni minister ua Dunaju rekel, namreč: da se še 7edno davki redno plačujejo, in da se bode vse slcoro na boljše obrnilo! Gospod ministei1 gotovo ne ve, ali pa neče vedeti, kako neusiniljeno da se sedanji čas davki teijajo in sicer ne samo stari in in zastureli, ampak tudi tekoči iu najnovejai, tudi tam, kder je ljudi nesreča zadela, da se je moialo za nje javno pobirati. Pogosto se že zgodi, da vzemejo ubogemu kmetu potrebno živino, poslednjo kra^ico za nekoliko goldiuarjev, ki so komaj stroške za eksekucijo pokrili. Tako ra^nanje s kmetom je res žalostno pa ozir ne jemlje. Zato nas7eti>jem sledeee: dežehnemii o db oru se ,n a 1 o ži, da se h i tro o b-rne do c. kr. viade-s prosnjo, da ona zopet nk.aže daykarijam in- okrajnim glavarr stvom, ra^nati. se po tistih postavah in nkazihjki so v varstvo in. ^brambo da-.7keplačilce^ izdani. (Ta nasvet je-bil aprejefr. Ured.). Sicer pa dobro 7em, da tudi ta nasvet ne bode zda.tno pomagal, ker tega niti ne more. ¦ Kajti drža^a, dežela, okraji, arenje zahtevajo aedaj pre^eč, in 7sled tega je davko^ska moč 7 7 deželi prenapeta: Bremena so naiu postala neznoslji^a. Pred nekaj dnevi sem dobil v roko spis, iz kateiega je razvidno, kako so od 1. 1869 narasle piiklade za deželne, okrajne in srenjske potrebe. ¦-•.,¦ Leta 1869 ao. znašale deželne priklade (•Landes-Umlagen) 977.000 fl. ali 35 % rednega davka. Pet let pozneje, t. ]. 1. 1874 pa 1,634.9) 8 fl. ali 51%, tedaj za 657.918 fl. več. T.o je res biter in velikansk napredek !• Poglejmo na okrajne pri-. :> ldade (Bezirks Uinlagen)! Te so 1. 1869 znašal* 251.275 fl. ali popiek 9%. Toda 1. 1874 so na-. rasle že na 711.235 11. ali na 22 %• tedaj za 459.660 fl. ali za 13%. Isto neljubo prikazfin imamo pri srenjskih prikladab(Gemeinde-Un.lajjen)!.. Leta 1869 so 7se srenjake priklade v celej deželi- tudi po. 7sem neposta^uo. Toda krive temu znašale 359.127 fl. ali 13%. Leta 1874 pa že niso da^kaiije, tudi deželne oblastnije ne, ampak 696.269 ali 22.% tedaj za 337,142 fl. 7e5! .Vse:7se to uani firibaja iz sredine uašega cesaistva, priklade: deželne, okiajue in srenjake «kupaj so t. j. od (lunajskili ministiov, ki tako ueusmiljeno ukažujejo da^ke izterjevati; in to je, kar nam 7elikansko breme da^ka dela popoluem neznoslji7O. tedaj leta 1869 znašale 1,587.402 fl. ali 57 %, leta'1874 pa 3,042.422 ali 95%, ki so se 7rgle na redni da^ek! Leta 1874 je bilo deželue redne dače darkepUčiteljem v knjižicah predpisane 4,495.197 fl. Ali Ijudje vsega niso zatuogli več popla5ati. Zaostalo je da5c na dolgu 1,052.147 fl., tedaj skoro četiti tlel predpisaue svote. Zanimive so tudi še slede5e številke in nauki, kateri v njib tičijo. Zgornji Štajer zaostal je v plaSevanju da6e samo z 8 g/0, srednji Štajer že z 18—2Oe/o in najbolj pa Spodnji Štajer, uamreč v nekaterih krajih z 30—40 8/0; akoravno sc je laui dača z neusruiljenim rubeujem uterjevala. Tojejasen dokaz, da ua aloveuskein Štajerskem goapodarstvo mo5uo propada. Te itevilke tudi kažejo, da spoduja Štajerska v pribodnje ne bode mogla ve5 tolikcga davka pla5evati, 5e se ojeuemu gospodarstvu zdatno ne pride na p o iu o 5; davkovska in o 5 j c pri ujej že preve5 napeta! Nekateri gospodje poslauci nasvetujejo, naj bi se deželue, okrajue in Hieujske priklade nalagale tudi na iudirektui davek, t. j. na meao, kruli, vino itd. Temu nikakor ne piitrdim. Vzviaana iudirektna dača bi zmanjšala vreduost poljskih pridelkov in prišli bi še le iz deža pod kap. Splob pa je umuo gospodaratvo za znižanje, a ne za povzrišauje indirektnega davka! Ve5ina tega zbora je skleuola letos toliko stroakov zbrisati, da bodemo drugo leto a 38 °/o deželuih priklad izbajali; iu vnled tega pravite in »e tolažite nekateri gospodje poslanci, da ao zatnore 8 pouiiieujera gledati na deželne liuauce ali deuarstvene zadeve. No, jaz ne zmorem take mirnosti, pač pa mialiin, da inianio vsi skupaj resuo dolžuost, poizvedavati po uzrokib tolike denarstveue ntiake in ne8ieče v deželi. S aamim zmanjaanjent izdatkov v deželnein prora5unu, brisaujeui uekaterib atroakov no doseže se nobena zdatna pomoč. Slabo naše gospodarstveno stauje ima bolj globoke korenine ali uzroke. Kar 8e je do sedaj bvalinalo kot gospodarsko napredovanje, to je le kar — sleparstvo. Milijoue denarja so mu ljudje žrtvovali zastonj; sedaj to čedalje bolj aprevidijo iu 8i prizadevajo, da bi ae iz te nesre5e izvlekli. Ali ustavlja ae jim ae vedno vladajo5e nustavaštvo" s svojimi voliluimi pustavami iu nem.škiin ustavakom na koriat umetno seatavljeuimi volilnimi skupinami tako, da vladari in gospoduje sauio jedna atranka, ne pa ve5ina avstrij8kib narodov. Iz tega pa se rodijo tolike težave za naše goapodaiatvo, da zadižujejo vsak napredek in duaijo vsako upauje, da bi po tej poti kedaj postalo bolje. Ne81-e5a, ki nas 11 aci, zamore se od naa le odvaliti, 5e se vladna aiatema predruga5i inpostavinapravi5nišopodlago. Tojetaka reanica, kise nesrne brez kazni še ve5 5aaa zanemarjati. Kajti av8trij8ki narodi ne uiorejo ve5 dolgo pla5evati stroako v v s v o j o 1 astno zatiro v anj e!