GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV — 7. JUNIJA 1961 — LETO XI., ŠTEVILKA 11
PROSVETNI DEIAVEC
OBČNI ZBOR SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV
Dosledno uvajanje novega sistema - pot k izboljšanju razmer v šolstvu
No občnem zboru Sindikatu prosvetnih in znanstvenih delavcev LES 10. maja je v razprcm govoril tudi član Izvršnega sveta LRS in predsednik republiškega Sveta za šolstvo Vladko Majhen
Pri uveljavljanju novega sijema finansiranja šolstva, je de-iai tov. Majhen, se srečujejo prometni delavci z raznimi težava-^ ki jih ob izdaji zakona niso ^■edvidevali. Ponekod vzbuja te-we tudi malodušje in razočarajte. Temu bi se seveda izognili, ^8 ne bi ocenjevali novega sistema finansiranja samo po začetnih ^računih, temveč po učinkih, ki Mi bo prinesel šolstvu v naslednjem obdobju, ko se bo docela Uveljavil. Sedaj bi se morali vprašati, ali je novi sistem v skladu J težnjami, -ki jih je izražalo učiteljstvo v prejšnjem sistemu. Ko-l!kor siN lahko prikličem v spojin, so se izoblikovale med uči-^Ijstvom tri težnje.
Vse od osvoboditve do danes J® je ponavljal dvom, ali je pra-'’ilno in umestno deliti družbeno Jmijenje na proizvodna in nepro-j^Vodna področja, tem bolj, ker spremljali neproizvodna pod-°čja prizvoki manjvrednega, bi-J^ratskega, proračunskega itd. rosvetni delavci so slutili proti-lovnost takih razlikovanj. Z novim sistemom dohodka in nje-j.0ve delitve se odpravlja proti-”*°vje med proizvodnimi in neproizvodnimi področji ter se jih ™®tavlja v enak položaj. Vsako P°dročje si mora s svojim de-IOth zaslužiti dohodek.
, 2 uvedbo družbenega upraven ja v šolstvu se je nenehno po-avljala zahteva, naj se odpravi-^togosti proračunskega sistema,
V* ovirale smotrnejše mateid-n poslovanje šol. Ker prora-W ,tii dovoljeval premikov iz
določenih postavk, so mo-5^ šole cesto vračati sredstva v ;°račun, čeprav za nekatere na-$t niso imele nobenih sred-ja V' Novi sistem finansiranja uva-Popolno poslovno samostojnost
gornjima težnjama lahko ^štejemo še tretjo, to je željo, 8^. °i naraščala materialna sred-Ve,a za šolstvo vzporedno s po-^ svanjem narodnega dohodka. D sistem zasleduje prav ta 'urien. V družbene sklade za
šolstvo bodo dotekala sredstva v določenem sorazmerju z naraščanjem narodnega dohodka.
Ker uresničuje novo finansiranje tri osnovne težnje, za katere se je učiteljstvo ves čas zavzemalo, bi se morali prosvetni delavci okleniti novega sistema z obema rokama kljub težavam, ki jih povzroča njegovo uvajanje. Malodušje vleče nazaj ter podaljšuje življenje težavam in trzavicam, ki so neogibne ob rojstvu vsakega novega sistema. Dosledno uvajanje novega sistema je hkrati najkrajša pot k izboljšanju razmer v šolstvu. Z enakim zaupanjem, kot ga je gojila naša družba v. delavski razred, ko je vzpostavljala delavske svete, se obrača k prosvetnim delavcem, z vero, da bodo storili vse za uveljavitev novega sistema finansiranja v šolstvu.
ekonomskih pogojih. Drugič, v zvezi z novim sistemom spreminjati mentaliteto v prosveti in sproti razčiščevati porajajoče se probleme, ki se često preveč poenostavljajo. Vprašanje razvitih in nerazvitih krajev ne moremo enostavno postaviti tako, češ naj razviti prevzamejo bremena za nerazvite. Analizirati moramo ekonomske procese in nanje opreti svoje zahteve. Tudi v mestnih in razvitih občinah so se namnožili določeni problemi, na katere ne smemo dajati površnih in svojevoljnih odgovorov. Potrebne so globlje družbeno ekonomske analize. Občina Ljubljana-Center ima n. pr. veliko šol in četudi bi vse vzdrževala, nastaja vprašanje, ali je dolžna vzdrževati tudi 13 dijaških domov kot izrazite socialne ustanove za druge občine. Socialna vprašanja morajo reševati vse občine. Dijaški domovi bi
morali gospodarsko poslovati, socialne službe občin pa bi morale plačevati domom stroške za svoje oskrbovance.
Manj razviti predeli hočejo biti enakopravni z razvitimi pri razvijanju šolskega sistema. Hočejo imeti strokovne šole za kadre, ki jih neposredno ne potrebujejo. Ali je n. pr. utemeljeno imeti v nerazvitem okraju toliko gimnazij kot v razvitem? Noben okraj ne more ničesar zamuditi. Ko se bo ekonomsko razvil, se bo v njem razvilo tudi šolstvo. Izoblikovati si moramo jasne kriterije, toda le-teh ne smemo poenostavljati. Če ‘ smo se odločili za prilagajanje šolstva ekonomskim pogojem in delovanju ekonomskih zakonov, moramo spoštovati ekonomske principe, ne pa jih rušiti s socialnimi, ker se nam lahko to prej ali slej maščuje.
»Šolsko« in »izvenšolsko« delo
Tovariš Vladko Majhen
Treba se je boriti za uveljavitev pravic
reformo šolstva in uvelia-
j novega sistema finansiranja sa, te nadvse pomembna metoda, jj.katero rešujemo nova vpraša-jJ.9- V vseh državah je skorajda parilo, da se ob reformah okre-vloga centralnih organov, v °šno znano je dejstvo, da gre-ls° M nas po obratni poti, po tijj|6ri se povečuje vloga osnov-celic družbenega življenja; v D)p®1*1 primeru se povečuje po-i^i^bnost šol kot osnovnih enot »jj,. Sevalnega sistema. Glavna Post, da se bodo uveljavila Ji^rinna načela in uvedel nov finansiranja, mora odslej ttpjPpiati iz šol, od prosvetnih
^Vcev in šolskih odborov. Le-tivp ne smejo čakati na direk-tw, k®1- ni mogoče rešiti vseh <C®m°v iz enega središča. Pri-se mnenju tov. Peter-(iovjlda n® bo mogoče uresničiti A nalog brez poznavanja vseh W®enih dokumentov od VII. a ZKJ do V‘ konSresa
’ ker si prosvetni delavci •>6 >. ',e§a ne morejo začrtati jas-skj VT-1 Za svoje delo. Vsi učitelj-Jaij .^ri in šolski odbori bi mo-10 Sradivo dobro poznati. Po-Zaznavanja politike je po-to-M ? tudi dobro poznavanje tt) n>.1S?V’ k' določajo dolžnosti Vba vice šolstva. Te pravice je 'Itev Ures,ničiti; v boj za uvelja-Pravic morajo iti prosvetni b^fi Cl prav tako kot šolski od-Jtegii Centralni organi ne bodo Jsj K; ^bojevati te bitke. Pose-iz« ,p?uriaril, da občine niso riti ^ntle vseh obveznosti, ki 50 s J zakon nalaga. Izpolnile ,dva pogoja — dale so ‘b	nska sredstva po 22. členu
f*°tl{0, ZVeznem predpisu 10 od-.	°d osebnih dohodkov pro-
!^itvP Vs' ostali viri čakajo in šolski odbori mo-* oh,retl '3°rbo, da bodo občine h Pb ®z.nosti izpolnile. Na te-v? ^olslc-ll0 premalo borbe. Morisa n odbori niso preštudirali gradiva, da bi z večjo
odločnostjo posegli v nova dogajanja.
Kljub težavam ne bi hotel biti krivičen do občin, h katerim je sedaj naperjena glavna ost. Marsikje prevladuje mnenje, da v občinah ni razumevanja za šolstvo. Ugotoviti pa moramo, da je šolstvo s komunalnim sistemom ogromno pridobilo. Sodim, da se moramo bolj poglobiti v ekonomska dogajanja, če hočemo pravilno presoditi razdelitev dohodka, s katerim občina razpolaga.
Tov. Majhen je dalje dejal, da so občine lansko leto z novimi odloki o prejemkih prosvetnih delavcev sprejele nase veliko breme; prav tako ne smemo prezreti, da občine sicer svobodneje razpolagajo s svojimi dohodki, vendar jih prejšnja politika zavezuje za marsikatere izdatke. Začetih investicij ne morejo pustiti na sredi poti, zato gre del občinskega dohodka še vedno v te namene.
Včasih kritiziramo gospodarske organizacije. Tudi te imajo z novim sistemom dokaj težav. Morda danes še ne vedo, koliko sredstev bodo lahko namenile za izobraževanje. Zato bi bilo prav, če bi globlje in objektivno pretehtali gospodarske zmogljivosti občin in gospodarskih organizacij ter zahtevali le to, kar je v sedanjih pogojih realno. Realne zahteve pri uveljavljanju novega sistema nas bodo obvarovale pred nepotrebnimi spori in vznemirjenji prosvetnega kadra. Jasno pa je, da se moramo boriti za vse, kar je mogoče doseči za šolstvo v današnjih materialnih pogojih naše družbe.
SPREMINJATI MENTALITETO V PROSVETI
Po mojem mnenju, je nadaljeval tov. Majhen, bi se morala razvijati nadaljnja borba v dveh smereh: prvič, uveljaviti novi sistem finansiranja šolstva v danih
Mene, je nadaljeval tov. Majhen, nekoliko moti diskusija o šolskem in izvenšolskem delu. Razlikovanje šolskega in izven-šolskega dela izvira iz starega sistema, ko smo živeli v centralističnem sistemu z enotnimi iz centra predpisanimi programi. Take programe je bilo treba prilagajati krajevnim razmeram in potrebam. V izvenšolskem, javnem življenju, so prosvetni delavci spoznavali okolje. V proračunskem sistemu sta se ta dva pojma tako ustalila, da sta bila neogibni pogoj za dobro vzgojo in izobraževanje. Sedaj se je položaj izpremenil. Vsaka šola mora sama ugotavljati družbeno stanje in za potrebe tega družbenega stanja izdelati učni program. Prosvetni delavec mora živeti z družbenimi potrebami, če hoče sestaviti življenjski program in vzgajati kadre, ki jih družba potrebuje. Če bomo hoteli šolo približati družbenemu življenju, bo morala le-ta dihati s komuno. Obstoj samostojnih gospodarskih enot in obstoj samostojnih komunalnih skupnosti narekuje tudi samostojnost šol zato, da bi se mogle prilagajati potrebam gospodarskih organizacij in komun. Zato bomo v bodoče ocenjevali
šolo po tem, kakšen program si je glede na družbene razmere postavila.
Sodim, da v bodoče ne bo mogoče ocenjevati šblsko in izvenšolsko delo posebej. Poglavitno bo, da bo šola kot celota zasidrana v družbenem okolju. Za ocenjevanje strokovnih šol bo poglavitno vprašanje, kakšne kadre dajejo, na tem bo temeljilo družbeno ocenjevanje, zato bomo ocenjevali učitelje po tem, kako v pouku izražajo družbene procese in kakšno konkretno znanje dajejo za reševanje teh procesov.
Nadvse živahne so razprave o ocenjevanju učiteljev. , Ker smo zadržali večji del starih metod pri ocenjevanju učencev, zadržujemo tudi stare metode za ocenjevanje učiteljev. Ko smo govorili o novem ocenjevanju učencev, smo rekli, da je treba izmeriti celovite, skupne sposobnosti učencev in šele na osnovi teh odločiti, ali bodo mogli v naslednjem letu napredovati. Ker si nismo ustvarili celovitih pogledov v odnosu do učencev, si težko predstavljamo celovito ocenjevanje učiteljev: kaj pomenijo v kolektivu, kaj pomenijo v družbenem okolju, kako se njihovo delo izraža v uspehih učencev itd.
Navdušiti in vzgajati mladino za glasbeno ustvarjalnost
Kako je s kolektivnimi oblikami življenja v šolah ?
Diskusije in polemike zadnjih dni nam kažejo, da v sedanjem sitemu niso mogle zaživeti kolektivne oblike življenja v naših šolah. Najdlje so napredovale osnovne šole. Ko se bo načelo vprašanje uspehov celotne šole, bodo stopili v ospredje prav ti činitelji. Doslej so se zelo, težko uveljavile razredne in šolske skupnosti učencev v srednjih šolah in so vse prečesto zahajale v opozicijo — na eni strani učiteljski zbori, na drugi dijaki, oboji pa so sodili, da morajo opozicio-nalno nastopati drug proti drugemu. Če bi se vsi učiteljski zbori in skupnosti dijakov usmerili k izvajanju programa, k učnim uspehom, bi razmišljali profesorji, prav tako pa tudi dijaki, kako bi uporabili kolektivne oblike šolskega življenja in samoupravnega mehanizma za čim večje uspehe. Bojeviti nastopi z razprtijami in formalistična razčiščevanja o pravicah enih ali drugih k uspehom prav nič ne prispevajo.
V naših šolah še vedno prevladuje verbalistični način pouka, ki temelji na siromašnih materialnih osnovah šolskih ustanov. Premalo vztrajno pa se borimo proti njemu povsod tam, kjer nam materialne prilike, četudi zunaj šol, lahko omogočijo nazornejši pouk. Mar se ne da biologija čvrsteje povezovati z naravo, zgodovina z muzeji, umenostna vzgoja z galerijami, koncerti itd. Na žalost je postal verbalizem že nazor učiteljev, v šolah je dosegel višek in več kot mojstrsko predavati je resda nemogoče. Nov način finansiranja šolstva se obrača v novo smer, ko bodo morale šole izkazovati pred družbenim skladom svoje
uspehe za pridobitev dohodka. Povečani uspehi pa bodo terjali nove metode in nove načine dela. Gre za ekonomično izrabo učnega časa in učnovzgojnega procesa. Nazornost je prav gotovo najzanesljivejša osnova take ekonomičnosti.
Prizadevanja za uresničitev novih reformnih teženj in zakona o finansiranju šolstva se bodo morala gibati v treh smereh:
prvič, v vztrajnem boju za samostojnost šol v družbenem in gospodarskem smislu;
drugič, v nenehnem boju za preoblikovanje notranjega šolskega življenja, v katerem moramo najti take organizacijske oblike, ki bodo na najbolj ustrezen način pospeševale in povečevale uspehe naših šol; v tem boju moramo izoblikovati tudi nove metode učnega in vzgojnega dela;
tretjič, v boju za nova in sodobna pojmovanja o izobraževanju naših državljanov; v boju za jasno koncepcijo bo treba premagovati birokratske in nenačelne diskusije. Sistem moramo izgrajevati tako, da bo vzpodbujal kvalitetno delo, prizadevnost, socialistično družbeno usmerjenost, uspehe itd. Zaradi tega se ne usmerjajmo k šablonskim in birokratskim točkovanjem (za šolsko delo 60 °/o, za izvenšolsko 20 Vo za krožke 10 °/o itd). Take birokratske metode bodo stalni izvor prepirov in vznemirjenj. Sodim, da je treba nov sistem postopno uveljaviti z jasnimi kri-feriji, morda na začetku izhajati iz manj postavk, toda jasnih, in šele nato dopolnjevati sistem z novimi, ko jih bomo preizkusili in spoznali za veljavne in koristne.
Čeprav je od letošnjega celjskega festivala mladinskih pevskih zborov minilo že dobrih deset dni, so vtisi in spoznanja še vedno tako živi, kot da bi na festivalni oder še vedno prihajali vedno novi zbori. In nekdo je rekel — verjetno so bile to misli vseh, ki so sledili letošnjim prireditvam — da je celjski festival v celoti uspel. Res, uspel je; v to najbrž nihče ne bo podvomil. Toda to je pravzaprav šele pol resnice o letošnjem festivalu mladinskih pevskih zborov v Celju. Prava resnica o njem je mnogo globlja, obetajoča.
Že sam program prireditev na letošnjem festivalu je bil veliko bogatejši, v primeri z lanskim. Tako so prireditelji letos vpisali vanj revijo najboljših slovenskih mladinskih zborov pred-mutacijske dobe, revijo najboljših slovenskih ženskih, moških in mešanih mladinskih zborov po-mutacijske dobe, revijo mladinskih pevskih zborov glasbenih šol Jugoslavije in slednjič še zvezno revijo mladinskih zborov iz vseh republik in zborov narodnih manjšin. K temu pa je treba dodati še razstavo mladinske pevske literature od prvih povojnih dni do danes in posvetovanja glasbenih pedagogov o glasbeni vzgoji mladine.
Uspeh letošnjega festivala mladinskih pevskih zborov v Celju pa ni samo v tem razširjenem programu, kajti tudi kvaliteta nastopajočih zborov je v letošnjem letu dosegla znatno višjo raven kot kdaj koli poprej. A kar je pri tem najpomembnejše, izrazitih odstopanj skorajda ni bilo. Res, v nekaterih primerih skorajda ne bi bilo več moč delati razlik med amaterizem in profesionalizmom, res pa je tudi, da je bila vsaka pesem, vsak nastop, vsaka prireditev veliko doživetje. A tudi repertoar, po katerem so letos posegli zbori, je bil veliko zahtevnejši v primeri z lanskim letom. Slovensko narodno pesem je letos skoraj v celoti zamenjala umetna pesem slovenskih in jugoslovanskih avtorjev.
Najpomembnejši uspeh letošnjega festivala je nedvomno množičnost v mladinskem zborovskem petju, ki je posledica prav te osrednje prireditve. Tako je v pripravah na celjski festival nastopilo na občinskih in
okrajnih revijah 42.883 mladih pevcev v 848 zborih. Množičnost, s katero se je Slovenija uvrstila na prvo mesto v Evropi, morda tudi v svetu. Množičnost, iz katere mora v prihodnje zrasti kvaliteta, množičnost, ki mora neizbežno vplivati na našo glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost.
Pomen letošnjega Celjskega festivala mladinskih pevskih zborov pa je tudi v poglobljenem glasbeno vzgojnem delu. Vsak nastop posebej, kritični pomenki o vsakem zboru — to je bila pravzaprav najboljša šola glasbenih pedagogov. Na posvetovanjih o problemih sodobne glasbene vzgoje mladine pa so glasbeni pedagogi začrtali njen bodoči razvoj. Poudarili so, da je osnovna naloga glasbenega pedagoga, da pritegne, navduši in vzgaja mladino za glasbeno ustvarjalnost, da mora biti sodobni glasbeni pouk zasnovan na aktivnem glasbenem udejstvovanju in da morajo glasbene šole postati žarišče . vsega glasbenega življenja komune — da se morajo na široko odpreti njihova vrata.	S. B.
Proslava 2.0-!e!mce revolucije na sdmvslveni šoli
Sola za zdravstvene delavce za otroško zdravstvo je pripravila 27. maja svečano pnoslavo 20-leinice revolucije v dvorani Tehniške šole za eiektro stroko v Vegovi ulici v Ljubljani. Tisti del pedagoških delavcev — med njimi tov. Kristina Cibaškova — ki je imel s svečano proslavo dovolj dela, zasluži vse priznanje in pohvalo. Vajeni smo, da gledamo gojence te šole na raznih nastopih, zato tudi lahko pribijemo, da so njih nastopi vse boljši in boljši.
Pevski zbor gojenk, ki ga vodi vrsto let profesor Danilo Cerar, je začel svečanost z Internacionalo, nakar se je odvijal kulturni program z uvodnim nagovorom Ivice Radanovič, gojenke, ki je v klenih stavkih očrtala naš zgodovinski razvoj. Ob spremljavi klavirja je šolski pevski zbor zapel vrsto narodnih in umetnih pesmi, vmes so bile vpletene recitacije. Drugi del programa je obsegal niz točk, prikazanih pod naslovom ^-Utrinki-«,, samostojna stvaritev in zamisel prof. Franceta Šušteršiča. D.
/
Prva tretjina Jugoslovanskih pionirskih iger uspešno zaključena
Zborovanja sindikalnih podružnic
Pri izvedbi so imeli pomemben delež prosvetni delavci
USPEŠNO DELO KOMISIJE
V OBČINI MARIBOR - CENTER
Prva etapa Jugoslovanskih pio- tod dela, od nirskih iger z geslom »-Moj kraj ustvarjalnosti, včeraj« je pri kraju. Pionirji so se z vso vnemo posvetili raziskovanju preteklosti svojega kraja.
Se prav posebno mikavno je bilo zanje v tem obdobju zbiranje
pionirjev pa več Poglabljanje v včasih zapleteno življenje komun in gospodarskih organizacij ne bo vedno lahko in bo terjalo razlaganja odraslih. Najboljše prispevke, ki jih bodo pionirji
najrazličnejših predmetov iz pre- napisali o sedanjem življenju teklosti, od večstoletnih starin svojega kraja, naj bi izdali v po-do pomembnih dokumentov iz sebni čitanki.
NOB, ki so jih ponekod odkrili. Sem lahko prištejemo 13 dopisov Toneta Tomšiča, ki so jih našli pionirji v Ilirski Bistrici — da navedemo le en primer. Vrsto predmetov so pionirji odstopili raznim muzejem, mnogo jih je obogatilo šolske zbirke. Ob odločanju, ali naj predmete velike muzejske vrednosti pionirji ob-drže ali odstopijo muzeju, je nastopal važen vzgojni moment, ob katerem so lahko prav prosvetni delavci otrokom razložili, da je treba interese skupnosti vrednotiti više od lastnih ožjih šolskih
Za naslednje obdobje pionirskih iger bo pripravljenih >eč prireditev, med drugim likovni bienale v Ljubljani, ki naj bi mu bila po možnosti priključena tudi razstava o pedagoškem delu likovne vzgoje. Obeta se tudi razstava pedagoških del s področja estetske vzgoje v ljubljanski Pionirski knjižnici. Prav tako naj bi se v tem obdobju okrepilo delo odraslih za otroke, predvsem naj bi postale pogostejše predstave za otroke.
Dela bo veliko, tako za pionirje kot za odrasle. Ker so pio-
Komisija Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev pri občinskem sindikalnem svetu v občini Maribor-Center je na letnem občnem zboru občinskega sindikalnega sveta pred dnevi podala precej obširno ponočilo, iz katerega povzemamo najvažnejše ugotovitve.
Omenjena komisija je bila imenovana 30. 9. 1960 in je takoj začela delati. Pripravila je več predlogov in pomagala sindikalnim podružnicam organizirati občne zbore. Naš sindikat ima zdaj na področju občine Mari-bor-Center 26 podružnic ki zajemajo 74 ustanov z okoli 870 člani.
V marcu je komisija organizirala polletno konferenco delegatov vseh sindikalnih podružnic. Na tej konferenci se je pokazalo, da je komisija koristna tudi kot koordinacijski organ, ki vsklaja delo podružnic, posreduje njihove izkušnje ipd.
Občni zbor je ugotovil na svojem področju naslednje trenutno najbolj pereče prtobleme:
Novi način finansiranja šolstva. Materialna osnova za delo vzgojno-izobraževalnih ustanov v občini Ma-ribor-Center je bila v letu 1960 pogosto nezadostna. Iz občinskega družbenega sklada za šolstvo bo v letu 1961 za dokončanje osnovnih šol, ki so v gradnji, investiranih 133 milijo-
nov dinarjev. Proračunski Izdatki za prosveto in kulturo v občinskem proračunu se zaradi prenosa finansiranja šolstva in kulturnih zavodov na občino povečajo od 299,6 milijonov (1960) na 561,6 milijonov, to je za 78 "/o in bodo znašali 44 % vseh proračunskih izdatkov.
Novi sistem nagrajevanja prosvetnih in znanstvenih delavcev naj omogoči, da bodo ,le-ti prišli v družbi do tiste veljave,'ki jim gre. Sindikat je mnenja, naj bi zagotovljeni del osebnih dohodkov bil v višini dosedanjih prejemkov, višina zagotovljenega dola pa bi se določala glede na stopnjo strokovne izobrazbe, specializacijo in uspešno strokovno prakso. Gibljivi del naj bi bil odvisen pa od ostvar-jenih sredstev, delovnih pogojev in
delovnega uspeha.
Skrb za izboljšanje življenjske ravni prosvetnih delavcev, za boljše
delovne pogoje In za počitniški oddih: posebno pereče je stanovanjsko vprašanje. Anketa je pokazala, da ima od 330 prosvetnih delavcev v občini Maribor-Center 58 neprimerna stanovanja, 28 pa jih je sploh brez stanovanja. Občinski svet za šolstvo je predvidel, da bodo v bodoče poleg šolskih novogradenj v vaseh gradili tudi stanovanja za učitelje. Treba bo poskrbeti tudi za zadružno gradnjo stanovanj za prosvetne delavce.
Komisija si prizadeva, da bi posamezne gospodarske organizacije, ki imajo svoje počitniške domove — upoštevijoč njihovo navezanost na prosveto, saj prosvetni delavci izobražujejo člane njihovih kolektivov v raznih šolah in tečajih — pomagale na ta način, da bi v svojih počitniških domovih zagotovile določeno število mest s primernimi cenami tudi za člane našega sindikata.
Vsebinsko izvajanje šolske refor* me in skrb za politično-ideološki štu* dij: na področju strokovnega izobraževanja se je pokazalo uspešno Sodelovanje med šolami in še posebej Z Višjo pedagoško stručno školo n* Keki. Politično-ideološko delo uspešno poteka v sodelovanju z večerno politično šolo in z Delavsko univerzoi Občinske sindikalne podružnice sodelujejo pri utrjevanju organov družbenega upravljanja na šolah. Občinski svet za šolstvo je sprejel predlog komisije našega sindikata, da ^ šolske odbore pošlje svojega zastopnika tudi sindikalna podružnica našega sindikata.
Tabor-Vronsko
interesov. Način, kako so pionir- nirske igre pri nas stekle nekaj
ji skušali prodirati v preteklost svojega kraja, pa je lahko predvsem učitelju zgodovine nudil vrsto metodičnih napotkov, kako poživiti pouk in ga otroku praktično približati.
Ko je republiški odbor Jugoslovanskih pionirskih iger pred nekaj dnevi razpravljal o poteku prve tretjine pionirskih iger, se je ustavil tudi pri oceni dela prosvetnih delavcev. Ugotovljeno je bilo, da je realizacija programa v veliki meri ležala na ramah prosvetnega kadra. Odbor je sklenil ob koncu iger napraviti analizo o tem, kakšen je bil delež tega konkretnega dela pri drugih družbenih delavcih. Predsednik odbora tov. Vladko Majhen je opozoril tudi na večjo samostojnost šol in prosvetnih
pozneje kot 29. novembra lani, je republiški odbor Jugoslovanskih pionirskih iger sklenil v naši republiki te igre podaljšati do konca leta.
S. G.
Gornja Radgona
Vajenska mladina v Kumrovcu
Na rojstni dan maršala Tita je vajenska mladina iz Kersnikove ulice v Ljubljani obiskala Kumrovec. Nadvse zadovoljno razpoloženje se je še dvignilo spričo krasnega sončnega dne, tako da so izletniki videli lep kos naše ožje domovine. Delavska mladina si je med vožnjo ogledala v Šempetru v Savinjski dolini rimska grobišča, pomudila se je v Rogaški Slatini, največje zanimanje pa je bilo v Kumrovcu. Muzejske zbirke so bile učencem ljubeznivo pojasnjene, va-
oelavcev V prihodnosti, ko bodo jenci so se vpisali v spominsko "knji-
prosvetni delavci s to samostojnostjo prevzeli vso odgovornost za izvajanje šolskega programa. Takrat bodo morali pri tem bolj poprijeti tudi družbeni delavci.
Tovariš Majhen je še poudaril, da ne navaja tega zato, ker bi prosvetni delavci potestirali proti izvenšolskemu delu, ampak ker se morda premalo zavedajo položaja, v katerega bodo prišli kot samostojni izvajalci šolskega pro- neavomr grama. Vprašanje je, ali ni doslej mladine, včasih zaradi drugih stvari trpelo delo v šoli in prav zanimivo bi bilo napraviti n. pr. analizo o tem, koliko časa so šoli vzele priprave na pevske festivale.
Namen pionirskih iger je, da otroci sooznajo svoj kraj v spreminjanju in rasti. Zdaj so iz proučevanja preteklosti že prispeli do sedanjosti, proučevanje te pa bo zahtevalo drugačnih me-
go, potem pa so se pred rojstno hišo tovariša maršala fotografirali. Po ogledu rojstnega doma so si ogledali še vas s krasno šolo in hotelom, pa tudi okolica sama jih je zanimala. Po daljšem postanku so se odpeljali preko Brežic na Dolenjsko, v večernih urah, polnih kar najlepših vtisov, potem ko so videli tudi Catežke in Šmarješke toplice in Otočec, so bili spet doma. Domski svet je imel srečno roko, da je popeljal mladino na krošno vožnjo, na doživetja, ki so nedvomno delež k pravilni vzgoji
Na zaključnem sindikalnem zborovanju v tem šolskem letu v Gornji Radgoni je bila glavna Oočka dnevnega reda predavanje docenta dr. Leva Milčinskega iz Ljubljane o mentalni higieni. Znani psjhiater je govoril o začetkih mentalnohigienskeea gibanja v svetu in doma, o preprečevaniu bolezni in dviganju zdravja, o nervozi in nevrotikih v raznovrstnih oblikah itd. Nakazal je, kako bi bilo mogoče v pedagoški dejavnosti uporabiti dinamična mentalno-higienska načela, oziroma kakšno mesto ima mentalna higirena v pedagoški dejavnosti. V razpravi je povedal zanimive stvari iz svoje prakse.
Predsednik občinskega sveta za prosveto in kulturo ttf>v. Tancer je prosvetne delavce radgonske občine seznanil z zaključki občinske konference ZKS občine Gor. Radgona, zlasti s tistimi točkami, ki se nanašajo na družbeno upravljanje s področja šolstva in prosvete. Na Hmferen^i so ugotovili med drugim, da uveljavljanje šolske reforme ni le skrb učno-vzgojnih kolektivov, ampak je to naloga širše družbe in še zlasti šolskih odborov. Boriti se bo treba boli odločno zoper nekatere poiave ideine dvoličnosti ter zoper starokopitna, nepolitična ter izrazita strokovniakar-ska stališča. Solarn se ustvarjajo novi družbeni in ekonomski pogoji, ^ato pa je potrebna tudi večja politična odgovornost pred družbo.
Na zborovanju so obravnavali še razna organizacijska vprašanja, razpravljali sv o republiškem občnem zboru itd. Sklenili so, da bodo takoj po zaključku pouka priredili dvodnevno poučno ekskurzijo na Dolenjsko-Belo krajino. Ekskurzija naj bi pomenila nadaljevanje sistematič,-?. nega ogledovanja in proučevanja Slb----14~	Ika
NA NAŠ RAČUN
venije.
25. maja je v Mariboru umrl zaslužni pedagog in javni delavec Ernest Vrane. Umrl je sredi dela z odraslimi — bil je vodja šole za odrasle v Mariboru, sredi študija problematike vzgajanja in izobraževanja odraslih. Bil je tudi plodovit pedagoški pisatelj, sodeloval Je. v času med obema vojnama Ycfr*BŠih naprednih pedagoških revijah, enako tudi po vojni.
V prihodnji številki našega lista bomo objavili nekoliko podrobnejši prikaz življenja in dela pokojnega Vranca.
V Škofji Loki je lepo uspela prireditev, na kateri je nastopilo 16 ekip iz osmih šol. Pionirji in mladinci so odlično obvladali zgodovino svojega kraja med NOB. Vse ekipe so prejele praktična darila — razdelil jih jim je prvoborec Milan Žakelj. Treba je poudariti, da so vodstva šol za to prireditev vložila dosti truda in jim gre vse priznanje
Dokler bo mladina na našem planetu hodila v šolo, ne bo nikoli drugače: zadnje dni pred počitnicami bo preživljala vedno enako mrzlično in napeto ob »čiščenju« možganskih celic, iz katerih je treba naglo pomesti vso navlako šolske učenosti in napraviti prostor za težko pričakovana počitniška doživetja. Med zadnje nadležne šolske dolžnosti se je že v klasično navado zahvaljevanja s cvetjem kdo ve kdaj vrinilo tudi vse pogostejše sprejemanje daril »hvaležnih« učencev. Ali pa so darila resnično in zmeraj izraz čiste hvaležnosti? Preizkusimo nje pristnost na živem terenu*.
Ne da bi vlekel na uho, sem na avtobusu zlahka dojel pogovor dveh maturantov različnega spola. — Kako ste končali pri vas? — Saj veš> ceremonija zahvaljevanja in tako dalje. Vsakemu profesorju svoj šopek, razredničarki pa še kristalno vazo, ki je bila blazno draga. Pa misliš, da je bila kaj vesela? Sprejela jo je hladno in toliko, da se ni namrdnila. Mar bi si bili prihranili vsak svoj prispevek za valeto! Pa kaj češ? — če že eksistira ta prostovoljni »mus«, ga priznaj ali pa izpadeš kriminalno...
V knjigarni sem naletel na dva, ki sta izbirala darila za tri. Knjige naj bi ne bile predrage 'vilic astronomskim cenam. Za slavista sta kmalu našla nekaj, za filozofa tudi. Pri matematiku pa se je zataknilo, nista se mogla odločiti. Končno pogodita njegov okus in se zedinita: Zanj greva po knjigo v vinarno. Steklenica šampanjca ga niti vsebinsko niti oblikovno ne bo razočarala ...
Trpki okus teh lesnik mi je obudil spomin na osmi marec. (Pripovedovala mi je kolegica iz okrajnega mesta na Štajerskem.) Po končanem pouku sta se na hodniku srečali učiteljici, prva s šopkom, druga s polnim naročjem daril. — Poglej no, koliko vsega so mi nanosili, da mi je kar nerodno... Pa reci, če me nimajo radi moji otroci. — Jaz pa sem obdarovanje preprečila. Prestregla sem šušlja-nje okrog daril in jim prepovedala. Rekla sem jim, da je najlepše darilo pridnost, šopek pa njen simbol. — To si napravila? Bodi no pametna! Jaz pa pravim, naj imajo otroci svoje veselje ...
Prav tiste dni pa so imele ženske v mlekarni takle pomenek.
— Ali je bil vaš tudi tako nadležen kakor moj zavoljo daril za tovarišico? Po vsej sili je tiščal vame, naj mu kupim bomboniero. Zakaj? Zato, ker bo vsak zase nekaj prinesel in jaz nočem biti zadnji. Pa zakaj ne-bi zložili za skupno darilo? Ne vem... — Druga: Moj se je zapičil v nekakšen kipec, ki ni bil poceni. Naj ga nese, sem rekla, da ne bo kaj narobe; ne maram, da bi se to poznalo v spričevalu... — Tretja se je samo potuhnjeno namuznila, ker je poslala v šolo cel kavni servis. — Vmeša se četrta: Ja, ja, znati je treba ... Tista vaša že zna okrog vogla povedati, česa nima, da potem zagotovo vse tisto dobi. Naša pa nič! Še sama sem spomnila, ali kaj zbirajo, pa mi pove, da ne smejo. Sprva sem mislila, da zato, ker je prevzetna, zdaj pa vidim, da je »ta prava«. Saj mi ni za tiste dinarjev, pa vseeno mislim, da je ta boljša, ker ima vse enako rada in se z vsemi enako trudi, pa tudi otroci so tako vsi enaki. Prav zato, ker ničesar noče, bi ji človek iz srca kaj poslal...
Menim, da se je ob tem vredno zamisliti. Mnenja so gotovo deljena, tako med nami kot pri starših. Nekateri gledajo v tem spontan izraz srčne kulture, ki naj bi ji puščali svobodo, drugi čutijo vse več hladne sence nego svetlobe in toplote. (Če hočemo tej stvari pošteno pogledati do dna, moramo priznati, da v prenekaterih primerih poganja svoje korenine tja, kjer domuje zloglasna napitnina, prizvok tihe in nezavedne korupcije, pa obzirno zamolčimo.) In čeprav je takih, ki daril ne sprejemajo, več kakor onih, ki jih ne odklanjajo, ozračje ustvarjajo drugi, ne prvi. Nedvomno je bilo o tem že dokaj razpravljanja po zbornicah in pisanja v uradnih okrožnicah, gotovo pa je le eno: zavesti in stališča tiste učiteljice, ki se ljudem zdi »ta prava«, nam ne more vcepiti noben odlok, dokler se ne zbudi v nas samih. Le tako avtonomno spoznanje lahko postane zakon za naše praktično ravnanje, hkrati pa tudi eden izmed činiteljev našega ugleda v javnosti,
Janez Lampič
Učiteljska sindikalna podružnic« Tabor-Vransko je priredila v sobote 27. 5. 1961 učiteljsko sindikalno zber rovanje. Zborovanje je bilo v osnovni šoli Vransko. Udeležili so se ga to' varišice in tovariši iz osnovnih šoli Vransko, Tabor in Loke.
Zborovanje je obsegalo dva del* V prvem delu smo hospitirali pri tov. Plavčaku Mihaelu. Tovariš je prika' zal uro skupinskega pouka pri pouče' vanju zgodovine v 8. razredu. Hospi' tanti smo odnesli s hospitacije re» lepe vtise in ove pobude za podob* no delo. Učinek prikazane ure je bil dobro razviden iz poznejše živahn® diskusije.
V	drugem delu zborovanja je pre* daval tov. prof. Podjavoršek Albin 1* Celja. Pred začetkom predavanja sin® se spomnili preminulega slovenske?* pedagoga Ernesta Vranca. Pomernb nost zaslužnega , pedagoga je na kraj ko orisal tov. Podjavoršek. Njegt spomin smo počastili z enominutni* molkom. •
V	predavanju je predavatelj naw
zal bogate misli s področja pereče?* vprašanja telesno in duševno okvar jenih otrok in mladine. Prikazal na"; je njihove možnosti izobraževanja vzgajanja, saj je naša družba raviK v zadnjem času posvetila mnogo PZ zomosti tej problematiki. Predavatelj je priporočal mlajšim tovarišem št“ dij defektologije.	^
Po predavanju so navzoči v f1. -...................... P-d^
vahni debati izrazili željo po goški ekskurziji v Ljubljano, kjer rj si ogledali vzgojne domove, v kater^
cer
se vzgajajo telesno in duševno - -fektni otroci. Takšno ekskurzijo boru skušali organizirati jeseni.	,j
Po predavanju nas je predavate« seznanil še z načrtom dela pedagjj, škega društva, katerega je predlož«^ Zveza pedagoških društev LRS Ljubljani.
Zborovanje je bilo uspešno jja
kij učeno. Takih hospitacij in vanj, kot smo jih bili deležni na te zborovanju, si vsi učitelji naše družnice še iskreno želimo. -o
Gomilsko—Prebold—
Griže
Učitelji z Gomilskega, Prebolda Griž tvorimo sindikalno podružn’
sl n A	% ci sl r-i 1 rf -r\-k T"f)^ j
in smo zdaj imeli že drugo zboroN nje. Prvo je bilo v Preboldu. obravnavanja tekočih problempv sjr poslušali referat o skupinskem ,v uku. Predaval je okrajni
svetovalec tov. Strehovec. Refeift c,e bil dobro in nazorno podan, saj ^
je po njem razvila zelo živahna .5 skusija. Kaže, da se mnogi_ načnjg
poglabljajo
__	. . pedagoško delo ih
skupinski pouk odobravajo in se ^ od časa do časa — v okviru pril* ne snovi — tudi poslužujejo. j?
Nato smo si ogledali veliko stilno tovarno v Preboldu, ki sp3^ med najstarejše v Jugoslaviji & v doglednem času postala pravi 1 stilni kombinat.
Drugo zborovanje je bilo v
Zabukovca, ki spada med
v GCJ, rvi	niču	jp-
nejše rudnike v državi. Uprava je ^ kazala vse razumevanje in nam kazala ves potek dela. Ogledali s si nekatera delovna mesta in znali, s kakšno muko si zabukm^i rudar služi kruh. Včasih so P° ^ že kar nečloveški napori in člove* $ težko razume, zakaj je povpt6^ plača zabukovškega rudarja od P naj st do osemnajst tisoč dinarje^*^ Po ogledu je imel okrajni P jK tov. Mi rn
svetni svetovalec tov. Miro b^
Joška opazovanja “fr ka. Referat je bil izredno dober,^P ^
krepljen s praktičnimi primeri.
iznesli
razgovor j® {JjO lalo poglabljaj'
iveda
tudi. -
skusiji so nekateri drastične primere. In kazal, da se vse premalo v otrokovo dušo; to pa je pak. Učitelj mora poznati tudi. u’l{f kov duševni razvoj. Za tn pa trebno mnogo strpnosti. Zakaj 0 j« ima svoj duševni svet, le-tega P treba razumeti in mu v najbolj * tičnih momentih tudi pomagati* ^
Ob šestnajstletnici osvoboditve Dachava
23. junija zbor evropskih internirancev v Dachavu
Dachau je ime, ki ga pozna menda ves kulturni svet. Ljudje se še danes zgrozijo ob tem imenu, ki so ga preklele vse narodnosti, katere so ječale in trepetale pred smrtjo v njem. Koncentracijsko taborišče je bilo zloglasno, saj je tu v krematoriju našlo na deset in deset tisoče ljudi svoj poslednji dom.
Tu je bilo tudi okoli tri tisoč Slovencev. Največ Ljubljančanov .— izobražencev, med njimi zlasti prosvetnih delavcev.
Mesto Dachau leži kakih 18 km severozahodno od Miinchena, na robu močvirja Ampere, od koder je lep razgled na Bavarske Alpe. Mesto ima 520 m nadmorske višine, je mrzlo in pusto. Imam ga še dobro v spominu! Ko je prisopihal vlak, ki je pripeljal 500 pripornikov po 36-umi vožnji iz Ljubljane, se je dokončno ustavil na postaji, kjer je bilo z velikimi črkami napisano ime: DACHAU. Sele tedaj smo zvedeli, kam smo prišli. Na povelje smo se hitro zvrstili po pet in pet v kolono
in že korakali sredi januarske noči po cesti ob spremstvu številnih stražarjev. Po tričetrturni hoji smo prišli skozi hosto do kraja, ki je bil že od daleč razsvetljen s številnimi žarometi.
Pred velikimi vrati vhoda v taborišče smo za trenutek postali in čitali besede, zapisane z velikimi črkami: DA WIRD DEIN WILLE GEBROCHEN! (Tu bo tvoja volja zlomljena!)
Taborišče je bilo krog in krog obdano z bodečo žico visoke napetosti. Na vsakih 200 m so stali visoki stolpi, s katerih se je videlo po vsem taborišču. Skozi okna so gledale strojnice kot resen opomin vsem, ki so sanjali o svobodi in svojem domu.
V taborišču, ki je bilo dolgo morda kakih 800 do 1000 m in široko kakih 400 m, se je ob koncu vojne gnetlo okoli 32.000 moških vseh narodnosti. Cim bolj se je vojna nagibala h koncu, tem večja je bila gneča v taborišču. To smo priporniki posebno dobro občutili v večernih in jutranjih
urah ob delitvi hrane. Težko je bilo trpeti lakoto in še teže žejo (močvirska voda ni bila pitna!).
Ob koncu vojne je razsajala po taborišču epidemija pegavca, ki je pokosila na tisoče in tisoče ljudi, med njimi zelo veliko Ljubljančanov. Drug drugemu smo želeli zdravja , pogosto pa prosili, da bi preživeli obvestili svojce o njegovi smrti.
Cim bolj se je vojna bližala svojemu koncu, tembolj je dišalo mrtvaško meso, zlasti še kosti, ki so se pražile v krematoriju. Ta je stal neposredno v bližini taborišča. Kadar je zavel rahel severozahodni vetrič, je po taborišču zadišalo. Duh je zbujal strah in grozo! »Kdo ve, če se jutri ne bo žgalo moje meso?« si je mislil marsikdo. Uši in driska nista nikomur prizanašali. Danes zdrav, povsem zdrav, samo neizmerno lačen, toda čez 72 ur je bil,marsikdo od Ljubljančanov samo še košček pepela. Prav pred osvoboditvijo se je nabrala pred krematorijem ogromna gora mrličev. Krematorij ni mogel opravljati svoje naloge, četudi je bil noč in dan v pogonu. Gora mr-ličev-okostnjakov in kupi mrtvaškega pepela so obtoževali nemški nacizem. Marsikdo si je že na tihem želel smrti in konca tega nepopisnega trpljenja.
Cim bolj so se bližale rešilne ameriške čete sedme armije, tem bolj je bilo slišati zamolklo bobnenje topov in strojnic. Bila ja
sreda 25. aprila 1945, ko smo poslednjič prišli na apel. Na delo ni šla nobena komanda več! Na pozornico je stopil raportfiihrer Botger in nam ukazal, naj gremo do nadaljnjega v sobe. Popoldne smo šli ponovno na apel, kjer smo stali ure in ure. Slednjič je dejal, da gredo priporniki Nemci prvi na prosto. Zapustili so taborišče, v katerem so nekateri prebili že več kot deset let. Kmalu smo zvedeli, da so jih esesovci ne daleč od nas vse pobili.
Ali čaka ista usoda vse pripornike? Smrt smo tako rekoč samo še čakali in ji od daleč gledali v obraz. Danes Nemce, jutri Slovence itd. Zakaj so esesovci izbrali ta vrstni red, še danes ne vem, saj so bili ti Nemci pri njih vedno privilegirani. Kaj storiti? Pobegniti ni bilo mogoče, saj so strojnice stale na odprtih oknih.
Drugi dan smo na apelu zopet dolgo čakali. Neopazno sem se zmuznil in se skril ter čakal. K sreči je disciplina že popustila. Na »svobodo« so šli to pot zopet še preostali Nemci.
Smrtna mrzlica se je tako iz dneva v dan stopnjevala. Večkrat sem dejal, da so srečni oni, ki so se jih usmilile uši! Kakšna usoda čaka nas? Marsikdo se je že sprijaznil s smrtjo in se tolažil, da ni morda hujša od takšnega bednega življenja. Pa zakaj bi moral umreti, ko je svoboda že na pragu! Ce sem prestal vse
do konca, zakaj ne bi počakal še malo malo časa in Amerikanci bodo tu!
Iz dneva v dan so prihajali transporti pripornikov iz Severne in Vzhodne Nemčije. Pripovedovali so, kako so Nemci v zadnjem trenutku postrelili na tisoče in tisoče pripornikov, ko so zapuščali taborišča.
V	Dachavu je bilo v zadnjem času zelo veliko pripornikov. Priporniki Nemci so zvedeli, da nameravajo nacisti zbombardirati taborišče in na ta način pobiti vse. Kasneje sem zvedel, da so poslali trojico k Amerikancem s prošnjo, da bi njihove čete pospešile napredovanje in tako preprečile nacistični načrt.
V	nedeljo, dne 29. aprila smo okoli 14. ure prvikrat slišali streljanje iz bližine. Vse je objela nepopisna radost. Zaradi stalnega bombardiranja železniških prog niso prihajali paketi iz domovine. Zato je bila lakota vedno hujša in se je že močno kazala na obrazih in životu. Shujšali smo tako, da smo bili podobni skeletom. Za najhujše čase sem čuval konservo tunine. Že od začetka sem odločil, da jo bom odprl šele tedaj, kadar bi moral od, lakote umreti. Ko sem slišal ameriški rafal iz neposredne bližine, sva okolf 16. ure s prijateljem odprla Konservo. Brez kruha sva na mah použila vso tunino. To je bila čudovita pesem, ki jo pozna samo lačen člo-
vek. Od velike slasti sva d0*5 solzne oči.	.J
Dobro uro nato so že strehj ameriški vojaki esesovce P g vhodom v taborišče, ker se ^ kateri niso hoteli podati. v vladalo je veliko veselje, V°“. $ Ijali smo se med seboj, joka'1,,-objemali. Za trenutek je bil0 zabljeno vse gorje. Nismo verjeti, da smo postali svoh°
A svobodni smo bili samo P.gt noč. Marsikdo je lahko ta odšel domov, ostali pa smo še ^ kali na resnično svobodo ^ 7. junija, ko so nas amerišk1 j,-mioni pripeljali sredi noči v ^ Ijano.	(jo*
Ko so v taborišču zagoSP Ji vali Amerikanci, se je na 1 S(j mnogo izpremenilo. Odpad11 ^ vsakodnevni jutranji in ve %-ef-apeli. Na prisilno delo nism0 ^ hodili, hrano so nam izdatn ^ boljšali. Nemci so imeli še ^^cl mesa v konservah. Amen 5o so nam ga razdelili; četo p naši zdravniki svarili rojak’ fo se morajo previdno hran1 ’ ^ nekateri jedli prehitro 1Sara<^ mero. To je bilo pogubno. ^ ^ premastne hrane, katere 2,-jsK0‘ ni bil več vajen, so dobih ^cd
omedle . j
Padali so po tleh v
Vse dobljene težave v
splošno oslabelostjo so po ameriških lazaretih.. « {j«' Ameriška vojska se je V0l9' širni tlačitelji dobro mas Kdorkoli je bil z nami sum - ^ nas je pretepal, pa če je
2.^sl^i š e 8.^ 2.^ 3
11 St.
Teden dni so bili člani delovnih kolektivov
Delovna praksa piranskih učencev
SE O OCENJEVANJU IN NAGRAJEVANJU
V želji, da bi našo šolo čim te-Peje povezali z življenjem in olco-da bi naši učenci začutili, da del komunalne skupnosti in da l* jih seznanili z napori delovnih Uidi v tovarnah, podjetjih in ustanovah, smo 67 učencev in učenk 8 azredov piranske osnovne šole po-za teden dni na delovno prakso. Teden dni, od 17. do 22. aprila, bili naši osmošolci člani delovnih Jolektivov v 27 tovarnah in ustano-7* piranske, izolske in koprske :"eine, za teden dni so delovni ko-‘ektivi prevzeli vlogo učiteljev, to-v*tne so postale učilnice.
Za priprave in organizacijo prak-f?. snto porabili dolge tedne: teme-Jito se je bilo treba pomeniti z J<fnci, da so razumeli, kaj od njih "ičakujemo, kaj želimo s prakso “»seči; dogovoriti pa se je bilo tre-* tudi s podjetji in jim podrobno [^ložiti, kaj vse naj bi mladi prak-''kanti pridobili v kratkih šestih ?>eh, ki jih bodo preživeli pri njih. ;“leg tega smo želeli prakso povedi še s poklicnim usmerjanjem in ““togočiti našim mladincem, ki bo-
smo bili na šoli malo zaskrbljeni, da se ne bi kje zataknilo, da ne bi izgubljali učenci dragocenega časa, zato smo ostali vse dni v stikih z učenci, povpraševali pa smo tudi v posameznih podjetjih, kako gre. Pritožb ni bilo, nasprotno: učenci so se hitro vživeli, v podjetjih so bili z njimi zadovoljni.
Sredi tedna smo se z učenci sestali, da bi iz prvih poročil spoznali, ali teče delo po našem načrtu, ali bo naš poizkus uspel. Oddahnili smo si: povsod so jih lepo sprejeli, jih dodelili na delovna mesta in poskrbeli za tovariše, ki so odgovarjali na njihova radovedna vprašanja in jih seznanjali s problemi podjetja.
Sedaj so naši osmošolci spet v šoli. Pred nami pa so njihovi delovni dnevniki, v katere so vsak dan sproti vpisovali svoja opažanja, spoznanja, vtise. Pred nami so montaže, albumi s slikami, skicami, shemami, vzorci izdelkov — dragoceno gradivo, ki so ga zbrali učenci in bo moglo dobro služiti kot učilo pri pouku, n. pr. v 3. razredu pri
Piranski učenci v tovarni »Jadranka-«
ji? 'etos dokončali šolsko obveznost, bi vsaj približno spoznali pokli-l ' ki jih vesele, ki pa jih le malo, :l?,daleč, po2nai°- Tako bi jim ^šali ^ poklicno odločitev. Zato «wPn razporejanju učencev na mesta, ki smo jih imeli na to j bgo, upoštevali, kolikor je bilo že/.-6Jhogoče, tudi njihove poklicne 'n jih razporedili tako, da je otj to v skladu z njihovo poklicno C^ijo: bodoče strojne tehnike O-iem. radijske tehnike v Radio 1 avtomehanike k avtomobi-cJej ' iadjedelniške tehnike v ladje-te]jjlc°> bodoče učiteljice in vzgoji-V v šolo in v vrtec, ekonomiste VWSarne na občinski ljudski od-^ pošto, v banko, zdravnike v a lan to in v bolnišnico itd.
°Vni kolektivi so z neverjet-‘razumevanjem sprejeli našo po-tjL mnogi celo sami svetovali, da ?. k* bilo prakso najbolje urediti, cjj0 1 učenci res spoznali organiza-uela in delovni proces, proble-tj>Q, delavskega samoupravljanja, ttl , vVino Podjetja, pa tudi lepote težave posameznih poklicev. Ko C vse to uredili, smo se na se-^U pomenili še s starši, ki so načrt navdušeno sprejeli, it^n tako smo 17. aprila pospre-jr,1 Učence na delovna mesta. Svo-de]rjaI°go so sprejeli zelo resno, 50 se lotili z vso mladostno nio in navdušenjem. Kljub temu
spoznavanju prirode in družbe, pri spoznavanju gospodarstva domače občine.
O izkušnjah, o vsem, kar so izvedeli, bodo sedaj posamezne skupine poročale vsem sošolcem, tako se bodo vsi seznanili z vsemi tovarnami in ustanovami, kjer so bili na praksi, to pa pomeni, da bodo vsaj v glavnem spoznali gospodarske, prosvetne, zdravstvene in druge probleme naše in sosednjih občin.
Mnogo bi bilo mogoče napisati o tem, kaj vse so spoznali, koliko novega so pridobili, še tako odlične učne ure v razredu, še tako živa beseda in slika ne bi mogli posredovati globokih vtisov, ki so jih na primer odnesli naši dečki, ko so se v rudarskih oblekah spustili 234 m pod zemljo v sečoveljskem rudniku in občutili naporno življenje rudarja. Zanimiva so bila spoznanja mladih bodočih učiteljic, 'ki vendar šolo poznajo, pa so sedaj pri tovarišicah v prvem razredu spoznale, da se učiteljevo delo ne konča, ko po pouku zazvoni šolski zvonec: tedaj se šele začne — priprave na pouk, popravljanje zvezkov, risanje ponazoril, iskanje slikovnega materiala — vse to zahteva mnogo truda in časa. Niso si premislile, so se pa malo zamislile in vsaj zaslutile veliko odgovornost učiteljskega poklica. Tudi v tovarnah Jadranki in Delamarisu, pa v ladjedelnici in so-
linah, v delavnicah Slavnika in v vrtnariji Cvetje, povsod so spoznali marsikaj, kar je obogatilo njihovo znanje in jim dalo misliti: precej dobro razumejo sedaj, kaj je to plačevanje po učinku, začutili so, da je ves delovni kolektiv, vsak delavec in da so vsi skupaj odgovorni za uspeh podjetja, spoznali so, kako važna je delovna disciplina in dobra organizacija dela — vse to ni prispevalo le novega znanja, temveč je imelo tudi neposreden, življenjski vzgojni poudarek.
Zanimivo je listati po njihovih dnevnikih ali prisluhniti njihovim razgovorom, ki se še vedno sučejo okoli prakse. Posebno preseneča njihovo »strokovno« izražanje, ki se jih je kar mimogrede prijelo. Kako se mora učitelj v razredu včasih truditi, da jim pojasni in vtepe v glavo nov pojem, nov izraz! Sedaj pa so jih v enem tednu nabrali celo zbirko, ki jo zelo samozavestno uporabljajo, že kar malo bahavo vpletajo v poročila, v razgovore.
Pred nami pa so sedaj tudi prva poročila oziroma mnenja podjetij o praksi in o posameznih učencih. Vsa so polna priznanj šoli, ki je dala pobudo, pa tudi učencem, ki so svojo »službo« jemali zelo resno: ni bilo zamujanja, kako tudi, ko pa so jim v nekaterih tovarnah dali kartončke kot velikim delavcem; niso se branili dela, celo zahtevali so ga, z zanimanjem so sledili razlagam ... Tudi učenci so zelo ponosni na te svoje prve delovne ocene, ki so jih prejeli v življenju, vse bolj jih cenijo kot tiste suhoparne številke, ki jim jih pišemo v redovalnice mi v šoli. In prav je tako. Posebno veselje pa so naredili našim učencem tisti delovni kolektivi, ki so jim po končani praksi izplačali tudi prvi »zaslužek«, kot n. pr. v sečoveljskem rudniku, v Radiu Koper, ali povrnili potne stroške.
Praksa je končana, naše delo pa še ne. Precej truda bo še treba, da bomo analizirali in dopolnili vse, kar so učenci v teh šestih dneh pridobili, seznaniti se moramo s tem, da bomo znali to izkoristiti pri pouku, da bomo z njihovimi na novo pridobljenimi izkušnjami ilustrirali učno snov, izhajali iz njihovih spoznanj.
Poleg že omenjenih pozitivnih strani pa so naši osmošolci nabrali mnogo podatkov, ki jih bodo upo-uporabili v okviru Pionirskih iger, zlasti v 2. tekmovalnem obdobju, ko bodo raziskovali in opisovali svoj kraj — danes, čeprav so izvedeli mnogo tudi o tem, kako je bilo včeraj, kako so živeli delavci v tovarnah ob našem morju v preteklosti, zlasti v dobi fašističnega nasilja, saj so se v kolektivih srečali z živimi pričami tistih časov. Vse to 50 spoznali v teh šestih dneh: svojo občino, njeno gospodarstvo, napore delovnih ljudi, da bi ustvarili čim lepše življenje za nas sve.
Poizkusili smo — in uspeli. Prepričali smo se, da čas ni bil izgubljen, še več: bolje bi ga ne bili mogli uporabiti. Zato je naš šolski odbor že sklenil, naj postane enotedenska proizvodna praksa redna oblika pomoči, ki bi jo šola vsako
Na delovni praksi v sečoveljskem rudniku
leto nudila učencem 8. razredov, da jih, preden končajo šolsko obveznost, neposredno seznanimo z našimi tovarnami in ustanovami, jim tako razširimo in poglobimo v šoli pridobljeno znanje, obenem pa jim pomagamo, da se bodo laže in bolj premišljeno odločili za svoj življenjski poklic.
Narda Zadnekova
Pouk s pomočjo filma
Tudi v ZDA primanjkuje kvalificiranih učnih moči. Univerza na Floridi je zaradi tega izdelala — s pomočjo strokovnih profesorjev — 160 filmov s področja prirodnih znanosti, ki so prirejeni za učne ure v trajanju 30 minut. V teh filmih je zajeta v celoti vsebina pouka kemije v splošnoizobraževalnih šolah. Z namenom, da bi preizkusili vrednost takega pouka, so izbrali dve skupini učencev: ena se je učila predmet normalno, druga pa s pomočjo filma. Pokazalo se je, da so dale metode poučevanja s pomočjo filma boljše rezultate.

^ ^ vojak ali pripornik, so ga ) j vprašanje takoj ustrelili, ie |5^rševanju svojih »dolžnosti« P°sebno vnet raportftihrer h^.ger> ki je imel navado udri-bj;s Po naših glavah, da so do-th,, 'včasih krvave buške. Svojo Vžfok °St izva^ bar brez S posebnim zadovolj-sitJVi je privoščil Ruse, če so i uiti iz taborišča. Dosti-S° Nemci ujeli nesrečnika.
mu :’ih dal s svoiimi
io -jp 25 na zadnjo stran, da mu razcefral, hlače pa so bile , na zunanji strani krvave. ?lih-lazen i® moral stati še 24 ur "kojj na mrazu. Na prsih je imel ti-vratu obešeno tablo z na-Seth *' *cb bi n wieder da! (Zopet Vukaj!)
t0 R? -So Pr'šle ameriške čete, jkirjjxSl takoj poiskali vodjo ta-Z jf-’. uokega Gruzijanca, ki n:lirni ravnal posebno grdo. So ga vpričo vojakov takoj Jbtifu' Pretaknili pa so tudi vse ?Čtg6®. io slednjič izsledili tudi ki so ga našli zunaj P?steiiCa v ueki privatni hiši pod jiito d0 xRusi so se z njim teme-“fkli Pusalili. Najprej so ga ob-na?0 priporniško obleko. Swanci 50 sklicali na apelni ;%a b,vseh 32.000 ljudi iz tabo-tako . u srno z veseljem gledali, f?dhi0° ,mu jih Rusi dali 25 na ?!b z Jran, jn sjcer v presled-« Peli _adiflorri. Slednjič so mu '*čh bi«3^ ls^° tablo z napisom vvieder da!« Poigrali so
se z njim kakor mačka z miško in ga slednjič obesili.
Življenja v Dachavu še danes nisem pozabil, četudi je od tega minilo že dolgo časa. Nekaterih doživljajev se spominjam živo, kot bi jih preživljal včeraj. Če bi me kdo vprašal, v čem je bilo najhujše, bi mu odgovoril takole: v pravem suženjskem življenju, v lakoti, v 'stalnem pomanjkanju spanja in v silnem poniževanju človeškega dostojanstva.
Po 6 do 8 pripornikov nas je bilo včasih vpreženih na vrv, da smo vlekli plug in orali zemljo, ali pa jo branali. Nemci pa so z biči udrihali po naših plečih. Kakor v zasmeh pa so se na sosednji travi pasli rejeni konji.
V taborišču je bilo veliko Slovencev, kakor sem že omenil, in so zelo pogosto umirali. Uši niso prizanašale. Skrivaj pred ovaduhi in kriminalci sem v poslednjem času pričel pisati imena umrlih po listkih. Listke sem imel spravljene v konservni škatli, ki sem jo imel zakopano na plantaži. Vsakršno zabeleževanje je bilo najstrožje prepovedano. Seznam seveda ni popoln.
Dne 23. junija letos bomo poromali preživeli priporniki v Munchen in Dachau, kjer bo zbor vseh evropskih internirancev. Tu se bomo poklonili manom prijateljev, ki so za večno ostali v tem prekletem kraju. Dachau bo ostal za vse čase: »Mrtvim v čast — živim v opomin!« R. B.
Tudi »Ob žici« s svojimi dijaki
Ko so se po razredih zbirale dijaške ekipe za pohod »Ob žici okupirane Ljubljane«, je v zbornici II. gimnazije v Ljubljani tovarišica Marija sprožila misel, da bi ne bilo napak, ko bi tudi učitelji šli s svojimi učenci. Beseda je dala besedo in hitro je bila sestavljena mešana ekipa.
Ko je bredla skozi morje dijaških ekip, je bila petorica profesorjev povsod deležna veselih pozdravov in toplega priznanja. V živahnem tempu, ki ga je diktiral vodja ekipe, je skupina v
kar solidnem času: 2 in četrt ure, torej s povprečno hitrostjo 6 in dve tretjini kilometrov na uro. srečno prinesla na cilj nad 400 kilogramov in skoraj 250 let; številni kolegi in še številnejši di-laki so ekipo toplo pozdravili.
Menimo, da s tem pohodom profesorji niso dali svojim dijakom le dobrega vzgleda, temveč so jim tudi pokazali, da si še wi 0 Privoščijo takle hiter pohod, ki je — samo 15 km dolg m ne traja niti tri ure. -č-e-
V	našem listu je že več prosvetnih delavcev napisalo svoje mnenje o ocenjevanju in nagrajevanju učiteljev, vendar ta zadeva zdaj še ni rešena. O tem problemu, ki je zares problem, bi tudi jaz rada povedala svoje mnenje in mnenje mnogih drugih.
Plačevanje po učinku na vseh področjih naše dejavnosti je edino pravilno; torej tudi v prosvetni službi. Prav ima tovariš, ki je napisal besede približno take vsebine: »Zakaj bi imeli vsi učitelji enako plačo, če pa vsi enako ne delajo? Nekateri se celo načrtno odtegujejo delu itd.« Toda kako ugotoviti, kdo več dela, ali kdo ima večji učinek - uspeh?
V	proizvodnji je to lahko: na
primer za število hlač in po kvaliteti šivanja v krojaški stroki se lahko določi plača. To je dobro, in enostavno merilo. Delavec ve, da se z rastočo kvantiteto in kvaliteto njegovih izdelkov veča tudi njegova plača. Da bi dosegel večji učinek, prihaja pravočasno na delo in delovni čas kolikor je mogoče smotrno uporablja. In to je glavni cilj pri plačevanju po učinku.	v
Kako pa meriti učinek v prosvetni službi? Objektivno preceniti, kdo ima večji uspeh, je pri nas zelo, zelo težko. Da se pa ocenjuje in nagrajuje samo zato, ker se pač mora in se pri tem oceni ter nagradi oseba največkrat po subjektivnem mišljenju vodilne osebe kolektiva — to ni pravilno. V prosvetni službi se še precej motamo okoli nebistvenih podrobnosti za določitev učiteljeve ocene in letos tudi nagrade. Tak način ocenjevanja pa ne vodi do glavnega smotra — to je do kvantitete in kvalitete. Kaj pa je pri nas učiteljih kvantiteta ali kvaliteta? Učni in vzgojni uspeh v enem letu. (Učni in vzgojni uspeh se včasih pokaže šele po več letih, kot je bilo že napisano v Prosvetnem delavcu. To je res. Mislim pa, da se v enem letu tudi nekaj pokaže). Po mojem mnenju bi bilo najbolj pravilno določiti učiteljevo oceno (na podlagi ocene pa nagrado) na koncu šolskega leta. Tedaj bi se naj ugotovilo, koliko in kako je razredni učitelj naučil in vzgojil učence v enem letu. Pri tem bi se moralo upoštevati: socialne razmere učencev, kraj, odnos staršev do šole, preobremenjenost učiteljev, pomanjkanje učil, prostorov itd.
Kako ugotoviti uspeh na koncu leta? To je ravno najtežje. Morda bo kdo prišel na dobro misel, na tako idejo, ki bo res izvedena v praksi dala resnično Objektivno sliko uspeha. Prosim vse, da bi svoje mišljenje o tem predlogu napisali! Ce se vse reši, kar se hoče, sem prepričana, da bomo tudi pri tem vprašanju našli pravilno rešitev.
Morda bi ocenile učinek na koncu šolskega leta posebne komisije, v katerih bi naj bili člani dobri pedagogi in strokovnjaki. N. pr. učitelju, ki poučuje kemijo, bi naj dal mnenje kemik, učitelju, ki poučuje I. razred, pa učitelj, ki že več let uspešno uči prvi razred. Ali drugi predlog: vsako leto bi naj napravili dobre teste za vse razrede, kjer se razredno poučuje, in za predmete, kjer se predmetno poučuje. Testi bi naj bili sestavljeni na podlagi učnih načrtov in bi naj bili enaki za vso republiko. Vprašanja na testih bi se lahko vsako leto spreminjala, vendar le v okviru učnega načrta. Pedagoški svetovalci bi naj izvedli testiranje po šolah tako, da bi odgovori na teste resnično bili last otroka (ne morda tudi učitelja). Pri izvedbi tega bi naj bil v razredu poleg svetovalca tudi prizadeti učitelj. Učenci ne bi smeli vedeti v naprej, kakšna so vprašanja na testih. Odgovore na teste bi ocenjevala komisija, ki bi bila sestavljena iz dobrih pedagogov in strokovnjakov za posamezne predmete in razrede. Pri ocenjevanju testov bi naj bil zraven razredni učitelj in upravitelj šole ter naj bi se upoštevale težave vsake šole. Odgovori na teste bi bili lahko tudi merilo' za učenčevo napredovanje.
Tako ali tako, čisto objektivno vendar ne bi bilo. Ljudje so pač ljudje in vsak s svojim miš-' Ijenjem. Eden misli, da je tako prav, drugi pa o istem drugače misli itd. Vseeno se mi zdi ocenjevanje na tak način še najbolj pravilno in objektivno. Zakaj se ne bi tudi pri nas ocenjeval in nagrajeval izdelek (ne metoda)? Spredaj naveden način ocenjevanja in nagrajevanja bi imel tisti uspeh, ki ga želimo. Vsak učitelj bi se trudil, da bi otroke nauči’ toliko, kolikor je potrebno. Bre upraviteljevega prigovarjanja b; učitelji imeli z učenci krožke (seveda, če bi bil čas in prostor), uporabljali učila, delali bi to in eno iz lastnega nagiba, kar do sedaj nekateri niso.
Na vsak način moramo z dosedanjo prakso ocenjevanja in
nagrajevanja prekiniti, ker (kakor sem že rekla) tak način ocenjevanja ne vodi v glavni smoter, ki bi ga naj dosegli z ocenjevanjem. Dosedanja praksa ocenjevanja je veliko bolj negativna kot pozitivna. V naših kolektivih je rodila netovarištvo, razdor med učitelji, preseljevanje, razočaranje, izgubo volje do dela, beg iz učiteljskega poklica itd. Torej vse to največkrat zaradi krivične ocene, ki je bila dana nehote ali hote. Ocena učitelja je v mnogih primerih odvisna le od tega, kako je kdo pri upravitelju »zapisan«, ali kako upravitelj o njem misli Vemo pa, da imajo lahko upravitelji tudi slabe lastnosti kot drugi ljudje n. pr. škodoželjnost, gospodovai-nost, maščevalnost, častihlepnost ... Za dosego svojega cilja se nekateri poslužujejo vsega, s čimer oni gospodarijo, in nemalokrat je tudi ocena učitelja produkt njihovih slabih lastnosti. Gotovo si mislite, da kaj takega ne more biti, saj na šoli da predloge ocen učiteljski kolektiv, a ocenjuje ocenjevalna komisija. Na mnogih šolah je učiteljski kolektiv kot drevo, ki se giba v tisto smer, kamor veter vleče. Mnogi učitelji se bojijo za svojo kožo in si mislijo, če bodo kaj nasprotovali upravitelju, da se bo ta potem maščeval nad njim. V mnogih primerih je to resnično. Tako ostanejo učiteljski kolektivi le tihe lutke, s katerimi lahko upravitelj kar pometa. O, ponekod so pa dobri, revolucionarni in značajni kolektivi. No — tam vse dobro uredijo! Ocenjevalna komisija, ki ne pozna delo učitelja v šoli, le navadno prikima tistemu, kar upravitelj predlaga. Tako je ponekod le upravitelj tisti gospod, ki z vrha »deli blagoslov«.
Ocene učiteljev se določajo na kaj različne načine. N. pr.: ocena se določi na podlagi upraviteljeve hospitacije. Kakor seje učitelj pri hospitaciji »odrezal«, takšna je ocena. Vemo pa, da različni ljudje reagirajo na »obiske« različno. Nekatere to ne moti, takrat, ko ve, da ga nekdo presoja se potrudi in ima uspeh. Ko ga pa nihče ne gleda, je morda vse drugačen — glavno, da služi. Drugega, ki mogoče drugače uspešno uči, hospitacije motijo, se zmede, v govoru ni sproščen itd., tako da je slika nastopa v tisti uri slaba. Vendar pa ima navadno tak učitelj na koncu večji uspeh, več je naučil kot tisti, ki pri hospitaciji dobro nastopa, drugače se pa ne trudi. Odlikuje se zabušant, zadovoljuje pa zelo prizadeven učitelj. Ali ni to absurd?
Ali — upravitelj pride v razred, učitelj dobro nastopa, ima pravilno metodo, naučil je učence, kar je hotel, le v pripravah ni imel napisan vzgojni smoter oz. ni imel napisano III., morda je imel samo naslov učne ure. Upravitelj je to zameril in na ocenjevalni list napisal: »Priprave dela površno«. Ocena — nižja! Zopet norost.
Učitelj, ki je bil na papirju zapisan v različnih organizacijah kot funkcionar, je v šoli svoje poklicno delo opravljal zelo površno, večkrat manjkal itd., a je dobil oceno »se odlikuje«. Drug učitelj, ki je vse sile dal za šolo, to se pravi, se trudil, da bi učence naučil in vzgojil, kar je potrebno, delal učila, imel razne krožke na šoli in predavanja za učence itd., toda ni bil odbornik v nobeni izvenšolski organizaciji, je dobil oceno dobro.
Ali — nekateri učitelji komunisti so ponekod na šolah ocenjeni »se odlikuje« samo zaradi tega, ker so v seznamu komunistov. S svojimi dejanji pa rušijo in blatijo vse tisto, za kar smo se borili in dali toliko žrtev.
Še dalje bi lahko naštevali primere, ki jasno kažejo nepravilnost, neobjektivnost dosedanjega ocenjevanja. Spredaj predlagani način ocenjevanja bi avtomatično vse dosedanje nepravilnosti ovrgel, kajti resničen uspeh v izobrazbi in vzgoji na koncu šolskega leta bi pokazal učiteljevo delo.
Poleg uspeha, ki se pokaže na koncu leta, bi se naj za oceno upoštevala delovna disciplina učiteljev, moralni in svetovnonazorski ugled v kraju in še kaj podobnega.
Nagrajevanje učiteljev naj bi slonelo na oceni. Na podlagi ocene, ki bi jo učitelj dobil na koncu leta, bi dobival eno leto vsak mesec iste prejemke. Če bi drugo leto dobil drugačno oceno, bi naslednje leto tudi vse leto dobival drugačne prejemke.
Martina Horvat
Kako je z vašo naročnino?
Za diskusijo:
Sobotni popoldanski weekend
Vsi smo odgovorni, zato smo vsi krivi
V šolstvu smo se zapletli v radnjem času v čudna protislovja, ko z odprtimi očmi gledamo stvari, ki nam podirajo prav tisto, kar bi radi zgradili. Z drugimi besedami: na eni strani terja industrializacija države z vsemi neposrednimi in posrednimi številnimi kompleksnimi posledicami bolj izobražene, bolj vzgojene in splošno bolj razgledane ljudi kot nekoč, šola pa tej nalogi ni dorasla. Vzrokov za to nedoraslost je mnogo, vseh v podrobnostih ne bi mogel na kratko prikazati, zato si oglejmo najočitnejše.
Splošna tendenca v našem šolstvu je: učencu vse čimbolj olajšati* vse za čim višji odstotek »pozitivno« ocenjenih učencev ... Vsak preprost logično misleč človek ve, da po tej poti ne moremo resnično napredovati. Človek se oblikuje, ko dela v premagovanju življenjskih zahtev in težav. To velja tudi za otroka in v tem spoznanju je obsežena v bistvu vsa pedagoška modrost. Nihče še ni mogel in ne bo mogel obiti zakonitosti: da bi dosegel brez dela ali s čim manj dela velike rezultate. Tudi pedagoški perpetuum mobile je samo iluzija, na iluzijah pa se ne da graditi stvarnosti. Mi pa gradimo na iluzijah, ker hočemo v principu oblikovati državljana tako, da mu bomo v njegovem razvoju vse čim bolj olajšali in ga obvarovali pred vsemi ali pred kar največ napori in težavami.
Ce pogledamo na drugi strani učitelja, ugotavljamo, da njegov položaj še zdaleč ni urejen. Filozofsko in sociološko društvo je
Koristni sestanki z nastopi
V celjskem okraju je prosvetno pedagoška služba organizirala predmetne aktive. Med njimi je že drugo leto izredno delaven angleški, ki ga uspešno vodi prof. Alenka Goričan. V začetku šolskega leta si je aktiv pripravil načrt dela. V celoti se je štirikrat sestal. Poleg strokovnih predavanj smo vsakikrat hospitirali. Ho-spitacije in razgovor po njih so nam bili vedno dragocen pripomoček za naše nadaljnje delo. Spomnim naj le zadnji sestanek v Žalcu z dvema uspelima nastopoma.
Prepričan sem, da se bo naše delo s takim hospitacijami kvalitetno izboljšalo V našem pedagoškem prizadevanju' bi morali vedno znova poudarjati te oblike dela. Nikoli nam naj ne bi bilo žal žrtvovati ne samo. uro, temveč tudi celo dopoldne ob delu katerega naših tovarišev. Tihe primerjave mojega dela v razredu s tistim, ki sem ga pravkar- doživel pri hospitaciji, me bodo še nadalje bodrile k izpopolnjevanju. Ob vsem tem naj bo iskrena zahvala ljudem, ki so začutili potrebe po takem delu, zlasti vodji našega aktiva, ki je znala z neprisiljenim in nesebičnim delom vzbuditi v nas taka koristna prizadevanja.	___________ —o—
osvetlilo s svojo lanskoletno izčrpno anketo ta vprašanja z vseh možnih zornih kotov. Rezultati ankete so dovršena diagnoza, boljše si ne moremo zamisliti in smo zanjo vsi učitelji hvaležni pobudnikom te ankete. (Ankete so se lotili ljudje, od katerih ni nihče osnovnošolski učitelj, vsi živijo v Ljubljani in se teh vprašanj niso lotili zato, da bi sebi pomagali, ampak zaradi tega, ker so bili sposobni uvideti vse dalekosežne in nažalost nepopravljive posledice za našo celotno skupnost, ki izvirajo iz neurejenega položaja osnovnošolskega učitelja.) Diagnozo imamo, stanje pa je še vedno isto: splošno pomanjkanje učiteljstva, pedagoško škodljiva ekstremna femi-nizacija učiteljskega poklica (ženska vzgaja drugače kot moški!), prekomerna honorarna zaposlitev učiteljstva, za učiteljski poklic se odločajo manj sposobni, manj podjetni, manj energični ljudje, večino sposobnejših mladih ljudi pritegnejo družbeno bolj upoštevani ter bolje plačani poklici itd. itd. Ko smo svojčas vprašali nekega merodajnega človeka, če ga zaradi rastočega nesorazmerja med prejemki in ugledom tehnične inteligence in med šolniki nič ne skrbi pomanjkanje učiteljstva, je mirno odgovoril: »Ne! Ko bo zmanjkalo belega kruha, bo tudi črn dober.« — Tako je odgovoril bivši učitelj — sedanjim učiteljem ...
Zato, ker nočemo odkrito odgovoriti na vprašanje: zakaj ne marajo mladi sposobni ljudje v učiteljski poklic, raje znižujemo zahteve za učiteljski poklic. Učitelj je lahko danes praktično vsak, kajti iz ran, ki jih napravi nekdo »z uma svitlim mečem«, ne teče kri... S tem, da odpiramo vrata v učiteljski poklic vsakomur, tudi vsem brodolomcem iz najrazličnejših drugih poklicev, seveda ne moremo rešiti vprašanja kvalitetnega učnega osebja, ki bi naj bilo v nasprotju s preteklostjo danes bolj sposobno, bolj razgledano, skratka v vsakem pogledu boljše. Tudi v tem pogledu še vedno velja preprosta logika: ne
moreš dati drugemu tega, česar sam nimaš. Ali drugače povedano: če bodo učitelji slabi,; bo tudi šola slaba.
Kriterijev pa ne znižujemo samo za učiteljski naraščaj, ampak tudi za vodilno osebje v šolstvu. Ce pogledamo zadnji razpis za okrajne in republiške prosvetne svetovalce (inšpektorje), je pogoj za konkuriranje samo »nekaj let prakse«. Teh »nekaj let prakse« se mi zdi prav tako, kot če bi rekli: »Kdor hoče, samo, da je«. Kaj naj napravijo ljudje z »nekaj let prakse« na najodgovornejših mestih? Komu bodo koristili? — Včasih se mi zazdi, da se nekdo iz vsega skupaj norčuje. — Namesto, da bi se vprašali: zakaj nočejo biti sposobni in izkušeni šolniki prosvetni svetovalci, znižujemo ali celo odpravljamo kriterije za izbor vodilnega osebja in dopuščamo, da zasedajo ta mesta ljudje, ki tja ne spadajo. Pa ti že hodijo sedaj po šolah taki »svetovalci« v posmeh samemu sebi in vsem našim prizadevanjem za boljšo šolo. Tudi tu velja preprosta logika: avtoritete ne moreš nikomur dati z odločbo. Vsaka avtoritativnost temelji na moralnih in intelektualnih kvalitetah, če le-teh ni, tudi avtoritativnosti ni. Ce bomo iskali naš vodilni šolski personal še vnaprej pod geslom »nekaj let prakse«, potem smo tudi na tem področju izgubili bitko.
Pri vsem tem je zanimivo to, da med šolniki zlepa ne najdeš človeka, ki bi se vsega tega ne zavedal in bi ne bil sposoben kritičnega presojanja. O tem se lahko prepričaš samo v ožjem krogu ali kvečjemu še v zbornici. Na sindikalni sestanek ti glasovi ne sežejo več. Takole pravijo: »Kaj bom jaz, reva, podeželski šolma-šter. To so vendar principialna vprašanja šolske politike, ki so se in se bodo urejevala neodvisno od mnenja in prepričanja človeka moje vrste.«
Med profesorji (naj mi ne zamerijo — tudi sam imam tak naziv) pa navadno prevladuje bolj »modro« stališče: »Pameten človek je — tiho!«
Posledica takih stališč je, da drug drugega samo hvalimo in gladimo, kritičnih stališč pa se izogibamo, da si ne skalimo ljubega miru. To pa ni več samo »pamet«, to je že prava sebičnost.
Sodim, da je vsak učitelj, tudi tisti v najbolj zapuščeni hribovski vasici, soodgovoren tudi za »principialna vprašanja šolske politike« in to zato, ker ima vsakdo možnost — če le hoče — da tako ali drugače pove svoje mnenje ne glede na objektivno pravilnost takega mnenja.
Ce pa nismo pripravljeni zavzeti svojega stališča javno in odkrito s polno osebno odgovornostjo, potem tudi nismo moralno upravičfeni kritizirati tam, kjer je to brez koristi. Tisti pa, ki zaradi »pameti« molčijo, z molkom ščitijo dejansko samo sami sebe, svoje interese na račun »princi-pialnih vprašanj šolske politike«, ali pa se izgubljajo v oblakih svoje samodopadljive fiktivne intelektualne superiornosti. To so čisto navadni filistrski sebičneži, ki niso pripravljeni ničesar prispevati, če od tega nimajo neposredne osebne koristi.
Načenjam problem, ki postaja v mnogih naših šolah iz leta v leto bolj pereč. Občutijo ga starši, učenci, učitelji in po svoji plati tudi tehnično osebje.
Imamo tako šolstvo, kakršnega smo vredni, ker smo vsi zanj odgovorni, vsak po svojem službenem mestu, in zato smo tudi vsi krivi, za vse, kar bi lahko bilo boljše, kot je. Ce hočemo, da bo šola kos izobrazbenim in vzgojnim nalogam sodobne družbe, bi morali postati bolj odkriti in kritični. Ob tem spoznanju pa se moramo tudi osvestiti in javno povedati: da ne škodi tisti, ki s pošteno vestjo in zavestjo odgovornosti kritično opredeljuje razmere v našem šolstvu, in da ne koristi vedno samo tisti, ki vse hvali in se vedno in povsod z vsem pasivno ali aktivno strinja. — Res pa je, čeprav je ta resnica še tako paradoksna, da so največkrat iskani in cenjeni prav ljudje,
ki se iz principa vedno strinjajo,
čeprav dobro vemo — ali bi vsaj morali vedeti — da lahko tistega, ki ga dobiš za lešnik, izgubiš za oreh.
Jože Sirec
ANTON RAMOVŽ — »ZEMLJA SKOZI MILIJONE LET« Ob vsakdanjem delu človek ne pomisli, da se Zemlja neprestano spreminja, preoblikuje. Življenje je dosti prekratko, da bi mogli zaznati večje preobrazbe zemeljske površine. Dr. Anton Ra-moyž nas pouči, kako so se odvijali življenski procesi Zemlje. Kako deluje žareča notranjost, ki včasih pridre z neukrotljivo silo na površje, kako vplivajo dež, sonce, plima in oseka in drugi pojavi na preoblikovanje zemeljske skorje, kar je za oko pogosto nezaznavno. Poljudno prirodoslovno delo je namenjeno predvsem mladini; številne skice in fotografije pomagajo razumeti tisto, kar je avtor razložil. Tudi predavatelj bo lahko s pridom segel po Ramovžovem delu ter ga uporabil pri pouku. Izšlo pri Mladinski knjigi.
Vsem so dobro znane objektivne težave šol, ki morajo zaradi pomanjkanja šolskega prostora uvajati dve ali celo tri izmene, da niti ne omenjamo- še raznih večernih šol, tečajev, krožkov in podobnih izobraževalnih akcij. V večini šol naših mest in industrijskih središč je pouk v dveh izmenah samo po sebi umevno dejstvo. Pedagogom so slabosti popoldanskega pouka prav dobro znane, prav tako jih v tem mnenju podpirajo zdravniki. Še bolj občutijo to starši, kar se odraža prav posebno ob pričetku šolskega leta, ko podvzemajo vse mogoče korake, kako bi svojega otroka vpisali v razred z dopoldanskim poukom. Predvsem upravičeno intervenirajo v tem smislu tisti starši, kjer sta oba zaposlena v dopoldanski izmeni, njihovi otroci pa obiskujejo popoldansko šolsko izmeno. Ravnatelji in učiteljski zbori, prav tako pa tudi šolski odbori, se sicer trudijo na vse mogoče načine, kako bi upravičenim razlogom ustregli, marsikdaj pa spričo objektivnih težav tega ne morejo storiti.
Da vsaj nekoliko olajšajo slabosti popoldanskega pouka, so v mnogih šolah uvedene tedenske, ponekod mesečne izmene, kjer vsi učenci okusijo nekaj prednosti dopoldanskega in seveda tudi nekaj težav popoldanskega pouka. Z njimi delijo seveda celotno breme tudi učitelji in kajpak tudi starši. Slednji občutijo te menjave še posebej v mnogih primerih kot motnje v njihovem domačem gospodinjskem redu, vendar vse to se še nekako uredi za dobrobit otroka in njegove vzgoje.
Imamo pa vrsto šol, kjer teh izmenjav z dopoldanskim poukom sploh ne moremo izvesti, ker so objektivne težave take vrste, da se ne dajo premostiti z zgoraj navedenimi ukrepi. Tu imam v mislih predvsem mnoge centralne osemletke, ki so v reformirani šoli prevzele v višje razrede učence iz nepopolnih in nerazvitih šol iz bližnje in daljne okolice. Ti obiskujejo šolo kot vozači z bicikli, avtobusi, vlaki,
učenci nižje stopnje, začasno rešiti s prilagoditvijo urnika tako, da bi imeli od ponedeljka do petka dnevno pol ali 1 uro več pouka in tako v soboto popoldne prosto. Sem popolnoma prepričan, da se to da izvesti, ne da bi bili preveč prizadeti pedagoški ali zdravstveni vidiki. S tern ukrepom bi vsaj nekoliko omilili težave učencev, staršev in učiteljev, ki zaradi objektivnih težav šole ne morejo koristiti tistih ugodnosti, ki jih naša družba hoče dati slehernemu delovnemu državljanu. Pooblastilo Zveznega izvršnega sveta delovnim kolektivom, ki lahko delovni čas V mejah možnosti in razvoja za nekaj tedenskih ur skrajšajo, govori v prilog naši trditvi.
Jasno pa je, da se moramo * resnim in prizadevnim delom izogniti vsem tistim možnim očitkom, ki se tako radi manifestirajo v izjavah o itak že kratkem delovnem času prosvetnega delavca. Take izjave nam samo dokazujejo, da s svojim delom nismo še prodrli v široke množic« in utrdili mnenja o važnosti družbeno-političnega dela šole i« prosvetnega delavca. Šolski kolektivi in šolski odbori naj problem proučijo, preizkusijo in koj samostojno odločujoči organ* sprejmejo ustrezne ukrepe.
Kolikor so nam .znane izkušnje in odmevi staršev takega po izkuša na našem zavodu, morami odgovoriti samo pritrdilno. Želel* pa bi zvedeti mnenje in izkušnj* tudi od drugod.
Tudi problem učiteljev, ^ morajo, bodisi zaradi pomanjkanja kadra, bodisi zaradi b°' lezni učiti .dva razreda — eneg® dopoldne in drugega popoldne imajo pa vsled tega pravico o® prostega četrtka (še iz avstrijski*1 časov!), smo rešili že pred dvema letoma v veliko zadovoljstvo učiteljev in tudi staršev tako, d® imajo namesto četrtka, prosto ' soboto. Od tedaj nimamo na šol več problema, kdo bo »vlekel. 2 razreda, ker je prosta sobot® dovolj velik stimulans.
Nič manj tehten se nam n« zdi razlog v zvezi s sanitetnim predpisi, ko imamo možnost temeljitega čiščenja že v sobota® ob zadovoljstvu snažilk, ki si tu®1 žele 1 dan tedensko prosto.
Predlog sobotnega popoldajT
skega weekenda bi se dal p«
mnogi pa tudi pešačijo do dve uri krepiti ge z drugimi razlogi. ali še več. Večina voznih redov	~ '
Učenci osnovne šole Hruševje pri Postojni so se ob 20-letnIci vstaje jugoslovanskih narodov lotili urejanja postaje v svojem domačem kraju
pa je že zaradi delavcev v tovarnah in nameščencev v podjetjih prilagojenih za dopoldanske ure. Tudi sam urnik višje stopnje v šoli s 5 ali celo 6 urami pouka govori v prid tem učencem, ki nikakor ne morejo imeti popoldanske izmene. Če temu dodamo pogoste in neizbežne obveze predmetnih učiteljev in profesorjev v raznih tečajih, večernih šolah in izobraževalnih centrih po tovarnah, spoznamo prav lahko glavne težave in razloge, zakaj morajo imeti nekateri učenci samo dopoldanski pouk.
Tu smo sedaj v jedru problema. Občutijo ga boleče predvsem tisti, ki jih neposredno zadene: učenci, starši, učitelji. Mi dobro vemo, da bo ta problem v perspektivi razvoja našega šolstva odpadel, zato so ukrepi blažitve tega problema samo začasni.
Menim, da bi se dal ta problem vsaj v tistih šolah, kjer imajo popoldansko izmeno samo
mislimo samo na vse mogoče,, minarje, aktive, konference, s1.^ dikalne sestanke, ki se najr«. sklicujejo ob sobotah. Stot* učiteljev nižje stopnje se želi ponolniti z izrednim študijem L, VPS za predmetni pouk, a k**1
kor je nam znano, so vse
devne instruktaže v sobotah, ti dnevi pouka odoadejo in ev« tualne suplence je treba dr®' plačevati.
če končno pomislimo še veliko potrebo kulturnega živj^
n ja prosvetnega delavca,
mu je omogočeno samo v v^'gi
kulturnih središčih — daleč njegovega delovnega mr.sta tedai menimo, da ie predlog , hotnega popoldanskega wee*<]. da vreden tehtnega premisi®^.
Osebno sem prepričan,. d® bilo mnogo manj bežanja iz P1., svetnih vrst — posebno mlaj' “0 kadra — če bomo zadovoU rešili ta problem.
Novak
S SAP-turistom v Carigradu
Spoznavati svet in domovino sta bila od nekdaj želja in ideal slovenskih prosvetnih delavcev. Zadnja leta smo mnogo potovali po ožji in širši domovini, tu in tam pa se je komu nudila prilika, kreniti na kako krajšo ali daljšo pot tudi v inozemstvo. Naše potovalne agencije so zadnja leta organizirale nekaj potovanj za prosvetne delavce v inozemstvo. Tako je lani'v drugi polovici avgusta SAP-turist Ljubljana v povezavi s sindikatom prosvetnih delavcev organiziral 10-dnevno ekskurzijo v Carigrad in Sofijo. Potovanje je potekalo v dveh skupinah: prva na eno stran z avtobusom in nazaj z vlakom, druga tja z vlakom in domov z avtobusom.
Ideja, potovati v Bolgarijo in Turčijo do Carigrada in preko Bospora stopiti na azijska tla, je bila zelo posrečena. Mnogi naši ljudje potujejo zadnja leta predvsem na zapad, poznajo že kar dobro lepote Italije tja do Rima, Švice in Francije, skoraj neznane pa so nam — izvzemši morda
-»v	— -----------
Grčije — pokrajine na Vzhodu, a to še celo v naši neposredni soseščini.
Udeleženci druge potovalne skupine so odšli na pot 26. avgusta iz Ljubljane s Simplon-Orient ekspresom preko Niša in vse Bolgarije ter turškega ozemlja naravnost v Carigrad, kamor so prispeli po 40-urni vožnji (dve noči na vlaku!) sicer primerno utrujeni, toda vedri in radovedni na ogromno bivšo turško prestolico ob Bosporu.
Bili smo prvi Slovenci, ki smo kot turisti napravili tako množično potovanje po navedenem delu Balkanskega polotoka. Ker smo imeli svoj avtobus, kajpak pri ogledu Carigrada in okolice (in pozneje Plovdiva ter Sofije) nismo mnogo pešačili ali se posluževali drugih prevoznih sredstev. V Carigradu smo bili nastanjeni v udobnem hotelu in imeli dobro hrano. Pri ogledu mesta in njegovih znamenitosti nam je SAP-turist oskrbel najboljšega carigrajskega vodiča, ki nam je — sicer v nemškem jeziku —
Carigrad ali turško Istanbul, nekdanji Bizanc, je največje mesto Turčije in edino mesto na svetu, ki se razprostira na dveh celinah. To mesto leži ob legendarni morski poti skozi Bospor, ki povezuje Marmorno in Črno morje, ter je najvažnejše trgovsko, industrijsko in turistično središče Turčije. Zgrajen na 7 gričkih (kakor stari Rim), ki se dvigajo nad Marmornim morjem, Bosporom in Zlatim Rogom, je Carigrad čudovita umetnina narave, polna spominov na slavno preteklost in na pravljični Orient. Dne 29. maja 1453 je osvojil mesto sultan Mehmet II. — Osvoji-telj. Bizanc se je spremenil v Istanbul: slikovite palače in kupole ter minareti do 700 mošej in džamij so mu v stoletjih popolnoma spremenili obraz. Postal je glavno mesto prostrane turške države, ki je stoletja butala tudi v našo ožjo domovino Slovenijo; 1. 1921 je Atatiirk proglasil republiko, pognal zadnjega turškega sultana in premestil prestolico nove Turčije v Malo Azijo. Daši danes ni več glavno mesto moderne Turčije, vendarle neprestano raste in se razvija in šteje s širno okolico že nad 2 milijona prebivalcev. Carigrad smatrajo za enega najčudovitejših mest Sredozemskega morja.
smo se v ogromnem kopališču Kilyosu — povsod sama mivka, mivka — tudi kopali. Preko Zlatega Roga se razpenjata Atatiir-kov in Galata most. Od slednjega vozijo redno parniki preko Bospora v Malo Azijo in smo to pot s parobrodom opravili tudi mi. Na drugi strani morske ožine diha Carigrad isto življenje kakor na tej strani. Na azijski strani smo si ogledali poleg drugih znamenitosti tudi največje pokopališče na svetu: 10 km dolgo, 6 km široko pokopališče; sicer ga sedaj opuščajo. Pokopališča so raztresena po vsem mestu, ob džamijah in mošejah, večinoma zanemarjena in razpadajoča, življenjske potrebe po novih in novih modemih stavbah jih brišejo polagoma z obličja mesta, ki diha in utripa burno velikomestno življenje in postaja z vsakim dnevom modernejše.
kov do starejših mož — so na vseh koncih in krajih »zaposleni«; če ne drugega, prodajajo kako malenkost (lizike, pecivo, obeske in podobno drobnarijo), ali se ponujajo kot čistilci čevljev; možnosti »zaslužka« je dosti in turški vodič se je izrazil, da v Turčiji ni nezaposlenih...
samega preroka in je 1. 670 padel na tistem mestu, kjer je dal Mehmed II. 1458 zgraditi to mošejo. Na prijaznem gričku nad to mošejo je kavarna Pierre Lotiš (po znanem Francozu, ki je opisoval turško življenje), od koder je prekrasen razgled po Zlatem Rogu.
še ožje domovine. Zadnji turški ni mogel ob begu iz Turčije
mogel ob begu iz Turčije odnesti s seboj (egiptovski -n. pr. je odnesel skoraj vse), tfs* hitro so se odvijali dogodki-ogromno bogastvo neprecen-. ^ - nkras*v
zbirk in zakladov, zlatih okra-1* jj) dragih kamnov, največja zbirKa.^i tajskega porcelana na svetu, J
orožja vseh vrst, oblek, pohištva, 3|j nih del, miniatur, knjig itd., i®
toljziftčil lepote In posebnosti Carigrada JUt okolic«.
Prevozili smo z avtobusom podolgem in počez celo mesto in okolico in prispeli po lepi cesti ob Bosporu do Črnega morja, kjer
V Carigradu je bilo veliko lesenih stavb, tudi boljših, imenit-nejših — še danes jih je tu in tam videti —, ki so se morale in se morajo umikati modernim zgradbam. So neudobne, brez elektrike, plina, vodovoda, modemih sanitarij — počasi izginjajo. Kakor povsod po svetu, se tudi tu ogromno gradi. In povsod kipi življenje; moderni bulevarji in tudi ozke zavite uličice so od jutra do večera žive raznovrstnih ljudi in prometnih sredstev: voz, avtomobilov, avtobusov; vozi tudi tramvaj. Ljudje — od malih deč-
Svojevrstna posebnost Carigrada je pokrit bazar z brezštevilnimi cestami, ulicami in uličicami in hodniki, ki se prelivajo drug v drugega, s celo vrsto trgovin in delavnic. Posamezne obrti imajo svoje četrti, n. pr. izdelovalci preprog, zlatarji, juve-lirji, trgovci pohištva, galanterije, živil, sadja ipd. Tu je od ranega jutra do pozne noči neutrudni vrišč in trušč, drobni boj za obstanek malega človeka, ki je vesel, četudi malenkost vnovči.
Ob tolmačenju turškega vodiča smo si ogledali celo vrsto znamenitih palač, cerkva in muzejev. Svojevrstna in čudovita je t. i. »modra mošeja« sultana Ahmeda L, ki jo je zgradil v letih 1609 — 1616 znameniti arhitekt Mehmet aga; ima 6 minaretov in jo smatrajo za najlepšo mošejo v Carigradu. Na tretjem hribčku je v letih 1550 — 1557 zgradil znameniti arhitekt Sinan mošejo Sulejmana Veličastnega. Razen Se-limove mošeje v Edirnu (Odrinu), ki smo si jo ogledali na poti ob povratku, je ta mošeja ena izmed najpomembnejših umetnin velikega turškega mojstra; ima 4 minarete. Zanimiva je nadalje Eyiibova mošeja, ki je pomembna turška božja pot: obisk te mošeje pomeni polovico romanja v Mekko. Eyiib je bil spremljevalec
Od starejših, krščanskih cerkva, spremenjenih po prihodu Turkov v Carigrad v mošeje, sta pomembni po svojih umetninah posebno dve: Odre-šenikova cerkev v Chori (danes muzej Kahriye) s svojevrstnimi mozaiki in freskami, ki jih odkrivajo izpod sto in stoletnega beleža in barv, ter znamenita Ayasofija. Lepota in sijaj mozaikov prve, ki krasijo kupole in oboke, sta nepopisna. Ayo Sofijo je dal zgraditi cesar Justinijan (gradili so jo pet let) in je čudo arhitekture 6. stoletja oziroma bizantinskega stavbarstva. Pri ohranitvi stavbe je 1571 sodeloval že omenjeni znameniti turški arhitekt Sinan. Sto in stoletja je služila tudi ta cerkev kot mošeja in stene so često prevlekli z beležem in raznimi barvami ter napisi. Po uspešni Atatiirkovi revoluciji je genialni turški reformator 1. 1935 odredil, češ, Turki imajo v Carigradu še dosti drugih molilnic, le-ta pa je itak spočetka bila krščanska cerkev — naj se restavrira Aya Sofiya in služi vsemu človeštvu kot muzej. In kot svojevrsten muzej stopa pred nas zgradba v vsej svoji monumentalnosti in s svojimi odkritimi mozaiki kot čudovit kulturni spomenik veličastnosti dobe velikega bizantinskega cesarja, ki ga pri nas dobro poznamo tudi iz Finžgar j evega romana Pod svobodnim soncem.
___	.	»Ul, iviijl® **.*a., jC
Turčiji in je danes le še muz j material. Številni turisti v vsen-f ^
gočih jezikih — podobno kakor .jr* mu ali v Parizu — stopajo iz v prostor, iz sobe v sobo. od^v^C'
_ jsior, iz suue v suuu,	c' ,
do vitrine in si nad čudovitim* meti, posebno nad izredno lepim gulji pasejo oči: je pa v resnic* 5 videti! Posebnost v teh poslopi* sii* z lepimi ploščicami pokrite sten tanovega harema.	^
Kakor je bila v dobi Ayasofija versko središče mesta, je pomenil Hipodrom (At
400
w
sreefišče "političnega” življenja
ga mesta. Znamenite so bile
_____________________
do 100.000 ljudi. Danes so na 5t9J
tem prostoru, ki ga je v tak o0 p zgradil Septimij Sever (okrog .ai 0 n. e.), Konstantin pa ga je P°ve - 1
!.), Konstantin pa ga je	l
„„„ m dolžine in 120 m širinC’ lahko prisostvovalo konjskim “farž..
do 100.000 ljudi. Danes so n“ 5'n temelju tri velikanski obelisk* efi)*y denec, ki ga je dal zgraditi cesar Viljem I.	^ii*"
Od muzejev (da jih samo om
v Carisrarln še znameniti 1 c.
muzejev vue ju, —-■	.	z- v)
so v Carigradu še znameniti “..j, £ mivi muzej Mehmeda Osvpj** obsega vse spomine iz živlJ®oJ Vi vladarja, potem muzej moža* ujii«, kaže ostanke stene tertal **■ oS*v
kaže ostanke stene lena, -- o^.tf nove palače iz 4. stol. po n. ej'
kov predkrščanske-poganske	n»
f.t?i..*er„zar^°1°škl ^eti
5x1, xer arneoiosKi	ieXo A*
večjih na ksvetu,nsr^dm| dre
Od drugih spomenikov preteklosti je omeniti prelepo sultanovo palačo Dolmabahče, v kateri je dne 10. novembra 1938 preminul veliki turški reformator in stvaritelj moderne Turčije Mustafa Kemal Atatiirk. S posebnim zanimanjem smo si ogledali tudi sultanovo palačo Topkapi Sarayi muzej, skupino palač, hodnikov, vrtov itd., grajenih od 15. do 19. stoletja, iz katerih so osmanski sultani stoletja vladali svojemu ogromnemu Imperiju, ki je segal do Dunaja in skoraj do na-
skega, grškega in nmsivcs- ■. j (v tem muzeju je tudi sar!c° J*tu*«^ sandra Velikega); prav tako »	.
zanimanjem ogledujejo a 3fIiS uzej ter muzej turške i** k* ,
muzej ter muzej turške m K*,, umetnosti. Posebnost Carigrad*-^ jo velja ogledati, je tudi ve**j j* palača« (Yerebatan .^SL-na, ska podzemska začrta cist A d „4
bila ' zgrajena v (v 6. stoletju) In je
zaprta cisterna.
voda; dimenzije cisterne s° „ vis^p. 140 m dolga, 70 m slrolca’I-tra A(e‘ 12 vrst po 28 stebrov poop žjVjjeJ"
nlei i,ogo«; » so
—	- po
nad katerim
vrvi mestno
cp<ZL fB
s.	a. 9.9 9 S a. Sr 9 1 3 t ?3 «	9 S < T » c «	<? «3
'0-
:o, |
do
eČ
ne
ri- j
bi
iki
Diskusija o materinščini v osnovni šoli
Od mladine z dokončano
Oseinletno osnovno šolo pričaku- _________ ___r_,____r____________ __________________________________
lemo, da bo sposobna kulturnega nicije, formule — to so jezikovni skrivajo v vsaki resnični umetni-
no vplivajo na jezik mladine, da se bo otrok vsaj ob berilih Zbiralne mape, dispozicije, defi- srečaval s svetom doživetij, ki se
Pismenega in ustnega izražanja. V resnici pa ni tako. V naši javnosti so že mnogi (dr. Mirko Rupel idr.) načenjali ta problem. Podobno stanje je tudi v drugih Republikah. Komisija za materin iezik pri Zveznem zavodu za Proučevanje šolstva v Beogradu 5e sestavila obsežen program za analizo tega vprašanja. Pri tem čelu sodelujeta tudi hrvatski in slovenski zavod za proučevanje šolstva.
Med vzroki nizke stopnje pismenosti in govora je gotovo odločilnega pomena to, da se v
izrazi, ki jih od učencev terja ve- ni. Toda Slovenska berila niso čina predmetov. Tudi učitelj slo- boljša od jezikovnih vadnic. Tek-venščine bo skušal po vzgledu sti se niso vselej izbirali po umet-drugih učiteljev zadostiti učnemu niškem kriteriju. Učni načrt se je načrtu tako, da bo učencu v čim- spremenil in predpisuje druge krajšem času vcepil v glavo pred- pesnike, berilo pa je ostalo staro pisana slovnična in literarnozgo- in v njem ni pesmi teh avtorjev, dovinska znanja. Za bolj tanko- Predvojna berila so imela vsaj čutne stvari mu zmanjkuje časa. neka navodila, kako obravnavati Pouk je v veliki meri odvisen posamezne pesmi in sestavke; v
današnjih berilih pa ni drugega kot na koncu knjige abecedni seznam manj znanih besed, osebnih in krajevnih imen, rekel in
od učbenikov. Kdor hoče s pridom uporabljati učbenik, se mora držati metode, po kateri je učbenik sestavljen. Poglejmo, kakšno metodo narekujejo slovni- tujk. Sestavki so preobširni, obse-
ce in berila, ki se uporabljajo v
šolskem pouku pojavlja razkol višjih razredih osnovne šole.
hied spoznanjem in doživetjem. Vživetje bi moralo potiskati
Slovenske jezikovne vadnice
za osnovno šolo so sestavljene po mladini pero v roke. Današnja znani induktivni metodi, ki je šola skuša dati učencem čimveč privzeta iz logike. Najprfej so iz Pojmov o vsem, kar bo terjal od raznih vetrov zbrani stavki z ne-Pjih naš tehnični vek; za drugo terimi debelo ali razprto tiskani-11 ni dosti mar. Ni pravega rav- mi besedami, nato sledi v kurzi-totežja med čustvom in razu- vu natisnjeni razgovor, ki nape-
gajo šest, sedem strani, najdaljši celo enajst strani. Ruski metodik S. A. Smirnov v svoji knjigi Pismeni spisi priporoča za šesti razred tričetrt do poldruge strani teksta, za sedmi razred pa od poldruge do polčetrt strani. Prav zaradi preobširnih tekstov tudi ni časa za pravo vživljanje v pesmi ali umetniško prozo, ostaja le
>nom. Kot na tem boleha naš vek, ljuje k posploševanju in kot plod čas za branje, razlago manj zna-
lko se ta moderna bolezen ni ■iognila niti osnovne šole. To
vsega tega početja je na koncu z debelimi črkami natisnjeno pra-
;3hko opažamo v celotnem pouku, vilo. To se ponavlja od točke do Judi učbeniki za slovenski jezik točke, od paragrafa do paragra-
tega pojava z ničimer ne zavi-rujo.
Za učitelja slovenščine je na Osnovni šoli čedalje manj dela. Lansko leto so ga odstranili iz
nih besed in kvečjemu še za iskanje idejnega jedra.
Naštel sem nekaj dejstev, ki vplivajo na pouk slovenščine. To so pač tista dejstva, ki se jih za-
fa, od začetka do konca knjige. Takšne so jezikovne vadnice od
todiki dosti zamisli, kako bi poživil slovnični pouh
tudi drugi, ki poučujejo v višjih
F. Žagar
P
Peteea”razreda^ ker šeTeTtem P^vu siovmcm pouk Dr llija razredih osnovne šole, in sploh petega razreda, Ker se je v tem Mamuzič ima v svojih metodič- . .. ..	7a,krhlieni za kul
azredu vpeljal razredni pouk. nih knjigah Eseji o pouku mate- našeflL terikT Letos so mu na šolah, na katerih rinega jezika I in II številne pri- 0 nasesa • še poučuje po novem učnem na- mere, kako more izhajati slovnič-ertu, odtrgali v sedmem in osmem ni pouk iz žive govorne situacije.
Jazredu po eno uro pouka; zaradi učitelj n. pr. razlaga prilastkov uvedbe tehničnega pouka in go- odvisnik. Na klop nastavi knjige, sPodinjstva so namesto petih ur v katere zatakne svinčnik, raz-Predpisane le štiri ure slovenšči- glednico, pismo. Ukaže učenncu;
Ua. Učiteljem drugih predmetov »Daj mi knjigo!« Učenec je v za-DWčajno za čistost jezika ni dosti dregi, katero knjigo bi vzel v ro-u>ar. Nove predmete celo marši- ke. Ta situacija mu najbolje raz-P6 poučujejo učitelji s pomanjk- loži, kakšna pojasnila daje pri-divo predizobrazbo, ki celo kvar- lastkov odvisnik. Izhajanje od go-
'----------------------------- vorne situacije vnaša v slovnični
„ .	, pouk čustvene elemente, ki jih
»SAVREMENA SKOLA« sicer otrok pri slovnici tako po-
ŠT. 1—2, 1961	greša; tako pridobljeno znanje je slovenskih izdajah in srbohrvat-
FRANC MIHELIČ — MELANHOLIJA, 1955, barvni lesorez
Pregled jugoslovanske književnosti
Nove knjige
Jack London — »Krištof Dimač«.
Na lestvici najbolj priljubljenih piscev po svetu je ime Jack o Londona je vedno na vidnem mestu. Z romanom »Krištof Dimač« se tretjič srečujemo, tokrat ga je prevedel France Magajna. Američani ne cenijo kdo ve kako to delo, ki je doživelo tako številne prevode v vseh jezikih. Klon-dike je prizorišče zlate mrzlice, tu se srečujejo najrazličnejši ljudje od pustolovcev do zlatokopov in lovcev. Verjetno je naglašena vitalnost človeka in divjina tisto, kar daje šarm »Krištofu Dimaču«, čeprav ima roman že nekoliko zgodovinsko patino. Mladina pa bo.z zadovoljstvom segla po napeto spisanem delu. Knjiga je izšla v zbirki Školjka.
Gyuia IIlyčs — »Madžarske pravljice«. Za zbirko Zlata ptica je Stefan Barbarič prevedel izbor najbolj značilnih madžarskih pravljic in pripovedk. Večina teh je nastala med kmeti, pastirji in ribiči, vsebinsko pa so sorodne drugim, le da imajo včasih svojstven kolorit. Prevajalec je segel po prirejeni zbirki ljudskih pravljic, ki jih je zbral sodobni pesnik Gyula Illyčs. Ilustracije Piroske Szdntd lepo dopolnjujejo besedilo.
»PISMA NA MOJ NASLOV«. Mladinska knjiga je natisnila knjigo, ki so jo spisali pionirji sami. Ko je urednik »Pionirja« pred leti namenil kotiček za mlade dopisovalce, se mu je nabralo toliko pisem, da Jih časopis ni zmogel tiskati. Zato je C. Zagorski izbral in uredil kvalitetne dopise in jih natisnil. Vmes najdemo lepe ilustracije cicibanov in pionirjev. Vprašanje pa je, če bo dovolj zanimanja za to delo med mladimi bralci.
Astrid Lindgren — »Nevarno življenje Kalleja Blomquista«. Znova se srečujemo z mladinsko pisateljico Astrid,Lindgren. Ce so književnici v povojnih letih podelili mednarodno književno nagrado za njeno ustvarjanje, je to zadostno zagotovilo, zlasti ker je dobila priznanje za mladinsko slovstvo. »Nevarno življenje Kalleja Blomguista« sloni na realnem opazovanju in prijetnih dogodivščinah, toda pisateljica sledi dogodkom z darom za otroški Svet, zato se ne odtegne napetemu pripovedovanju. Vmes najde priložnost, da s poetično sen-tenco spreminja vzdušje ter včasih neopazno pove neko etično resnico, ki jo bo bralec dojel bolj s srcem kot z razumom. Za založbo Obzorja je povest prevedel Jože Šircelj, prijetne ilustracije pa so delo Otona Polaka.
J. Jurčič — »Kloštrski Žolnir«.
Novoustanovljena Dolenjska založba je tokrat postregla z dvema pove-
Stanko Janež in Miroslav sti. Oba avtorja sta si že prej dobno knjigo univ. prof. Antuna žoinh-jem«1ETnJsr»Tmotapcem1«?'!tKiasik Ravbar se že .precej časa ukvar- med seboj pomagala, letos pa sta Barca z naslovom Jugoslovanska slovenskega pripovedništva je še jata s študijem jugoslovanskih izdala kot skupno delo Pregled književnost. Samo hrvaška knji-
književnosti- doslej smo dobili že jugoslovanskih književnosti — ga je skoraj za polovico tanjša krajlne m ljudi ter nekdanjega živ-precej njunih učbenikov Janež strnitev vseh njunih dosedanjih od naše, prvotno je bila name- ijenja. Krajši uvod in opombe je naje napisal Zgodovino slovenske del. Besedilo je priredil Miroslav njena kot informacija za inozem-	kn]ig0 3e ilustrl‘
književnosti, ki je izšla v dveh Ravbar.	s^'vo	za^° ze*° omeJ^na v
obsegu in izboru imen; naša av- Kristina Brenkova — »go-
n	niše o skun, trdno in~V praksi dobro uporab- skem prevodu, in Vsebine sloven- Razveseljivo je dejstvo, da se torja pa sta se potrudila, da bi	MHSSoSTS
našiti družbenih ra z me- Ijivo.	skih literarnih del. Ravbarja po rušijo pregrade med književnost- bila kar najbolj izčrpna, v za- lahko imenovali mladinske pesmi v
poznamo po Pregledu hrvatske, mi naših narodov. Pregled vzpo- ključni opombi pravita^ da
srbske in makedonske književno- redno obravnava književnosti -omembe manj vaznih književni-	^oreMti vLsih bop odrasLmu,
VS€h jugoslovanskih narodov,	na3 Se bol] podčrtajo Doga- čeprav SO zgodbe nastale iz otroškega
stvo in raznolikost književne doživetja. Zato bo odrasli bralec med
vrsticami dopolnil navidez alogičen otroški pogovor. Otroški svet in svet
ki "se bistveno razlikujejo od ta-dela v buržoaznih deželah; Razvoj Kvaščev objavlja: Raziskovanje /Pliva nekih činiteljev na delo skupnosti učencev.
Psihologija
Radovan Teodosič: Inteligenčni te-v službi socialne selekcije; Adolf ^ossakowski — o psihologiji učencev starosti 13 do 16 let.
Rodovina pedagogike Jo, .^Ušan Berič in Mirko Slade Si-A Kolegij sv. Lazarja v Trogiru; 8^ca Nedeljkovič: Dva dokumenta o prosvete in šolstva v Boki. Organizacija šol
ju Staniša Božovič: Pomen gospodinj-e|a pouka in vprašanje kadrov. Pedagoška kronika
Varabi°v: Posvet o didak-V Lv akademiji pedagoških znanosti gfJ*SFSR; Rad. Tančič: Višja peda-s!*a šola v Prištini. ii. Register člankov v »Savremeni 01i« od leta 1956 do 1960.
Ari Revijo izdaja Savez pedagoških Oirt ^ya Jugoslavije. Naročnina
Slovnica je bila že od nekdaj na slabem glasu; pričakovali bi,
ništ Tekoči račun: 101-20-591. ^stvo in uorava:	Beograd,

ade 12/V. Pošt. fah 331.
Ured-
Moše
Josef Capek — »O psičku in mu-
V0t Mladinska knjiga je oskrbela pre-js.u knjige za začetne bralce izpod stri a Josefa Capka, ki je tudi ilu-
jK'” "
Pai
n^al delo. Knjigo «-0 psičku in mu-je prevedel in priredil Boris Ur-j^hČič. To je moderno pisana zgodba,
K-Jr se prepletata fantazija, realni jjpzori, kot jih vidijo otroške oči, in °3evrsten lirizem, ki preveva doživ-
psička in muce. Prijetno in lepo
»Upor« - »Kri v plamenih«
V počastitev 20-letnice vstaje ju- menih-« je pravzaprav antologijska goslovanskih narodov so se prav zbirka raznih pesnikov, ki jim je
vse založbe oddolžile zgodovinskim dogodkom. V Kondorjevi zbirki sta izšla dva zvezka, proza je izbrana
skupna socialna in revolucionarna misel. Temu spletu pesmi bi morala urednika napisati obširno spremijo besedo, ki bi razkrila pco-
sWz»^ieviJpI1ž2e^h“t0lO8iJ' b 1 ematiko priobčeni h pesmi in p o-ski zbirU -Kn v plamenih«.	veda]a nekaj o pesnlklh. Knjigi se
Filip Kalan in Cene Vipotnik prilegajo ilustracije Nikolaja Firsta odbrala najlepše pesmi sloven- nata.
ske socialne lirike, upomiške-parti-
Knjigo proze, ki govori o na-
zanske pesmi ter pesmi z vojno te- rodnoosvobodilnem boju, je izbral matiko, ki so nastale pm vojni. Te- in uredU Bojan Stih. V »Uporu« matična razporeditev daje v takem najdemo 15 proznih del pisateljev, zaporedju neko logično celoto, hkra- med temi je najstarejši Prežihov ti pa zajema 30 najvidnejših obli- Voranc, najmlajši pa Kok Arih. Ne-kovalcev vezane besede od modeme kateri prispevki so spominsko za-pa do generacije, ki se je uvelja- okroženi, drugi leposlovno ubrani.
..........*	*	’ Pri prozi je imel urednik težje delo, saj ni mogel sestaviti tako širok
vila po vojni. Mladi bralci bodo lahko sledili tisti liriki med *bcma
vojnama, ki je s socialno vsebino izbor, kot to dopušča pesništvo, ne-zrcalila življenje, izražala protest, kajkrati pa je lahko podal le odlo-poziv k uporu in slutnjo novih ča- mek. Odbrana P^oza nosi poteze
__- _ —   .	__. _ ___1  x   . .ivarlmlr ITortico!
svojega časa; urednik je zapisal v spremni besedi, da literarni prispevki odražajo revolucionarni za-
_ ________ o_______ .	_________ _ nos, hkrati pa stvarno razpoloženje
zaporih ter izgnanstvu. Tudi povoj- ljudi med NOB. Med prispevki naj-ni rod je oblikoval vezano besedo denno lepo izbrane partizanske gra-ob spominih na NOB. »Kri v pla- fike.
sov. Med NOB je pesem podžigala borce, zrcalila je trpljenje in vero v svobodo in pravico ljudi, ki so se gorili, ginevali v taboriščih in
realizem n. pr. je raj deljen na
srbski ,hrvatski, slovenski reali- us varja nos 1"*<*
zem in makedonske razmere v Knjige obel	____ ^ ^	^
dobi realizma, podobno so obde- slej naletele na dokaj ostro kri- Mestoma najdemo nevsiljiv nauk/ ce-lana tudi druga literarna razdob- tiko v naši javnosti. Kolikor je >«tno knjižico pa preveva toplina.
Knjige obeh avtorjev so do- odraslega^ stojita
...	,	, ,	, .	Brenkova se ni odmaknila od življe-
ja. Po tej strani je ta knjiga no- bila kritika konkretna, sta jo av- nja; prav to daje posebno vrednost
torja upoštevala in sta postopo- Poetično in stvarno napisanemu delu.
.	,	..	Knjigo je natisnila Mladinska knjiga,
ma izboljšala svoje knjige. Novih
vost pri Slovencih. Hrvatje so nekaj let pred nami dobili po-
raziskav, kakršne so si želeli nekateri kritiki, pa nista napravila. Tako delo zahteva potrpežljivosti in časa, potrebe po priročniku pa so kričeče: Avtorja imenujeta
Bratko Kreft — »Balada o poročniku in Marjutki«. Sovjetski pisatelj Lavrenjov je pred leti napisal povest iz časa revolucije. Motiv je zamikal
bef4]^? omej if’na' d ve "o sebi mvS svojo knjigo »poljudnoznanstve-
no delo na temelju literarnozgo-kritik in ese-
»JESEN
BREZ POLETJA«
Mariborska založba Obzorja je natisnila »Jeslem brez poletja« Nade Gaborovič. Nova slovenska pisateljica se je predstavila z zajetnim romanom, ki po tematiki
svoj delež. Razvil je ljubezensko
zgodbo med rdečearmijsko Marjutko kovinskih spisov
tičn^osnove,^‘"ospredje^orajafoče^se Jev«. Slabosti tega priročnika so ljubezni med obema osebama na- v marsičem splošne slabosti naše sega na področje, ki doslej ni no-po"ttienr vprašanjej,eneOSdr bi ehoI Lterarne Zgodovine in esejistike, bilo obdelano v slovenski litera-tel biti tendenčen. Oba bi hotela iz
hajmlajše!
(jj?,terna, ki /fjjanov
Dobre strani Pregleda so v turL Vsa štiri leta vojne sledi tem, da je zares pregleden in da pisateljica usodi slovenske druži-ima poudarek na književni ne, ki jo je okupator izgnal. Da ustvarjalnosti novejšega časa. bi bila zapisana beseda kar se da Ureditev po pisateljih in pesni- neposredna, je Gaborovičeva pikih z imenskih kazalom na kon- sa[a v pirvj
cu omogoča hitrejšo orientacijo v	....	’	...»
siuvensKl arainailK uasiuim	v središču pozornosti je sesto-
njova. Dramo ie natisnila mariborska knjigi in večjo praKticno uporao	.
založba obzorja.	nost kot sinhronična metoda, po solka, ki doživlja svojo prvo Iju-
kateri se obravnavajo literarna bežen sredi vojne, zgodaj dozori dela, ki so istočasno izšla, skupaj, sredi negotovih življenskifi okoli-ne glede na to, kdo jih je napi- ščin. Prav zato je prikladen tak sal. V končnih poglavjih najde- prijem, ki dopušča izpovednost.
začaranega kroga protislovij, v katera sta zapadla, toda pri obeh je trdno zasidran svet iz katerega sta izšla. Kljub ljubezni nihče ne more pridobiti drug grugega. Pri Kreftu ne gre zgolj za dramatizacijo. Kakor je Shakespeare povzel motive pri Plutarhu ali Brecht pri Hasku, tako se je tudi slovenski dramatik naslonil na Lacre-
sta jo napolnjevala Ha- Ko smo se vozili ali hodili ob pisave in čitanja — danes se okrog 160.000 prebivalcev; postal
vodo^/ustinl^novfpali! Zlatem Rogu, smo prav tako nauči otrok te imenitne umetno- je pomemben industrijski center m<) ^	de!a)	je prepričljivo orisala
VrLPozneje je služila za namakanje lahko opazovali prekrasne pala- sti v treh mesecih tudi pn Tur m je v mestu tudi kulturno ziv so se pojavili šele v zadnjih	j7qp(iiPTlrpv
sultanove palače.	~ bogatašev	z neeovanimi naša-	kih. O šolskem in prosvetnem živ-	ijenje zelo razgibano. Od 1933 so	letih	življenje slovenskih izseljencem,
••	«	4- Ce ^satasev z negovanimi nas ijenju bi na tem mestu težko kaj — pinv.j. , „nan; mpHnnrndni ve- *	ki so na jugu naleteli na gosto-
^ipak np ^h^^nnnnlnf1 ČpVse di’ ki ustvar-ia]0 videz, kakor da več razpredal, se pa kakor vse lesejmi Sofiia giaVno mesto naše Od srednješolske mladine, ka- ljubje, doživljali krize, ki so ^ bfpopei^i^eVma	parobro!	ni nob“eSa	P™b’e™	ostalo želi pribHžati evropski	vzhodne TorJd\ šteje bhzu 700.000	teri. je Pregled jugoslovanskih	kramljale in lomile ljudi, ter
popeljan aeioma	s	p_o	v tem mest	vendar - živo vr-	ravm tudi šola, kultura in pro-	prebivalcev in se še neprestano	književnosti namenjen zavisi, če	vero v smisel življenja in bodoč-
Jv.	XVI lUUUJt?	—	--- fotnlfat
L sDaja Črno s Marmornim mor- vključujejo in so le doma ah le laKuner. ..rri- Obala na obeh straneh Bo- po zasebnih opravkih na cesti ali Ko s
smo posamič
manj- Ijenje na cestah zelo mirno
G?.ra je valovita, posejana z ri- v javnem vozilu. Industrije v me- ši družbi opazovali vrvenje in de- motorni in drugi promet je ma-tofkimi vasicami ter vilami in stu in okolici ni; zato se ljudje lo množic na njih delovnih ton- lenkosten. Številne patrole ob ^krasnimi nasadi. Na najožjem pečajo le z »drobnimi« posli, naj- ščih, pri čemer smo seveda v cestah in poslopjih, ki smo jih je ožina široka 200 m; tam več s »trgovino«. Petkrat dnevno našem jeziku izmenjali kako mimogrede lahko prebirali, priča-g./ita druga proti drugi dve mo- se oglašajo z minaretov mujezini opazko, se nam je često navsele- jo, da gradijo v Bolgarij sociali-e». trdnjavi (Rumeli Hisari na in pojo svoje pozive k molitvi z pem pridružil kak moški in spre- zem.
1452
i^Pski strani — zgradil jo je
Mehmed II. in Anadolu Hiba azijski strani, ki jo je
visokim, tenorskim glasom. Cerkev je ločena od države in duhovnik obleče svoje oblačilo le v
govoril z nami v srbskem jeziku, včasih nam pri kakem nakupovanju mimogrede služil tudi kot
Albin Podjavoršek
k lastnemu branju in ocen jeva- ške vrednote, kljub temu, da se nju literarnih stvaritev? Bo po- morajo odreči osebni sreči. Opti-znavanje naših, hrvatskih, srb- mizem pisateljice sloni na stvar-skih in makedonskih književni- ni izkušnji, morda pomislimo kov rodilo ljubezen do lastnega celo na avtobiografske poteze, naroda, pa tudi do ostalih naro- Njena dokumentarnost je izraže-dov, s katerimi živimo v bratski na s pisateljskim prijemom, skupnosti?	Knjigo je opremil Oto Polak.
« *lil 1395 njegov stari oče); kot molilnici. Na cesti ne vidiš fesa tolmač. Baje živi v Carigradu nad ■~01 spajata Zapad z Vzhodom.
P«,/ Marmornem morju so znani	^—	.	. -
Srj ^Vi otoki, kamor smo pri- Atattirk je svoje reforme brez- svetovni, bodisi po drugi svetovni « 1 jz Carigrada s parobrodom kompromisno uveljavil. Ce hoče vojni kot turška manjšina optira-
kdo v Evropi videti še kaj »tur- li za Turčijo.^Turčija jim je omo-škega«, bo največ tega videl pri	x
Ito^Jihližno tri ure dolgi vožnji. vi °toki so letoviški kraji z
ali turške noše. Mesto in okolica 200.000 bivših Jugoslovanov, ki so sta popolnoma evropeizirana. bodisi po. balkanski ter po^prvi
gočila preselitev ter nudila stano-
Sati Slrtl3 Plažami. Tu imajo bo- nas v Bosni, v Sarajevu, kolikor vališča; mnogi so se znašli in ga-furki ob obali čudovite leto- c «>»» T-i-mofaia noiH čac in raio. kakor vedo in znajo, tako
s tem ne pometata novi čas in
Ct-jjL vile s kopališčem, seveda nova doba. Feredžo je veliki tur-VxoCrrno ograjene, da ne more

da
nL nepovabljeni v vrt. UrgT^stanišča do še kar dobro srno P688 ljudskega kopališča bo s.,6 Peljali z vozovi na vprego,
rajo, kakor vedo in znajo, tako
^	j- ______ „„„ se vsaj preživljajo. Pogosto se
reformatorske' dovoliir toda jim misli vračajo v nekdanjo domovino, ki je ne morejo pozabiti. In marsikomu so se ob srečanju
ški
nosile so jo le starejše ženske, ženska mladina ni hotela o takih

omejitvah ničesar slišati,	in razgovoru z nami zasolzile oči.
/, vozovi im vpiegu,	Ženski svet je v Turčiji od peta	V Bolgariji smo si ogledali
'u36	v eni kočiji. Imel sem	do moderne frizure kakor	pri nas	Plovdiv in	Sofijo. Potujoč po lepo
iti s’6	da sem v Dubrovniku	ali drugod na Zapadu.	tlakovani	cesti smo skozi okna
hrjlgj, v°zim od Gruža v mesto po Enega največjih uspehov Ata- opazovali lepo urejeno in obde-Cesti r?8 VzPenjajoči se, valoviti tiirkovih reform bi lahko imeno- lano pokrajino, ki je pričala, da *°vih iu	Srno Pobili v toplih va-	vali uvedbo latinice	v	turško	so Bolgari	zares dobri vrtnarji in
Iti ncnto8rmornega morja prelepe	javno, gospodarsko in	prosvetno	poljedelci.	Razvija se tudi indu-
S0fičnp2abne ure in smo se ob življenje. Poprej se je moral učiti stri ja; seveda se nismo utegnili kora ./P	zatonu zopet s	parni-	človek naporno po šest let, da se	ustavljati. Plovdiv je drugo naj-
vračali	v Carigrad.	je naučil težke in zavite turške	večje mesto Bolgarije in šteje Veliko takih!« kotičkov je v kostanjeviški šoli; pred nami so dela Lamuta, Dolinarja in Simčič*
STRAN 6
PROSVETNI DELAVEC
St. 11
»Vmeni seje življenje spremenilo...«
Samopomoč prosvetni!! delavcev v okviru sindikata
150-letne šole
Bedni letni občni zbor Samopo- eden od njiju mora biti prosvetni moči prosvetnih delavcev, ki je bil delavec. Vzpodbudno je določilo v
v ---	--	-
Pred 150 leti so bile osnovne šole no učiteljsko plačo
V Večerni šoli za odrasle sem želel zvedeti, kako gledajo ti odrasli ljudje na šolo in kaj jim pomeni. Navedel bom njihove misli, ki so jih napisali; te bodo povedale več, kot bi mogel o pomenu izobraževanja odraslih napisati sam.
— V šoli se počutim zelo srečnega. Sedaj so res dane možnosti, da se človek izobražuje, in to bom tudi izkoristil. Z večjo izobrazbo bom lahko bolj koristil domovini.
— Ure, ki jih prebijem v šoli, so mi prijetne in hitro minevajo. Zaposlena sem kot gospodinjska pomočnica in poleg službe hodim v večerno šolo.
— Ljudje, ki imajo takšno možnost, da redno študirajo in pridejo do svojega poklica, težko ali pa sploh ne morejo razumeti, kako težko je priti do poklica z večerno šolo zraven vsakodnevne redne službe.
— V šolo sem šel zato, da bi dosegel svoj življenjski cilj, rad bi postal mehanik. Za pripustitev k izpitu je pa potrebnih 8 razredov osnovne šole. Večerna šola mi je dala možnost, da dosežem svoj cilj.
— V šoli sem spoznal, da je šola tista, ki lahko pripelje mladega človeka do novih spoznanj, na osnovi katerih si v vsakdanjem življenju marsikdaj lahko pomaga.
— Postal sem priučen tesar. Iz dneva v dan sem želel, kje bi si pridobil kaj znanja, ali vse poti so mi bile zaprte. Od dne, ko sem bral v Dnevniku, da bo ustanovljena šola za odrasle, sem bil vedno bolj vznemirjen in težko sem čakal na začetek pouka. Kljub težkemu učenju in napornemu delu se sedaj z veseljem učim.
— Nimam dosti upanja, da bom ta tečaj izdelal, ali koristilo mi bo pa mnogo. Če bom letos zaostal, se bom naslednje leto še enkrat vpisal. Mama mi je umrla in ostal sem z živčno bolnim bratom sam.
— Če bom uspešno dovršila osemletno šolo, bi rada šla v medicinsko šolo, ker mislim, da bom tam najlaže pomagala mnogim nesrečnim ljudem.
— V šoli sem se naučil marsičesa, kar mi bo mnogo koristilo, saj nam je prav ta šola nudila vsestransko razgledanost. Zelo mi je bil všeč način predavanja, saj je bilo vse prikazano prav na praktični podlagi za odrasle. Želim končati 8 razredov osnovne šole, tako bi se počutil mnogo bolj srečnega in enakovrednega
člana naše skupnosti. Mnogo dogodkov je šlo doslej mimo mene, za katere se nisem zmenil, ali pa nisem znal razlagati. Marsikatero knjigo sem prečital, toda nisem si znal na koncu ustvariti nekega zaključka, kaj je sploh pisatelj hotel povedati. V bodoče bom še bolj segal po dobri knjigi in upam, da jo bom laže razumel.
— V šolo hodim z veseljem in zanimanjem. V meni se je življenje spremenilo. Včasih se nisem zanimala ne za knjige, ne za časopise, zdaj pa izrabim vsak trenutek za to.
— Minilo je 29 let, ko sem zapustila 3-razredno osnovno šolo v mojem rojstnem kraju. V šoli je res lepo!
Tako gledajo na večerno šolo odrasli ljudje. Kdo bi jim pri tem ne pomagal, če more!
L. 5.
Šolskim vodstvom in sindikalnim podružnicam
Čeprav je uprava Prosvetnega delavca dostavila vsem šolani račune in opomine za neporavnano naročnino z vsemi potrebnimi podatki, iz katerih je razvidno, koliko ji dolgujejo do 31. decembra 1960, ji te ne nakazujejo naročnine, kakor bi bilo potrebno. Do 6. maja t. 1. je poravnala naročnino za pretekla leta komaj polovica šol in petina naročnikov, tako da še vedno dolgujejo upravi okoli 1 milijona dinarjev. Zato ponovno pozivamo šolska vodstva in sindikalne podružnice, naj še pred zaključkom šolskega leta nakažejo ne le neporavnano naročnino za prejšnja leta, ampak tudi za tekoče leto, da ne bo treba upravi prihodnje leto zopet razpošiljati na tisoče računov in opominov, kar ji povzroča mnogo dela in tudi stroškov.
V prihodnji številki Prosvetnega delavca bo uprava začela objavljati tiste šole in kolektive, ki kljub vsem opominom še ved-no nočejo poravnati naročnine za pretekla leta.
Uprava
»Prosvetnega delavca«
OC1 prosvetnih delavcev, ki je au oeiavec. vipoauuunu je uoiuciiu v einvpnskpm ozemliu že redke, zato nedeljo 28. maja v šolskih prostorih pravilih, ki pove, da se bo Samopo- ?a	marsikatera podeželska šola
;akimi
je izrazit primer šola Cma na Koro-
Osnovne šole Angele Ocepek na Trgu moč zavzemala za letovanje presvet- ”	x , okoiiš Med takimi
revolucije v Ljubljani, pomeni velik, nih delavcev in bo posvečala svojo L iZr||n primer šola Cr	taKlnu
aMjarssffSSsjjt
pomoč v splosno lastnino vseh pio- sredstva, namenjena za brezobrestna mosvojile 3 šole, in sicer v Javorju
i£*A&s£.stsu'' »«wssnisrfiaflfcrss*
Občni zbor ie vodil šoiskl ravna- nl?e- „Takj, ?? .sklepi’ kl nai P^P0™’ navedenih treh šol s svojimi šolskimi UDcm zoor je vocm soiski ravna re-j0 k nadaljnjemu napredku, k sptos- okoliši na imaio
.v P-’. predsednik samopomoči popularizaciji Samopomoči na Slo- n+T-noi cSmn+nib
Melhijor Rismal, skupščine pa se je udeležil tudi predsednik profesorske
najbolj oddaljeni otroci samotnih kmetij do šole v Črni še vedno dve in pol ure hoda (10 km).
ni popularizaciji Samopomoči na Slovenskem.
r«	x-	r .. -o i „ Pri tem pa ko pišemo o ciljih
llubhfnsMh1 soKbm hS prosveto! fSTdT j* bifo opravljeSega^Lfogo' V Črni na Koroškem se je začela
ssss,.«. osvar- HHH	»'» »saa« rmar.
Afirmirana in polna življenjske > bUa OsSovna šola Majde vVhovnfk Pa prispevek po 50 gold., ker je sile stopa Samopomoč po 63 letih ki }e zbra°Z ? svojem kolektivu S m°rala prevzeti skrb za šolo občina.
in to- rovih članov. Pa tudi Maribor je nadvse iniciativen. Mnogoletni poverjenik tov. Lešnik je prinesel na občni zbor preko 20 pristopnic.
Posebej naj omenimo priznanje, ki ga je bil deležen »Prosvetni delavec«, naše glasilo, ki je široko- 5vor"ne
svojega obstoja pred tovariše varišice. Bistvo je, da prihaja Samopomoč pod okrilje Republiškega sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev. Sleherni prosvetni delavec more ta ukrep samo pozdraviti. Široka človekoljubna akcija, ki jo desetletja nazaj izvaja Samopomoč, ni v ničemer v opreki s cilji sindikata. Vprav obratno: smotri in naloge Samopomoči se povsem vsklajujejo z
grudno in z vsem čutom tovarištva objavilo prispevke," ki so seznanjali najširši krog prosvetnih delavcev z
Za osnovanje šolskega fonda je dal 100 goldinarjev, občina pa je določila učiteljsko letno plačo na 300 goldinarjev, poskrbela za šolske potrebščine in nudila parcelo za šolo. 11 let je bila šola privatna oziroma občinska, potem pa se je z odlokom študijske komisije z dne 28. oktobra
nalogami sindikata. Republiški odbor gibanjem samopomoči, sindikata je na svoji seji 3 novembra Samopomoč, socialna ustanova 1960 odobril, da se sprejme Samopo- dobrih uslug, pravega, nesebičnega moč pod okrilje sindikata, prav Lato tovarištva, koristna vsakomur, je te-
je potrdil republiški občni zbor 10. maja letos. To dovolj pereče vpraša-nie je dobilo tako svoj logični zaključek, pri čemer ne gre prezreti, da je skupščina z vsem priznanjem očrtala polno razumevanje in pomoč, ki jo je pri tem vprašanju nudil bivši predsednik Republiškega sindikata Rado Peternel.
Samopoči se odpirajo široke perspektive. Občni zbor je izrazil svoje globoko prepričanje, da odslej v Sloveniji ne bo prosvetnega delavca, ki ne bi bil seznanjen š cilji Samopomoči; sleherna sindikalna podružnica bo lahko imela svojega poverjenika.
Vzporedno s priključitvijo Samopomoči k sindikatu se bo njeno članstvo dvignilo za nadaljnjih preko 800 tovarišev in tovarišic iz profesorske samopomoči, ki je tudi na tem. da pristopi z vsem svojim članstvom v enotno Samopomoč. Profesorska Samopomoč bo imela 18. junija svoj redni, letni občni zbor in ne dvomimo, da se bo njeno članstvo izreklo za enotno Samopomoč, zlasti ker so bila med upravnima odboroma dosedanjih Samopomoči, razčiščena vprašanja materialnega značaja, premoženja dvojnikov in prenos administrativnih posldv na enotno Samopomoč, v juniju lahko pričakujemo ustanovitev krepke Samopomoči prosvetnih delavcev,, ki bo štela preko 3000 članov. Vsekakor lepa številka lii pa ne bo zadovoljila. Cilj je:	pridobiti v
krog Samopomoči tovariše in tovarišice, ki so zaenkrat zunaj Samopomoči. zlasti pa pritegniti v članstvo tudi mlajše prosvetne delavce. Po vsej verjetnosti dobi Samopomoč novi naziv:	»Samopomoč sindikata
prosvetnih in znanstvenih delavcev v Ljubljani«.
. Z junijem se zvišuje posmrtnina za vsakega umrlega člana na 40.000 din, a to je le prehodna številka, kajti se bo takoj potem, ko bo zaključen ustanovni občni zbor obeh sedanjih Samopomoči, sklepalo o višini posmrtnine na novo, kar pomeni, da bo dvignjena posmrtnina na 55 do 60 tisoč dinarjev.
v CZ,	XO l/IZCZ V OCZrVLZZli , J
daj na prelomnici svojega razvoja, je ob vstopu v novo življenje. V. U.
1822 in odlokom knezoškofijskega ordinariata lavantinske škofije z dne 9. I. 1823 spremenila v javno »direk-tivno šolo«. Šola takrat še ni imela lastnega poslopja, ampak je najemala zasilno učilnico po privatnih hišah. Prvi učitelj »direktivne« šole je bil Jožef Volgar (1823—1834). Položaj učitelja se je poslabšal, ker je zmanjša-

Osnovna šola Gomilica (OLO Lendava), ki praznuje letos 100-lct-nico (Glej prejšnjo številko našega lista)
no uciTtujsKu	največ v obliki
bire, moral celo s tožbami izterjevati od kmetov, ki niso bili naklonjeni šoli. Zaradi tega je šola dalj časa zgolj životarila. Imela je slab obisk in ni mogla izkazati dobrih uspehov. Šolsko delo se je zboljšalo in uspeh dvignil šele po letu 1857 s prihodom učitelja Jožefa Apukala, ki je vodil šolo do leta 1872. Število šolarjev je polagoma naraščalo in leta 1885 se je šola razširila v dvorazrednico ter prišla z nakupom enonadstropne hiše do lastnega šolskega poslopja. JTo ni dolgo ustrezalo, ker je postala že 1902 trirazrednica, v štirirazrednico pa se je razširila po zgraditvi novega enonadstropnega šolskega poslopja leta 1908. V dobi stare Jugoslavije se je šola še dvakrat razširila, in sicer 1924 in 1934, ter je vrh tega dobila v nižjih razredih štiri paralelke. Dve paralelki za prvi dve šolski leti so odprli v Žerjavu zaradi številnih rudarskih otrok. Za povečanje šolskega poslopja v Črni, ki je postalo premajhno, je dalo ravnateljstvo svinčenega rudnika v Mežici leta 1927 pol milijona dinarjev. Rudniško ravnateljstvo je rado prispevalo tudi k stroškom za šolske proslave ter obdaritev in hrano siromašnih šolarjev. Nadučitelj Hriberšek (v Črni od 1884 — 1894) je ustanovil leta 1892 Društvo prijateljev šole, ki je zbiralo sredstva za podpiranje in obdaritev siromašnih šolarjev. To društvo je v zimskih mesecih poskrbelo oddaljenim učencem toplo juho in kruh, vsako leto ob božičnicah in ob zaključnih proslavah pa obdaritev z obleko in obutvijo. Po prvi svetovni vojni je to navado oživil šolski upravitelj Janko Kuhar, leta 1935 pa je prevzel skrb za hrano ter pomoč Z obleko in obutvijo šolski PRK. Učni jezik v Cmi je bil dalj časa slovenski, po letu 1869 pa se je stopnjeval nemški značaj šole in je postala po-nemčevalnica do konca prve svetovne vojne. K ponemčenju šole je največ pripomogel »Deutscher Schulverein«, ki se je ustanovil v Črni leta 1883. Medtem ko se je število šolarjev v Črni gibalo sprva okrog 50, jih je bilo kljub odcepitvi okolišev treh šol ob napadu na Jugoslavijo že 497. PO osvoboditvi je število šolarjev še nekoliko naraslo. V tekočem šolskem letu ima šola iz ožjega šolskega okoliša 540 učencev, iz širšega, ki vključuje od V. do VIII. razreda tudi šolarje iz okoliša šole Podpeca, pa 695 učencev. S šolskim letom 1948/49 j* postala šola sedemletka, ki se je s šolskim letom 1950/51 razdelila v šti' rirazredno osnovno šolo in nižjo gim' nazijo. Z izvedbo šolske reforme leta 1957 sta se osnovna šola in nižja gimnazija združili v osemletno osnovno šolo. Ker je v šolskem poslopju 1® 7 učilnic, ima šola 2 učilnici v najemu v Črni in 2 v Žerjavu. Šola ima sedaj 20 oddelkov in pouk v dveh izmenah Da se opomore šoli iz prostorne stiske, je že letos v načrtu takojšnja gradnja novega šolskega poslopja.
NEBO V JUNIJU
Dne .21. junija ob 16.30 bo Sonce	njeno rdeče srce, Alfard, že začetkom	je gigant. Precejšen del našega son^
doseglo najsevernejšo točko na	junija izginilo pod obzor, nedolgo na-	nega sistema bi lahko vstavili v teg*
ekliptiki. Sijalo bo navpično na se-	to pa mu bo sledil tudi Rak. Celo	izrednega velikana, Tudi sosed Sko^
verni ali Rakov povratnik. Na ekva-	mogočni Lev, ki je krasil nebo v	piona, Strelec, se začne prikazoval
torju bodo videli Sonce na severni	pomladanskih mesecih, bo s prvimi	prav nizko nad obzorom, tam pa f
strani v višini 66 1/20, na Južnem ali	svojimi šapami dosegel horizont in bo	dite s temnimi kozmičnimi oblaki /
hii	da se zviša Kozorožčevem obratniku pa bo tega v večerni zarji, ki je junija posebno široko razklano Rimsko cesto. Ne \\
tndi noemrtninski	nrisnevek	nd	seda-	diie ruijnižje nad severnim obzorom,	dolgotrajna, kaj nepomemben. Zato	zabite jo opazovati v temni noči!
niib Uina	S»ndin	tnrei	za	malenkost-	t, j. v višini 43°. Koristno je, če v tistih	pa sta lepi ozvezdji Pastir s svetlo	z najmanjšimi daljnogledi! Desettis0:
njin u> na zu ain, torej za maienKost	oi tn- ^	r,* b-or^i --- ^~	---9
ni znesek, ki je vsekakor zmogljiv. Z večjim številom članstva se lahko zvišuje posmrtnina, ali znižuje po-smrtninski prispevek.
Nova pravila Samopomoči so predelana. Določajo, da sta zakonca lahko oba člana Samopomoči, toda vsaj
dneh okoli 21. VI. z učenci na karti zvezdo Arktur in Devica s Spiko vi-določamo višino Sonca za posamezne soko na južnem nebu. Obe ozvezdji zemljepisne širine in posledice takega se bosta v juniju premaknili daleč na položaja na vreme, podnebje i. dr.
Tega dne je tudi začetek poletja; višina Sonca se od tega dne dalje prične in našli bomo, da je Špika vroča
če sonc bo zablestelo tam, kjer ste ■ prostimi očmi videli le nežni srebf*' kasti trak preko nebesnega obloka.
idi nnlPtni t-rikntnik epetrdoč i.
PRAVNI NASVETI
Š. D.:
VPRAŠANJE:
Kako je z rednim
pade porodniški dopust v dobo šolskih počitnic?
ODGOVOR:	Ce pade učitelj ici-
materi porodniški dopust v dobo šolskih pčitnic, ima pravico do rednega dopusta po šolskih počitnicah. Ta dopust pa se odmeri pa zakonu o delovnih razmerjih in traja — do 5 let službovanja — 14 delovnih dni, do 10 let 18 delovnih dni, do 15 let — 21 delovnih dni, do 25 let — 25 delovnih dni in preko 25 let — 30 delovnih dni.
manjšati, Sonce pa se začne zopet polagoma približevati ekvatorju. Na šolskem vrtu bi lahko postavili navpičen drog s kotomerom in učenci bi dan za dnem opoldne opazovali višino Sonca in tako sledili poteku dogodkov v naravi in revoluciji Zemlje. Astronomski krožki bi imeli tako kar zanimivo delo
Dne 1. junija je dan 15 ur in 30 min dolg; dne 21. je dolg 15 ur in 45 min; do 1. julija pa se že skrajša za 4 minute.
svrho ^"var^rfšt^^adoba	Š vm^ ^
v,nnnci,rr,0 čp ste	l vrste, XII. plač. razreda, ne do Zadnjega krajca, ki bo 5. juni-
orez strokovnega izpita. Nato ste uve- ja, bo šla Luna skozi Kozoroga m Vod-Ijavili še dve leti delovne dobe pred narja. Do Mlaja, ki bo 13.-- junija, bo diplomo in s popolno srednjo šolo. potovala skozi Ribe, Ovna in Bika ter toda Vaše delo je bilo povsem drugač- bo vstopila v Dvojčka. 7. junija bo no kakor sedanje.	prekoračila nebesni ekvator, 11. pa bo
Ali imate pravno osnovo, da zahte- šla mimo lepe kopice Plejade. Do
zahod. Tudi najmanjši daljnogled se Tudi poletni trikotnik sestoječ izplača nameriti na imenovani zvezdi Orla, Laboda in Lire, prihaja vse b<w.
,---- -i- i« o««,™	ao veljave. V prvem žari do 11.000„
ODGOVOR; Po drugem odstavku 255 člena zakona o javnih uslužben-
S. M.
Vprašanje: V letu 1959 ste diplo*
dopustom učiteljice- matere kateri cih (Uradni list FLRJ-št. 53/57) imate miralT na ekonomski fakulteti s l ix’ =+ xt hnraviim delati strokovni izpit že do
pravico dveh letih
že po lg59 pa ste se zaposiiii kot profesor na
poučevanja, tudi honorarna, če delali s polno učno obveznostjo.
G. D.:
VPRAŠANJE: Ali pripada posebni dodatek za pouk v kombiniranem
bela zvezda. Arktur pa za malone 50000 hladnejša, našemu Soncu podobna zvezda. Prav tako visoko na južnem nebu najdemo poleg Pastirja lepi polkrog zvezd v Severni kroni. Razporejene so okoli vroče bele zvezde Diamant ali Biser. V njihovi bližini je tudi obsežno ozvezdje Kačeno-sec. Njegova kača pika nad njim stoječega Herkula. V Merkulu odkriješ tudi z lovskim daljnogledom nežno meglico, ki je v resnici 34.000 svetlobnih let oddaljena kroglasta kopica, v kateri žari okoli sto tisoč sonc! Se niže nad horizontom žari rdečkasti Antares v o-- » v Skoroion. Antares
vroči Atair, v drugem hladnejši lt> zato manj svetli Deneb, v Liri P, Vega s svojimi 13.000» V Labod-boste že s prostimi očmi odkrili traku Rimske ceste vrzel, t zv Vre® oglja. To je do 2000 svetlobnih let o° dalj eni velikanski oblak kozmičj! snovi, ki zakriva pogled v še vecl daljave naše galaksije. Ker boste h®" kateri v juniju že na kolonijah v rab in na morju, ne pozabite izr“ biti temne in čiste noči daleč od ^neS' Bogato boste poplačani, če boste P° svetili kako nočno uro opazovanju pot zvezdnega neba
Pavel Kunav®1"
razredu?	------ ia.nn- ---------- ^,-------------------------- --
ODGOVOR: Po 8. točki II. razdel- vate priznanje te delovne dobe za na- Prvega krajca., ki bo 21. junija, bo šla ka odloka o posebnem dodatku za predovanje v celoti ali pa vsaj delno, mimo Kastorja in Poluksa, skozi Ra-učno in vzgojno osebje na šolah in pri čemer mislite na čl. 195/11 ZJU?
Prinorniniamo da se norodniški drugih vzgojnih in izobraževalnih za-pnpommjaino,_ da^se^poroaniSKi vodih (Uradni list LESj gt. 12-63/) pri-
dopust ne šteje po delovnih dnevih, kakor vi navajate. Porodniški dopust morate v celoti izrabiti in ga ne smete prekinjati, najmanj pa v tem času prevzeti delo ter smatrati to delo kot nadurno delo.
L. V.:
VPRAŠANJE: Katere izpite morate opraviti, če prestopite iz vzgojiteljske v učiteljsko stroko?
ODGOVOR: Ce boste prestopili iz vzgojiteljske stroke v učiteljsko, morate opraviti na v— cialni izpit iz vseh ki jih niste imeli na
pada učnemu osebju za delo v oddelku, ki ima več kakor dva razreda, poseben dodatek do 4000 din.
Ž. D.:
VPRAŠANJE: Kako je z brezplačnim stanovanjem in kurivom, če sta oba zakonca učno osebje in službujeta v istem kraju?
ODGOVOR: Ce sta po uredbi o brezplačnem stanovanju in kurivu
Odgovor: Ker nimate strokovnega izpita, je Vaš sedanji naziv profesor-pripravnik s prejemki XII. plač. razreda. Po 2. odst. čl. 255 ZJU boste pridobili pravico delati strokovni izpit po dveh letih službe, v kateri sedaj opravljate delo svojega naziva. Sele po opravljenem izpitu boste lahko napredovali v naslednji plačilni razred istega naziva, torej v XI. plačilni razred. Zato vam dve leti delovne dobe v času,
ka, Leva mimo Regula in bo vstopila v Devico. Polna Luna bo 28. junija. Ker stoji Luna tedaj nizko nad obžo-rom, bo mesečna noč le 9 ur in 5 min dolga. Do Polne Lune bo prepotovala Tehtnico Skorpiona in bo vstopila v Strelca. Pri tem bo šla deloma tudi . čez ozvezdje Kačenosec.
Merkurja bo v mesecu juniju le malokdo videl. Le v prvih dneh, do 4. junija, bo ob zelo jasnem zahodnem obzorju za okoli 15 minut' viden tik nad obzorom, nato pa' bo šel 27. ju-
učnega in vzgojnega osebja (Uradni greda^j0{^koSizobrazbo ^T^orePšteti htf3 med Soncem in Zemljo, list LRS št. 12-57/60) ali po kakšnem srednješolsko izoorazoo, ne more šteti
učiteljišču diferen-	vičena rin br->z- za napredovanje, pač pa za pridobitev Venera je Danica ii
pSaPSn^?nVl^ad0zabk^- P-ice do pokojnine.	njemu vstajaicu iepe
iLif?	’ ca. ki stanujeta skupaj, ima pravico Za Vas 2. odst. čl. 195 ZJU tudi
pit. Gba izpita lahko delate obenem. Iz katerih predmetov morate opraviti diferencialni izpit, določi učiteljišče, kjer boste izpit opravljali, po primerjavi predmetnikov in učnih načrtov obeh šol.
S. K. z
VPRAŠANJE: Kdaj lahko delate strokovni izpit za naziv učitelja?
in nudi zgod-prizore. Od
ca, K.1 siauujcia	i«--'*—	z:a vas z. odst. čl. 195 ZJU tudi jO^-toniia vCnaivečUJ zahodto3 elong^-
let s srednjo strokovno izobrazbo, po Vaših lastnih trditvah ni enako, niti podobno delu, ki ga opravljate sedaj.
».fa.„■»<fc—-.... »JLTKSS;
?„PraZ1„1u”,„V„ ^bl°-biUK„tlV^ dalj’ena in bo v daljnogledu podobna Luninemu krajcu. Povprečno jo bomo lahko 2 uri pred sončnim vzhodom opazovali, nato pa se bo skrila v presvetlem dnevu. Potrpežljiv opazovalec pa bi jo na čistem nebu tudi z majhnim daljnogledom lahko našel, kar je podnevi posebno lep prizor.
V juniju bo Zemlja Marsa že tako prehitela, da bo celo v boljših daljno-PREDMETNA UČITELJICA išče sobo gledih videti le kot zvezda prve ve-
...	_ ...	141 • X-. —	« Imtm no -1/s w,/-\čSvi/-» v, vi 11 "T <11
od zakoncev dobi nadomestilo za številu družinskih članov ustrezno stanovanje ter za ustrezno količino drv in premoga. Ce prejemate samo po-
.4______,3	•**	-	’	-
denarju v pri-učnim osebjem, vložite pritožbo na upravni organ za šolstvo okrajnega ljudskega odbora.
lovico nadomestila mer j avl z drugim
1^1 Založba Mladinska knjiga
je izdala v počastitev 20. obletnice Revolucije knjige, s katerimi boste nagradili najboljše učence ob koncu šolskega leta: PRVI MAJ — Prežihov Voranc, ilustracije M. Bizovičar — kart. 250 din, kart. 500 din KRI V PLAMENIH — Anatologija slovenske lirike — broš. 250 din
UPOR — Izbor slovenske proze iz NOB — broš. 250 din kart. 500 din
SPOMINI NA PARTIZANSKA LETA — Izbral in uredil Ferdo Godina — broš. 400 din, ka'rt. 600 din LJUBLJANA V ILEGALI — broš. 900 din POMENKI NAŠE REVOLUCIJE — broš. 980 din Knjigi obsegata približno po 300 strani velikega formata, opremljeni sta z mnogimi fotografijami in bosta vsem mladim vodnika pri spoznavanju narodnoosvobodilnega boja, krajev, kjer so se rodili in umirali narodni heroji, krajev, kjer so pomniki veličastnega boja naše zgodovine.
Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pa jih naročite neposredno pri upravi založbe, Ljubljana, WoIfova 12 (dvorišče).
Oglasi
in kuhinjo v Mariboru ali Celju. Sprejme tudi instrukcije. Naslov v upravi Usta.
POJASNILO
V Objavah št. 1 od aprila 1961 je bilo v razpisu prostih uslužbenskih mest za učno in vzgojno osebje na šolah razpisano med drugimi tudi mesto učitelja na osnovni šoli Daljna vas. Ker tukajšnji šolski odbor še ni prejel nobene prošnje, mislimo, da učiteljstvo ni poučeno, da je Daljna vas uradno ime za kraj Lavrica pri Ljubljani. Dostavljamo, da je v šoli na razpolago družinsko stanovanje.
Upraviteljstvo Osn. šole Daljna vas (Lavrica)
»PROSVETNI DELAVEC* izdaja Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS — List izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva: 33-722, interno 363 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva ul. 1 — Telefon uprave: 22-284 — Poštni predal: 355-VII — Letna naročnina 400 dinarjev — Številka tekočega računa: 600-14/3-140 — Tiska CZP »Ljudska pravica«
likosti, a ker se je močno približal Regulu v Levu, ki je v juliju nizko na zahodni strani neba, ga ne bomo več lahko opazovali.
Velikan Jupiter se bo v juniju premikal pred ozvezdjem Kozorog in Je še vedno navidezno v bližini Saturna. Le še malo, pa bo v opoziciji, t. j. Zemlja bo točno med Soncem in Jupitrom, ki bo vzhajal, ko bo Sonce zahajalo. Toda to bo šele julija, vendar ga bo potrpežljiv opazovalec konec junija že zagledal pred enajsto uro na vzhodu. Tudi z manjšimi daljnogledi vidite štiri od njegovih dvanajstih lun!
Saturn se nahaja pred ozvezdjem Strelec. Četudi potuje Saturn le počasi — v 29 letih — okoli Sonca, bomo v juniju opazili premik, ko bo dne 15. do 19. prečkal majhno kroglasto kopico zvezd v omenjenem ozvezdju. Ce imate priliko opazovati ta dogodek skozi malo boljši daljnogled, posebno z dijaki ali učenci, boste nazorno dokazali, da je Saturn popotnik, planet.
Zvezdnato nebo pa se je v juniju temeljito izpremenilo. Od . zimske krasote je le prav malo ostalo, kajti severnemu tečaju najbližje stoječe svetle zvezde, Kastor in Poluks v Dvojčkih in Kapella v Vozniku, so prav nizko nad zahodnim obzorom Tudi Hidra — Morska kača — je zlezla tako daleč na zahod, da bo
založba
Državna
Slovenije
priporoča naslednje publikacije za poglobitev telesne vzgoje na šolah in v društvih:
MARJAN JELOCNIK:
Telovadba na orodju za šole in društva............................ 479 din
CVETKO-SERPAN: ’
Telesna vzgoja v osnovni šoli. . 850 din
PAVEL KUNAVER:
Izleti z mladino .	.	.	.	.	.	.	130	din
IVAN LAVRENČIČ:
Vesele tekme.......................50 din
SMERDU-ZORKO:
Telesna vzgoja v osnovni šoli. . 480 din
VLADA RUSTJA:
Vaje oblikovanja.................150	din
JOŽA TRDINA:
Telovadba v razredu	.	.	.	.	.	120	din
JOŽA TRDINA:
Vaje z žogami....................... 360	din
NINA TRDINA:
Ritmične vaje in folklorni plesi. . 300 din
NINA TRDINA:
Telovadne raznoterosti ....	60 din
JELICA VAZZAZ:
Lestve, letvenik, plezala .... 720 din
Knjige dobite v vseh knjigarnah, ali pa jih naročite naravnost pri Državni založbi Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26.