». TH. R0TMA5Î:

ttt
PBAVIiJICA S ISIilKAMI
posiiovesiii vi/ademib iietstik.
ZAIiOŽIIv KOWZOBCIJ „JUTRA"
1930 L.JVBL.JAKA 1930
PONATIS PREPOVEDAN
Izdaja In urejuje za Konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar Za »Narodno tiskarno« odgovarja Fran Jezeršek; Oba v Ljubljani
PREDGOVOR
Na svetu je malo iako drobnih otročičkov kakor sta bila bratec Branko in sestrica Mica. A kaj vse sfa doživela — to ni, da bi kratko povedali že v uvodu. Vse boste zapos red čitali v tej prijazni knjigi in slike vam bodo sproti razodevale čudovite prigode.
Ste bili že kdaj v kinematografu? Ne. Saj ni treba, dokler ste premladi. Tam se v temi na platnu vrsti slika za sliko, Včasi je kaj zanimivega, včasi pa tudi kaj nerodnega in dolgočasnega vmes. In ko zapustite kine* matograf, se vam — dokler ste premladi —' vsevprek meša v glavi in oči vas skelijo, da ne morete zvečer napisati šolske naloge.
Ta lepa knjižica, ki vas bo vodila vsekrit žem po svetu, med najrazličnejša bitja, pa ne utrudi nikogar. Od vrste do vrste jo boste brali in sliko za sliko ogledali. In ko boste pri kraju, boste še venomer radi segli po tej svoji ljubki knjigi.
Nikoli ne hosie pozabili, ka} lepega vas ona uči. Spominjali se boste vedno, kako je bratec Branko nežno in zvesto ljubil svojo sestrico Mico in ona njega. Zavoljo tega se je vse izvrstno izteklo v njuno srečo.
Bratci in sestrice, obljubite, da boste takt tudi vil,,. Tako, zdaj pa začnimol
1.
Tu vidite bratca Branka in njegovo se» etrico Mico. Njuna roditelja sta bila siro« mašna, zato so stanovali v prav majhni hišici. A pri hišici je bil lep vrtiček, kakrš« nega ubogi ljudje v mestu nimajo. Na vr« tičku so rasle cvetlice, zelje in solata, tudi gugalnica je bila tam in še marsikaj dru» íega. Oče in mati sta ves dan delala na po« ju in sta se šele pozno zvečer vračala domov. Bratec Branko je moral med tem paziti na sestrico, zakaj on je bil starejši. Rezljal je zanjo ladjice, ki sta jih potem «puščala v kadi, aH pa jo je gugal na gu» Salnici.
2.
A nekega dne se je zgodila velika ne« sreča. Bratec Branko ni pazil na sestrico ampak je legel v travo in zaspal. Hudobna čarovnica je tako naredila, in ko je Branko trdno spal, je prisîa grdoba, napravljena za krošnjarico, pr&d vrtna vratca. Mica je pravkar tekala po vrtu in vozila svojo punčko v vozičku, »Čuj, majcena, pridi k meni v vas,« je rekla čarovnica. »Ali ne maraš z menoj? Toliko lepih in dobrih stvari imam zate!«
3.
S temi besedami je hudobna žena prijela Mico za loko in zavila z njo okoli vogaloe Mikogař ni bilo blizu, da bi ju yidel^ in. nihče ni vedel, kam sta šH.
Čez nekaj časa se je Branko prebudil* Kako se je ustrašil, ko ni našel sestrice ni« kjerl Vso hišo je pretaknil, vsa pota prehoi» ,dil, vsa polja predirjal, neprestano klicoST »Mica! Micica!« Toda odgovora ni do^bil ^tl ml našel iloveka, ki bi bil videl deklico. Na »mrt upehan se je jokaje vrgel y travo.
4.
Eegel je na trebuh in jel žvečiti travna Ibilko. »Da bi jo vsaj našel, preden se vr* neta oče in maiil« je pomislil. Čivšt! La« stavka je zletela preko njega in tam v travi e poskočila žaba, »Oh,« je vzdihnil bratec I Branko, »zakaj nisem tudi jaz tako majhen! Notera bi lahko vprašal cvetke in metuljčke,; zakaj oni so jo gotovo videli.« — »To se lahko napravi!« je zdajci čivknil tenek glas in iz votlega drevesa, ki je raslo nedaleč od Bsanka, se je pokazal majhen, majcen mo« iřižek.
5.
Možiček je držal v roki tenko paličico'; t njo se je dotaknil Branka in . . . deček je straboma začutil, kako postaja vse manjši in manjši, dokler ni bil enako majhen ka» kor možiček sam! — »To sem dobro na* pravil, jeli?« je vzkliknil možiček. »In niti ,Bog plačaj' mi ni treba reči. Rusobrad sem,, palčekičarovnik in nihče ne zna tako ime* nitno čarati kakor jaz; še čarovnica iz gozd* nega studenca ne, ko si vendar domišljai da vse premore! Nu, zdaj pa glej, da najdeS sestrico. Srečno pot in zdrav ostaniloc

6.
»čuj, ti, kako pa . . .« je pričel bratec Branko, ki se mu mahoma ni zdelo nič več lepo, da je tako majhen. Toda palček ga ni čakal; zajahal je svojo paličico in s porogs Ijivim smehom odletel. Zdaj je bil Branko y lepi kaši! yse ptičke in cvetlice je vpr^« Seval, kje je sesirica, toda ptički so čivkalit. »Nam se mudi! Nam se mudi!« — in cvet» lice niso rekle vobče ničesar. Iskal je in iskal in tekel dalje, zmerom dalje, dokler ni naposled začul človeških glasov . . . Do? «pel je bil na polje, kjer sta delala oče ia mati: glej, tam sta sedela, čisto blizu njega, in počivala.
7.
»Morda je Micica tu?« A ne, nikjer je ni videli Oprezno je splezal Branko na vejicoiu očetu tik za glavo. — »Se nekaj ur dela, mož, pa »bova spet pri svojih ljubih, otro» čičkih,« je prav tedaj rekla mati. »Kar škoda je, da ju morava zmerom puščati tako dolgo samal« — »Eh, kaj bi neki,« se js oglasil oče, »saj veš, kako vrl deček ja Branko in kako skrbno pazi na svojo se» strico!« — O, kako je bilo Branka sram« Spustil se je na tla in zbežal.
8.
Nato je spet iskal in iskal, dokler se ni ïisto stemnilo. Ves ozlovoljen je sedel na kraj žitne njive. Ko je strmel v klasje, ki se je tiho zibalo nad njegovo glavo, je pri« šla mimo njega mati Zajkljica. Enega otro« čićka je imela v naročju, drugi pa se je drn žal za njen repek. »Glej, glej,« je dejala, »niti vedela nisem, da živijo takole majhni človečki.« Bratec Branko ji je zdaj razpo; Tedal vso zgodbo o sestrici Mici in o tem, kar je bil doživel s čarovnikom, palčkom; Rusobradom.
9.
»Veš kaj?« je rekla ženica, »kar z menoj pojdi, če se ne upaš domov, saj lahko jutri nadaljuješ iskanje.« Kmalu so prispeli v nje» no stanovanje: mati Zajkljica in njena dru» žina so živeli v udobni jami. Cel trop mladiH zajčkov se je zabaval s tem, da so skakal čez vrv, in bratec Branko se je moral tako, udeležiti igre. Toda veliko veselja mu n pripravila, zakaj neprestano je moral misliti na sestrico. A ko so zajčki obljubili, da mu bodo jutri vsi pomagali iskati, se je spet pomiril.
10.
Drugo jutro se je bratec Branko odpravil iskat. Zajčka Nosomigec in Klapouhec sta ga spremljala. Ostala zajčja dečad se je igrala v pesku. Toda Nosomigec in Klapo? uhec sta se kmalu naveličala iskanja. »Ali ee ne bi najprej malce poigrali?« sta vpra# šala. »Saj lahko potlej spet iščemo.« In že sta potegnila bratca Branka s seboj. — »Alo!« so vpili ostali s peščene kopice, »ali Be pojdeta drčat z nami?« —> »Kaj je to, jdrčaf?« je vprašal Branko. — »Takoj bo5 fsridel,« je odvrnil Kkpouhec,
11.
Z\iti zajčki so bili zataknili v pesek dve močni veji, eno zgoraj na griču, eno pai spodaj. Med njima so napeli motvoz, na mo» tvoz so obesili dežnik, ki si se moral prijeti zanj, in — šviga! švagal so se drug za dru« 'gim vozili nizdol. Juli, kako hitro je šloil A bratca Branka vendarle ni preveč mikalOj-da bi se jim pridružil.
12.
Kadar se je kateri izmed zajčkov pripe« Ijal tik pod spodnje veje, je naglo izpustil 'dežnik in se prekopicnil v pesek. Prav to je bilo najbolj zabavno! — A zdajci je ena iz« med sestric pokazala z dežnikom in zakli« cala: »Glejte, glejte, tamle v travi, ali to ni voziček, za punčke?«
13.
Bratcu Branku je poskočilo srce. »Pa na da bi —?« A deJj ni utegnil misliti; stekel je proti vozičku, zajčki pa ena — dve, ena — dve, vsi za njim. Vso pot je dirjal in ne* přestáno klical: »Micica! Sestrica Mica! Alji si ti?« Zakaj prepričan je bil, da je vO'Zicelç Micin in da je po tem takem tudi ona :blizu . . ,
14.
In res, voziček je bil Micin in tudi punčka je še sedela v njem. Toda o sestrici Mici ni bilo duha ne sluha. Oh, kakšno raz« očaranje! Bratcu Branku so kar solze zalile oči. Toda Nosomigec je vzkliknil: »Ime* nitno igro vem! Po trije in trije bomo sedeli v vozu, ostali bodo pa vlekli! Ali bo šlo po liribu nizdol!«
15:
»Ne, tega ne maram!« je vzkliknil bratec Branko in zacepetal z nogami. »Pustite vo« ziček moje sestrice Micice pri miru! Kdo ve, če ni utonila ali če je niso volkovi po« žrli!« Toda razposajeni zajčki se niso me* oili za njegove besede. [Vse tri sestrice so( zlezle v voziček, Nosomigec je potegnil^ ostali so pa porinili. Rrrr! je zdrdrala ko« čija po bregu nizdol. Bratec Branko je je« zen in žalosten sedel v travi, »Če tO' nI grdo!« je hlipal sam pri sebi.
16.
A zdajci se Je začulo: štrbunk! štrbunk! In nato klavrno vekanje na pomoč. Bratec Jranko je skočil pokonci in pogledal, kaj a. Seveda! Kako ne bi! Breg se je spuščal i: potoku in vsa razposajena tolpica je bila zavozila v vodo. Samo tisti, ki so zadaj po< rivali, so še stali na bregu, voziiek z de* kletci pa se je zibal sredi potoka. Nošo* jnigec je ležal v vodi nedaleč od brega in med tem, ko so ga ostali vlekli na suho, je stekel bratec Branko po pomoč.
17.
Ves zasopel je naposled dospel do majh* ne hišice med dvema velikima drevesoma. Potegnil je za zvonilo — jej, jej, kako je zapelo v veži! Majhna miškica je odprla vrata. »Čuj ti,« j» zacvilila, »zvonila pa le nikar ne utrgaj!« A prav tisti mah se je zgoraj odprlo okence in ljubka majcena vila je pogledala skozenj. V laseh je imela zlato zvezdico, ki se je svetila kakor demant. »O, gospodična!« je zarigal bratec Branko, »trije zajčki so padli v vodo!« — »Počakaj, precej pridem!« je odgovorila vila.
18.
Takoj nato je stopila vila iz hiše. Prijela Je bratca Branka za roko in skupaj sta stekla k potoku. Voziček se je bil med tem prevrnil in male zajčice so se topile ... Vila je urno zapiskala na srebrno piščalko, ki 30 imela pri sebi — in glej, iz zraka se je spustila velika štarklja. Vila je zletela na ■visoko vejo, da bi jo štorklja bolje razs timela, in jo je poprosila, naj reši zajčjo <îeco. »A hitro, hitro! Ne daj, da bi te žabe zapeljale,« je še zaklicala za njo.
19.
Štorklja je stopila v vodo, pograbila ot&« pajoče zajčice drugo za drugo in jih srečno ■znosila na breg. Niti vozička in punčka Metke ni pozabila. To je bilo odrešenje! ino bratec Branko se ni oddahnil, še tenai bolj je trepetal v svojem strahu: »Oh, če le ne leži tudi sestrica Mica v tem grdemi potoku!« je jokaje vzklikal ter povedal vili, da je sestrica izginila in da je tu, tik oh! potoku, našel njen voziček.
20.
Tedaj si je -vzela vila zvezdico iz las in 3o pomočila v vodo. Luč, ki se je širila od zvezdice, je razsvetlila vodo daleč na okoli. In glej, zdajci je priplavala velika ščuka in pomolila glavo iz vode. — »Požrešnica, ali je padla danes ali včeraj kaka deklica v vodo?« jo je vprašala vila. — »Ne,« je rekla {čuka, »že nekaj mesecev ni bilo nikogar k nam. Zadnji je bil majhen deček, ki je po» eimi skrivaj ušel na led, a deklice se ne spominjam, prav gotovo da ne!«
21.
O, kako je odleglo bratcu Branku, ko je to slišali Vila pa je zaklicala zajčkom, ki so bili iz radovednosti obstali na mestu: »Domov, nepridipravi! In voziček vzemite 8 seboj in glejte, da boste pazili nanj; če ipe, pošljem jutri štorkljo, da vam oščiplje ■uhlje!« Bratec Branko je smel nato spremiti ^o domov. Ko sta prišla do njiene hišice,; je naročila svojo kočijo, v katero je bilo vpreženih deset belih mišk, in rekla: »Zdaj se popeljeva k'vilinjemu kralju vprašat, ali kaj ve o tvoji sestrici.«
22.
Mišji kočijaž je počil z bičem in. kakor vihra so jo ubrali po polju in pašnikih, čezi hrib in plan. Veter je žvižgal bratcu Branku okoli ušes in gosti oblaki prahu so se valili izpod kočije, tako da so se pešci komaj umikali in ^srdito zabavljali za gospodo. iVkljub nagli vožnji pa je bilo že zvečer, koi so naposled dospeli v gozd. Pred visokim,; pra^-tarim drevesom je vila velela vozniku.J naj ustavi, »Tu stanuje vilinji kralj,« je re» kla in potrkala na drevo. Takoj je pridrsala iž dupla med koreninami stara veverica« fratarica.
23.
»Tako, tako,« je dejala in podržala sve« tiljko kvišku, »ali te je imel Rusoibrad v pe* steh?« — »Rajši mu pomagaj na vîh,« je rekla vila, »govoriti morava s kraljem.« Ve* verica je spležala kvišku in vtaknila glava neko luknjo. »Alo,. lenuhi, pokažite se!« je zaklicala. V naslednjem trenutku je priletel iz luknje cel trop majcene vilinje dece; njih steklena kr^a so brnela, kakor bi kolovrat gonil. Razpostavili so se ob drevesu, drug zraven drugega in iztegnili roke. In tako je mogel bratec Branko splezati kvišku.
24.
Zgoraj na drevesu je bil vhod v dvorec, skrbno skrit med vejevjem. »Kaj bi rad?« je vprašal vratar. — »S kraljem bi rad go» voril,« je dejal bratec Branko. »Vprašati ga moram, kje je moja sestrica.« — »Ne boš,« je rekel vratar, »to ne gre kar tako!« — In miškiidvorjanici, ki sta stali zraven, sta pri» trdili: »Ne, ne, iž te moke ne bo kruha.«
A tisti mah je priletela vila; vratar in dvorjanici so sMecnili kakor pipci, zakaj vila je bila kraljeva doibra znanka.
25.
»O, ti budalo,« je rekla vratarju ena iz* Eied dvorjanic, »zakaj nisi takoj spustil te» ga ljubeznivega dečka v dvorec? Le počakaj, zatožili te bova kralju!« Nato sta dvorjanici prijeli bratca Branka za roke in ga odvedli k dvornemu krojaču. Križ, kraž, kakor bi začaral, mu je ta sešil vilinjo oblekco, da je mogel spodobno stopiti kralju pred oči. Dvorjanici sta ga napravii — a bratcii Branku ni bilo to onegavljenje po njem nič kaj po godu in kar oddahnil se je, ko je bilo kofflčano.
26.
yilinji kralj je bil prijazen star gospO"d' In ko mu je bratec Branko povedal vso zgodbo o sestrici Mici in Rusobradu, je de* jal: »Velikega te ne morem spet napraviti in vila takisto ne. Rusobrad je zelo mogo« ceni A saj se lahko sam osvobodiš njegove oblasti. Kaj moraš storiti, tega ti ne povem, ker potem ne bi pomagalo. In zdaj te nekaj vpiašam: Ali se ti vidi lepo, da nisi očetu in materi ničesar povedal? Mar nisi prav iiič pomislil na to, kako bosta žalostna?«
»I nu,« je rekel braiec Branko, »zaradi se» strice sem bil v takih skrbeh!« — »To pa že ne bo čisto res!« je odvrnil kralj.

27.
»Bal si se le, da ti ne bi navili ure, pa si hotel poiskati sestrico, preden se vrneta ro« ditelja domov. Tako blizu si bil pri očetu in materi in vendar si se splazil od njiju kakor tat in si se šel igrat z razposajenimi zajčki. Samo nase si mislil, sinko moj.« ■— O, kako sram je postalo bratca Branka! EVesel je bil, da je smel iti spat. Drugo jutro 'ga je vratar zgodaj zbudil. Deset vilinčkoTřl ga je že čakalo z veliko kopreno iz tenke,-a močne pajčevine. Bratec Branko je moral sesti nanjo in vilinčki so odleteli z njimi domov, zakaj kralj je bil rekel, da mora očetu in materi najprej povedati svojo zgodbo.
28.
Nedaleč od Brankovega doma so se vi« linčki spustili na tla. »Mi se zdaj vrnemo,« je rekla vila, ki je bila tudi z njimi, »ti pa pojdi domov in glej, da boš drevi ob zabodu solnca spet tu, zakaj mi pridemo pote.« Branko je to obljubil; nato je zlezel skozi seč in prišel tako na vrt. Po vrtu je tekala koklja s svojimi piščanci. »Koklja, ali si vi« dela mojo sestrico?« je vprašal bratec Branko. —i »Ne,« je odgovorila kokljajj »vem samo to, da že dva dni nisem dobila za svoje otroke niti zrnca koruze. Nihče jiam je ne prinesel«
29.
Tedaj je bratec Branko stekel v hiša Zadnja "vrata so bila priprta. V sabi je le« žala njegova vrtavka še vedno tako, kakor jo je bil pustil na tleh. Joj, kako velika se mu je videla zdaj! A doma ni bilo niko« gar... Pač, muca se je priplazila skozi zad» nja vrata. »Lep dečko si mi!« je zagodr« njala. »Da si le mogel tako slabo paziti na sestrico! Dva dni bo že, kar sta odšla oče in mati z doma, da poiščeta ubožioo' in tebe malopridneža. Mislila sta, da sta utonila. A kako da si tako majhen? Komaj sem te spoznala!«
30.
o, Branko je brž povedal svojo istorijo, le kaj, ko mu tudi muca ni vedela svetovati. »Počakal bom tu, nemara se oče in mati kmalu vrneta,« je rekel bratec Branko. — »To moraš sam vedeti,« je rekla muca, »jaz bom pa spala!« To rekši je zlezla pod mizo in zadremala. Bratec Branko je bil že tru« den od gladu in čakanja; naslonil se je na muco — tu je bilo vsaj mehko! — in sam zaspal. Ko je nekaj ur tako počival, se je zbudil, ker ga je bil nekdo rahlo udaril po bosih nogah (čeveljčke je bil namreč se^ zul). »Že spet zapravljaš s spanjem zlati čas?« se je oglasilo tik zraven njega. In res se je Branko kar*prestrašil; solnce je že za^ hajalo!
31.
Star, sključen pritlikavec je bil tisti, ki ga je bil zbudil. Držal si je vogal plašča pred obraz, tako da je videl Branko samo oči. »Pojdi brž z menoj,« je rekel pritlika» vee, »vila te že dolgo pričakuje.« Ne da bi pomišljal, je bratec Branko jadrno obul noi» gavice in čevlje ter odšel s pritlikavcem, med tem ko je muca mirno spala svoje spa« nje. Pritlikavec je peljal bratca Branka za» daj na vrt, kjer so gosto rasle cvetlice in vsakovrstna zelenjava. Tam je trikrat udaril z no'go ob tla, in glejte, zemlja se je odprla tik pred njima! Bratec Branko je od strahu odskočil.
32.
Hotel jo je takoj popihati, a pritlikavec ga je tako strogo pogledal, da se ni upal. »Pojdi z menoj,« je velel pritlikavec in mu pomigal s prstom. Sla sta po stopnicah, nizdol. »Čuden kraj si je izbrak vila, da me počaka,« je mislil bratec Branko sam pri sebi.
Naposled sta prišla v sobico, kjer je go» rela majhna svetiljka. Tu je sedela stara krastača in buljila z očmi. Pritlikavec je zdaj mahoma vrgel plašč z ramen — o strah in groza! Bil je čarovnik Rusobrad, nihče drugi kakor on!
»To je nekaj drugega, kakor viïa, kaj?« se je zarezal hudobnež. »Zdaj te pa imamt 2i.daj te pa imam!«
33.
Bratec Branko Je zakričal in hotel uiti, a vrata so bila že zaprta, tako da ni moge^l na vrh. »Ne boš mi ušel in ne boš!« je re< kel Rusobrad. »Rajši poglej semkaj, da ti nekaj pokažem!« Tako govoreč, je zavrtil mizico, ki je bila sredi sobe pritrjena k tlom. In zdaj poslušajte, kaj se je zgodilol Stena v ozadju sobe je postala mahoma vsa svetla; pokazal se je vrt in na tem vrtu ja bratec Branko zagledal svojo sestrico. Hu« dobna starka je stala pri njej in jo tepla 8 jalico. »Evo me, evo mei« je zaklical Bran? CO in stekel proti njej — toda joj! potolkel si je nos, zakaj stena je bila zrcalo, v kac terem mu je bil Rusobrad pričaral sliko pred oči.
34.
Rusobrad se je kar po kolenih tolkel od smeha!! Nato je spet zasukal mizico. Slika je izginila in bratec Branko je,zagledal — kokljo in njene piščančke. »Lep dečko je ta ifiranko!« je godrnjala. »Samo nase misli! Niti toliko ne poskrbi za nas, da bi nam) Jvrinesel koruze!« Branko je sramu zardel. A vrt je bil medteiin že izginil, tako da jim ni mogel prinesti koruze. In — zdaj se je pa res prestrašil: zagledal je očeta in mas ter, vrhu gore sta stala in se ozirala na vse strani, kje bi našla njega in sestrico Mico. »Očka! Mamica!« je zakUcal, a tedajci &e je «pomnil, da ga ne moreta slišati, in bridko zajokal. — »Glej, glej!« je kriknil pritlika« vec. »Tja poglej!« — in bratec Branko je spet pogledal v zrcalno steno.
35.
Oče in mati sta bila izginila; zdaj je vi« del vUo, ki je sedela ob poti in ga čakala. »Precej bo odšlal« se je zahihital Rusobrad. »Videl boš! Ona ne bo čakala dečka, ki ne spoštuje dogovora!« Toda vila ni odšla; ča« kala je in zaradi tega se je pritlikavec tako( razjezil, da je izruval mizo iz tal in jo tre« šoil v zrcalo. Tisti mah je bratec Branko videl, da je za zrcalom hodnik; zagnal se je in stekel po njena, kar so ga noge nesle! Rusobrad jo je hotel ubrati za njim, pri tem je stopil v luknjo, ki je bila ostala po mizici in telebnil na nos, kakor je bil dolg in širok,
36.
Med tem, ko je Rusobiad vlekel in vle* kel, da bi se rešil, je dirjal bratec Branko po dolgem, temnem hodniku. Toda joj, eze še ni bilo konca, zakaj pritekel je y zbo, kjer je živela stara čarovnica,; rekla e, da je Rusobradova mati, in zgrabila ■oratca Branka. Eno oko je imela zavezano g rutoi; kar na moč hudoibna je bila videti. »Aha,« je dejala, »Rusobradu si ušel? Nu, pa služi pri meni! Rusobrad se ne bo upal priti pote, če ne, iilu pa treščim lonec vi glavo!«
37.
Naj je Branko hotel ali ne, moral je ostati pri stari čarovnici in vsak dan kuhati kašo. Skoraj vedno je bil sam, zakaj čarov« niča je po navadi odhajala z doma. O, kako strašno dolgčas mu je bilo pod zemljo! Po» begniti pa ni mogel, ker so bila vrata trdno (Zaklenjena, in če bi bil stekel po hodniku nazaj, bi bil prišel Rusobradu v pesti! Vi stTopu je bila res da luknja, skozi katero e uhajal dim; vodila je pod milo nebo, za« caj visoko gori se je videla svetloba. A iuknja je bila previsoko, in kako naj bi bil siromaček splezal po tesnem, navpičnem rovu na vrh! »Joj, joj,« je stokal, »mar bi bil točno prišel na sestanek z vilo!«
38.
Ko je prebil tako teden dni, je prišla krastača v goste. Zrcalo je bilo še vedno razbito, zato se je odpravila k sosedi pova« sovat. »Ali mi ne bi mogla pomagati, da pobegnem?« je vprašal bratec Branko'. —■ »Ne,« je dejala krastača. »V tem trenutku Rusobrada ni doma, a vrata so zaklenjena. Daj, povprašaj pajka. Če mu zažvižgaš lepo pesmico, se morda spusti dol; nemara bi ti spredel nitko, da splezaš po njej na vrh. Meni je svet tam zgoraj že presedel,« je na« dalj evala krastača. »Toliko let sem lovila žuželke, ki so ugonabljale zelnike, a ne« umni ljudje so me zapodili, moje otroke pa pohodili, ker sem jim pregrda!«
39.
Stokaje in majaje z glavo je krastača odšla. Toda bratec Branko je sklenil vpra« šati pajka za svet in mu je tik pod luknjo zažvižgal najlepšo pesmico, kar jih. je znal; In res, ni dolgo trajalo, da se je pajek spu« stil po rovu nizdol. »Le žvižgaj,« je rekel. »Le žvižgaj, meni tako ugaja!« A Branko ga je vprašal, ali ne bi mogel spresti prav krepke nitke, da bi po njej zlezel na vrh. »Na to ni misliti,« je odvrnil pajek; »ti bi -se zamotal vanjo in ne bi mogel ne naprej ne nazaj. Ne, govoril bom s svojo prijate« íjioo gospo Miškonovo, ki živi nedaleč od» tod. Ona bi lahko izkopala rov do tebe.«
40.
To rekši jo je pajcik odkuril. Tisti dan s& ni nič več zgodilo, a drugi dan, ravno ko je bratec Branko mesil testo, je začul škrb« Ijanje; kmalu nato se je pokazala v zidu luknja in,.. gospa Miškonova je pomolila glavo iz nje. »Tako, tako, ti si tisti mali človek?« je dejala. »Nu, le brž pojdi z me« noj!« Tega Branku ni bilo treba dvakrat reči. Vrgel je kuhalnico proč, si odvezal predpasnik in se spet pokril s svojo vilinj^ čepico. Nato je zlezel za gospo Miškonovo v luknjo. Oh, to pa res ni bilo prida potoi. vanje! V rovu je bila črna tema in taka tesnoba, da je Branko le trudoma lezel dalje. A končno sta Vendar že prišla na ono strani
41.
Na koncu rova je bila izba gospe Mi» škonove. Pet majhnih miškov je sedelo okoli mize in bralo. »Alo!« je zaklicala gospa Mi« škonova. »Brž zasujte rov, če ne, pride drevi çtara čarovnica v goste.« — »Živio!« so za» vpili mali miški, »vse napravimo, kakor treba!« In že so bili na delu. Gospa Miškos nova je dala Branku krožnik slaninje skorje in plesnjivega sira. A njemu je šlo vendar imenitîio v slast, zakaj lačen je bil zelo. Ko se je najedel, je moral povedati, kaj je dos Živel. »Da,« je rekla gospa Miškonova, »vila je seveda že davno odšla in njen dom je daleč od tod.«

42.
»A veš kaj?« je nadaljevala miškaíženica. »Kadar mladina opravi svojo reč pri rovu, naj te vsi skupaj spremijo v gozd; tam si boš že sam pomagal, jeli?«,— »O, imenitno!« je vzkliknil bratec Branko, »a vendar, straš« no rad bi najprej zvedel, ali očka in ma« mica še vedno ni doma; potem bi ju labkoi obvestil. Ali je moj dom še daleč odtod?« Gospa MiŠkonova se je nehote zasmejal«! in ga je odvedla v kot svoje izbe. Tam je bila linica in ko je Branko pogledal skozi njo, je videl, da so miške stanovale tik za zidom mamičine sobel
43.
Luknja se je končávala v razpoki pod spodnjo latvo in bratec Branko je razločna videl tla. Uh, kak prepih je bi tod! Viš, tamle so bile noge mizice in ondile je še vedno ležala vrtavka! In lena muca je seveda spet dremala. — »Le poglej,« je rekla "gospa Miškonova, »nikogar mi doina!« Tedaj je prihrumela vsa petorica miškov; .zasuli so bili rov, da ni ostalo niti sledu po njem. »Na pot, otroci!« je velela gospa Mi« Skonova. Mladina je urno vzela pot pod noge in jo ubrala proti gozdu. A kdo je sedel tam na veliki cvetlici in prežal? ...
44.
Zdajci pa je stekel Branko spet nazaj K gospe Miškonovi; treba je bilo dati koko« šim jesti! A vrla miška mu je obljubila, da bo že sama poskrbela zanje. In tako se je Branko s svojimi prijatelji miški spet od« pravil na pot. Plazili so se med biljem in pod sečmi, skakali čez pota in bredli po jarkih. »Pojdimo na potok,<c je rekel mišek iVrtinos, »tam imamo lep čoln, s katerim se lahko popeljemo do gozda.« Ko so pr'šll na breg, je sedel tam mojster Hrček. »Do» ber dan, mojster, aanes opoldne nas ne boi v šolo,« so zaklicali miški. Nato so mu po« yedali, kakšne namere imajo.
45.
»No, prav,« je rekel učitelj. »A pazite, ko boste na vodi!« Čoln je bil skrbno skrit med ločjem. »Kako ste prišli do tega lepega čolna?« je vprašal bratec Branko. »O,« je rekel Vrtinos, »to je bil kos debla, ki so ga drvarji pozabili. Mi smo ga lepo izglodaîi... in ta šot or ček, glej, je stara krpa za bri» sanje prahu, ki smo jo izmaknili tvoji mami!« iVsi miški so kar zacvilili od smeha. Med tem so izvlekli čoln izmed ločja. Vrtinos in Mrdobrk sta zgrabila za vesla in zdrčali so, da je bilo veselje, zakaj pot je vodila niz yodo.
46.
Toda joj, niso se še peljali četrt ure, ko se je pokazal Rusobrad. On je bil tisti, ki je s cvetlice prežal nanje. In zdaj je pri* vihral po zraku na svoji čarobni palici. Poa tuhnjeno se je zarezal in najprej nekajkrat preletel čoln, nato pa je začel od zadaj tiščati vanj, da bi ga spravil k bregu. Le kaj je nameraval? — Bolj in bolj so se bližali bregu... o, groza! predstavite si, če bi se bil pritlikavec izpremenil v mačko in jih vse po vrsti pohrustall
47.
A tistî mah je Rusofcrad glasno zakričaL iVelika ščuka, tista, ki sta jo bila Branko in ivila že videla, je pomolila glavo iz vode in .— hap! je potegnila Rusobiadu palico izpod' sedala, da je klavrno štrbunknil v vodo. Ščuka je s svojim plenom izginila pod gla« ■dino in se ni več pokazala. Na srečo je Rusobrad dobro plaval. Čez nekaj trenutkov je stal že spet na bregu in razsajal, da ga je bilo strah poslušati. »Le počakajte,« je iVpil, »samo da dobim svojo palico! Ali vas naučim kozjih molitvici«
48.
»Da, to se je zgodilo ravno ob pravem času!« je mahoma zaregljato nedaleč,od njih. Bil je gospod plemeniti KvaJcovski, zastaven in že dokaj prileten žabec. Sedel je na lok» vanjevem listu, ki so ga vlekle štiri druge žabe. Vrtinosek mu je povedal, da brateo Branko išče svojo sestrico. »O,« je rekel gospod Kvakovski, »zdi se mi, da sem jo videl. Ko sem nedavno tega sedel v travi, sem zagledal čarovnico, ki je prihajala oa studenca v gozdu in vodila majhno deklico za roko. Da, da, gotovo je bila tista deklica tvoja sestrica iVlica!«
49.
»Veste kaj,« je nadaljeval gospod Kvas kovskl, »pojdite z menoj domov, da áe po» menimo do dobra.« To rekši je velel žabam, ki so ga vozile, naj obrnejo. Peljali so se vštric, dokler niso prišli do žabčeve hiše. Bila je zgrajena v votlini na bregu ter dobro skrita med ločjem in vsakovrstnimi rastlis nami. Gospa Kvakovska, zelo ljubezniva dama, jih je prav prijazno sprejela. »Zdaj bom dal pa brž prijeti Rusobrada, preden dobi čaralno palico nazaj,« je rekel Kvakovs ski ter poklical eno izmed žab, ki so vlačile njegov paradni čoln.
50.
»Sklici žabe iz vse okolice in vzdigni tudi mušice!« je ukazal. »Iščite Rusobrada, dok« 1er ga ne najdete; gotovo se klati kod po tem kraju. Brez njega se mi ne prikažite pred oči!« Tako je rekel gospod Kvakovskl in kmalu nato se je začulo strahovito bren« čanje in čofotanje. Vse žabe iz tistega kraja so se odpravile na pohod, da bi prijele Rusobrada. Tudi cela vojska music je šla s, njimi. Sklenile so bile z žabami zvezo: žaba so bile obljubile, da ne bodo več žrle mušio, in mušice so bile prisegle žabam večno po* moč in zvestobo.
51.
Med tem se je spuščalo solnce vse niže In niže. Nebo na zahodu je bilo rdeče kakor kri. Gospod Kvakovski je poznal za ločjem miren prostorček, kjer si lahko krasno užival prelepi večer. ysi so šli tja sedet in gospa Kvakovska je zabrenkala na lutnjo in xa* pela: »Kvaksraksvakivak!« Kar srce se je rajalo poslušalcem, ko so jo čuli. Dva okret« na potapnika, ki sta bila pri gospodi ta. strežaja, sta tekala okoli z žabjo limonado, napravljeno iz rose in medu. Nihče ni več mislil na Rusobrada...
52.
Oh, v kakih škripcih je bil med tem ne« srečnež RuSiOibrad! Žabe in mušice so ga bile kmalu našle; še vedno je tekal za ločjem ob bregu, gotovo misleč, da se bo čaralna paličica sama od sebe vrnila k njemu. Joj, joj, kaka se je ustrašil ubogi Rusobrad, ko se je iz ločja mahoma usulo toliko žab in mušic! Prav nič mu ni pomagalo, da si je nabrusi! pete, zakaj v nekaj trenutkih so ga dohitel» in zajele.
53.
Žabe so nato poiskale najmočnejše bilke, ki so jih mogle dobiti, in so z njimi takp trdo privezale Rusobrada na kos lesa, da ni mogel niti s palcem pomigati. Z združenimi močmi so žabe zavalile drvo v vodo — in šli so! Med glasnim regljanjem so pehale svojega jetnika vse dalje in dalje, dokler niso prispele z njim do gospoda Kvakov« skega. Tam so potegnile svoj splav z jetni«. kom vred na kopno. »Jej, pomagaj, kaj neki bo zdaj z menoj?« je pomislil Rusobrad,
54.
A žabe so stisnile miškam šapice in nato IBQ vse skupaj zaplesale okoli jetnika in *apele!
»Ujet je grdi RusobradI Jutri mu denemo vrv za vrat!«
»OKoiI« Je vzkliknil gospod Kvakovskf te pristopil k njim. »Yrle ste, da ste prijel©; Rusobrada, a zdaj ga nikar več ne mučit^ Pripeljite ga k meni!« To rekši je sedel nazaji aï svoj naslanjač.
55.
Ko so privedli Rusobrada pred gospoda Kvakovskega, je hudobnež tarnaje padci na kolena. »Oh, pustite me živega!« je zajavkaU »Obljubim vam, da se bom odsihd.ob po« boljšal, in vam tudi povem, kje najde Branko svojo sestrico!« — »Nu,« je rekel mogo&ni žabec, »saj bomo videli; najprej nam po pravici povej vse, kar veš!« Rusobrad je S svojimi zvezanimi nožicami zakrevljal K bratcu Branku. »V gozdu,« je dejal, »globoko v šumi je star izsušen vodnjak. Tam živi čarovnica, kř ti je odpeljala sestrico.«
56.
»Vodnjak je znotraj obraščen, in če se dobro prijemlješ za stebla rastlin, lahko prideš do dna. A trnja je obilo, razpraskal si boš roke. Pa ti se za to ne meniš, je^H, ker si vrl deček in hočeš najti sestrico Mico, naj stane, kar hoče?« — Bratec Branko je inoral nato sneti z Rusobradove roke čarof dejen prstan in ga sam natakniti. »Glej, da prideš k vodnjaku ob solnčnem zatonu,« je dejal Rusobrad, »zakaj takrat čarovnica spi. Če bi se pa prebudila, ji podrži prstan pod îios; mislila bo, da sem jaz, in se ti ne bo upala ničesar storiti.«
57.
»Tedaj se jutri na vse zgodaj odpravimo,« je rekel gospod Kvakovski; »ravno dan hoda utegne biti.« — »Ali, dragi moj,« je zareg» Ijala gospa Kvakovska, ki je bila pristopila k soprogu, »saj vendar veš, da tvoje stare noge ne zmorejo tako dolge poti!« — »O, jaz pa vem, kako naredimo!« je zacvilil Vr« tinosek. »Če smemo vsi z vami, žlahtni go« spod, tedaj napravimo za vas lep voziček in vas bomo vso pot peljali!« — »Nu, prav,« je dejal stari žabec, »pa pokažite, kaj znate. Radoveden sem, kako se bo vse to izteklo.«
58.
Žabec je nato poslal bržega sla h gosps Miškonovi in ji sporočil, da se njenim otro» loom dobro godi in da naj nikar ne skrbi zastran njih. Preden se je drugo jutro zasvi« tal dan, so miške že pripravljale voz. S po» močjo žab so bile izkopale veliko korenino In jo izglodale, da je bi a votla. Ko je prišel 'gospod Kvakovski pogledat, je .zadovoljno kimal z glavo.
59.
Kmalu nato je bila kočija gotova in ko so se vsi prisrčno poslovili od gospe Kva« kovske, so pogumno krenili na pot. Tako so prišli mimo Rusobrada; bil je privezan k trstiki in hudogled žabec je stal pri njem na straži. »Pomni, Branko, ravnaj natanko tako, kakor sem rekel. Ne daj se zapeljati, da bi pozabil moje besede.« »Da, da,« je dejal gospod Kvakovski, »a če nas vodiš za nos, ti bo slaba predla. Ni zlomek, da te ne bi ugnali v kozji rog!«
60.
Mnogo ur so že romali, a gozda še vedno ni bilo videti. Sile jim ni bilo, zakaj ob poti se je našel za miši in žabe marsikak zaiožaj. Le trudni so bili, oh, tako trudni! »Te poti ne bo nikoli konca!« je vzdihoval Tresore» pek, ko so vlekli kočijo navkreber. A tedajci so miške prestrašene izpustile voziček in se razprhnile na vse strani!
»Človek! Človek!« so zacvilile.
61..
Prikorakala je dvojica strašnih, velikih nog. Bratec Branko je pogledal kvišku. Bil je star potepuh z debelo gorjačo v roki. »Glej, glej! Kam pa, kam?« je začudeno vzkliknil ter vzdignil bratca Branka in gOi spoda- Kvakovskega od tal. Bratec Branko je zdaj povedal, da so namenjeni h gozdi-nemu studencu, kjer hoče on poiskati svoja sestro. »Vesta kaj!« je menil starec, »vidva bi prav za prav lahko sedla na moj klobuk, zakaj tudi jaz moram v gozd; tako vama ne bo treba hoditil«
62.
»A teh grdih malih glodalk ne maram,« je rekel, »one naj vaju z vozom vfed kar tu počakajo.« Bratec Branko in žabec sta na to pristala in sedla starcu za klobuk. Od ondod sta imela krasen razgled, a potovala sta gotovo desetkrat hitreje nego prej. Ko so prišli do vodnjaka, je mož dejal: »Tako! Glejta zdaj, da hitro najdeta dekletce.« To rekši ju je postavil na rob voiinjaka in odšeL
63.
Kakor je bil povedal Rusobrad, je bil vodnjak znotraj obraščen s trnjenivimi ve» jami. Branko je neutegoma splezal v glo« bino, a gospod Kvakovski je z roba gledal za njim. Vsak trenutek je bratec Branko prijel za trnje ali stopil nanj, a tega mu ni bilo mar. Vse to je trpel za svojo 'juoo sestrico Mico! Tudi je moral paziti, da ni z nogo zgrešil opore, zakaj v takem primeru bi bil padel v globočino in se ubil. Pray res, to plezanje je bilo strahovito!
64.
A naposled je vendarle srečno prišel do dna. Tam je obstal in stisnil roke drugo ob drugo, zakaj bolele so ga, da nikoli tega^ To je bilo res potovanje, da nas Bog ob« varuj enakega! Čutil je, da mu krvavijo tudi nožice v čevljih. In ko je tako stal in gledal okoli sebe, se je pokazala stara podgana. »Glej, glej, kakor nalašč!« je vzkliknila. —. »Ali je moja sestrica tu?« je vprašal bratec Branko. — »Sam pojdi pa poglçj,« je odvr» nila podgana. Zlezla je v luknjo med kame» njem in Branko je zlezel za njo.
65.
Najprej so prišli v rov. Na koncu rova. je bila velika zavesa, izza katere je slišal Branko vzdihovanje in jok. — »Oh da.R je rekla- podgana, »kralj pritlikavcev je umrl^ Le sam stopi noter, jaz^ne smem, ker sera samo vratarica.« To rekši, je odrinila zaveso, Branko je zdaj prišel v sobico — in glej, sredi sobice je stala na tleh steklena krsta.-V njej je ležal kralj pritlikavcev in pritlirf kavči so sedeli okoli njega in žalovali za njim. Bratec Branko je vzel kapico z glava in v zadregi obstal. Toda podgana je pomo« lila glavo izza zavese in šepnila: »Le naprej^, v drugo sobo!«
66.
Na oni strani sobe je bila spet zavesa; tiho, po prstih, se ji je Branko približal... Eden izmed pritlikavcev je pravkar vzdignil oči; videl je bratca Branka, a rekel ni niče» sar, ampak mu je dal, da je šel mirno dalje. Nato je prišel bratec Branko v veliko dvo« rano — vsaj njemu se je zdela velika, nam fci se utegnila videti majhna! Čisto zadaj v dvorani so bile visoke stopnice in na vrhu stopnic sta stala dva prestola. Eden izmed njiju je bil prazen, gotovo je na njem sedel rajnki kralj, dokler je bil še živ... A. na .drugem prestolu je sedelo — dekletce!
67.
Branko je kar zdrevil proti njej. Oh, pí to ni bila Micica! Bila je deklica njegove velikosti, z dvema dolgima temnima kitama ob straneh glave. A lepa je bila zares.. « Drelepa! Tako zalega dekletca Branko še n;' ňl videl, kar je bil živi Odprla je temne oči, ki so bile vse polne solz. »Kraijična. sem,« je dejala, »moj očka je včeraj umrl. Oh, tako sem žalostna!« Branko je sedel zraven nje na prazni prestol. Položil je roko okoli dekletca, z drugo pa ji je nežno pobo* žal lase. »Tudi jaz sem žalosten,« je rekelj »izgubil sem sestrico, pa sem mislil ves čas samo nase.«
68.
Zdaj je postalo dekletce nekoliko boljše volje in Branko ji je povedal, kaj je doživel. Ko sta tako sedela in se pomenkovala, sta prišla po stopnicah dva pritlikavca. Glo» boko' sta se priklonila in eden je rekel Branku: »Slišali smo, da si človeškega '•"»du; ali nam hočeš postati kralj?« — »Oh, daj,« je rekla deklica, »mene pa vzemi za žcnoi« »Rad bi že,« je odvrnil Branko, »a kaj, ko ne morem. Iskati moram sestrico, da jo pri» peljem nazaj k očetu in materi. Ne, to pa res ni mogočel«
69.
A pritlikavec je dejal: »Nikar se ne za* reci. Pojdi najpirej malo z menoj, potem se odločiš.« Razkazal je bratcu Branku dvorne vrtove, kjer so rasle redke, preču dno lepe cvetlice in so vodometi šumljaje gnali svoje curke v zrak. Nato je peljal gosta v kraí Ijevske zakladnice, ki so bile polne drago« cenega zlatega nakitja. »Vidiš,« je rekel pri* tlikavec, »vse to bo tvoje, če postaneš naš kralj. Ali se še vedno ne moreš odločiti?«—> In bratec Branko, neprestano misleč na malo princesko, na njene oči, ki so tako žalostno in venda/r tako prijazno zrle vanj, je rekel sam pri sebi: »Da, da, kar zdi se mi, da se bomo zmenili.«
70.
»Velja!« je naglo rekel pritlikavec in spremil Branka nazaj na njegov prostor zra« ven male princeske. Nato je odšel, a čez malo časa se je vrnil z vsemi ostalimi pritlis kavči. Strašanska truma jih je bila! Slovesno so krenili- po stopnicah navzgor in poklekl nili ob njih. Sprednja dva sta nesla vsak po eno blazinico in na njej krono. Bratec Branko in princesa sta vzela vsak svojo krono in si jo dala na glavo. Zdaj sta bila kralj in kťaljica vseh pritlikavcev!
Nato je prvi pritlikavski minister vstal In razvil pergament, na katerem je bilo ne« kaj napisanega
71.
Minister je glasno bral vse, kar je moral Branko obljubiti. Moral je ostati pritlikav« cem zvest in se zavezati, da se nikoli več ne vrne k ljudem.
Brankove oči so postajale čedalje večje in večje. »Kaj?« je vzkliknil, »nikoli več ne postanem človek in na vekomaj naj ždim tu na dnu vodnjaka? Ne, če je tako, pa ne ma« ram!« — »Stoj!« je dejal minister, »tako pa ne pojde. Obljubil si!« — »Sem,« je odvrnil Branko, »a obljuba ne velja!« In sam pri sebi se je oštel: »Že spet sem mislil samo na svoje veselje!«
72.
»Glej,« je rekel zdaj eden izmed pritli« kavcev, »če ostaneš pri nas, boš imel do« bro in mirno življenje. Vsega bo v obilju, skrbi pa nič! Gori pri ljudeh bi moral tr« peti in težko delati. In kaj ti je mar sestri« ca? Ali nimamo tukaj zale kraljične?« —  bratec Branko ni črhnil nobene več; ma« homa je vstal, stekel po stopnicah nizdol jn planil iz dvorane, tako da je še krono izgubil z glave in so pritlikavci vsi popar« jeni gledali za njim. Niti po lepi kraljični se ni več ozrl, ker se je bal, da ne bi ven« darle ostal pri njej!
73.
Kmalu je bil spet na dnu vodnjaka. Ste« kel je na tisti kraj, ki mu ga je bil Ruso« brad opisal. Da, tam je bil zrahljan kamen; vlekel je in vlekel... ne, to pa res ni bilo lahko. »Kdaj je še kdo videl takega beda« ka!« je vzkliknila podgana. »Vleče in se ubija s temi težkimi kamni, da bi prišel do stare čarovnice in spravil svoje življenje v nevarnost... ko bi lahko tako krasno živel pri pritlikavcih!« A bratec Branko se ni ®menil za njeno čenčanje; že prevečkrat sem poslušal druge, je mislil sam pri sebi. iVlekel je za kamen, dokler ga ni izdrl; nato je zlezel skozi luknjo. Tam pa — joj, groza!
74.
Zagledal je natanko tisti vrt in natanko tisto hišo v Rusobradovem čarobnem zrcalu. Saj veste, takrat, ko je videl, kako je ča« rovnica tepla njegovo sestro. A zdaj ni bilo nikogar na izpregled, le strašno smrčanje se je razlegalo iz hiše. Pred hišo so stale čarovničine copate. Bratec Branko je ste? kel tja in prav oprezno odprl vrata. Niče» sar ni bilo videti, samo tisto strašno smr« čanje je čul, ki ni hotelo prestati... Ves preplašen je smuknil v izbo in zlezel na stol, da bi bolje videl... Jej, jej, kaj se je pokazalo njegovim očem!
75.
Stara čarovnica je ležala v svoji picstelji in smrčala, da se je vsa hiša tresla in sa plahutale vse pajčevine po kotih. A sestrice Mice ni bilo zraven nje! Vso hišo je pre« iskal... o Mici ni bilo duha ne sluha. Klia cati si ni upal, zakaj poteni bi se bila čas Tovnica zbudila. Obupan je s'tekel na vrt in krenil po dolgi, široki stezi... pisane cvet« ke so cvele na desni in na levi... vse le« pote je bilo dovolj, samo sestrice ni bilo. A tedajci se mu zazdi, da sliši Micin glasek. »Pst, bratec Branko!« je šepetalo. »Branko, čuj!« — »Kje pa si?« je vprašal. — »Tukaj, zvonček sem!« je odvrnil tihi glas.
76.
Tik blizu bratca Branka je stalo sedem' cvetlic; med njimi sta bila dva zvončka. »Da, jaz sem Mica,« je rekel eden izmed njiju, »čarovnica me je izpremenila v cvet» ko, da ji ne bi mogla uiti. Ostalih šest cvetlic so takisto otroci, ki jih je ukradla. Le brž me vzemi s seboj, a nikar me ne utrgaj. Trav previdno me izkoplji iz tal.«
77.
Branko se je neutegoma lotil dela in oprezno izkopal cvetličico. To ni bilo lahek posel zanj, ki je imel roke vse razpraskane in odrte ... A ko se je hotel s sestrico vrniti na površje zemlje, so zaprosile ostale cvetke: »Oh, bratec Branko, vzemi tudi nas s seboj!« — »Dobro,« je rekel Branko, »a sestrica Mica je prva!« Spet je moral ple« zati po trnju in to je bilo zdaj še dosti težje, ker je nosil sestrico na rokah. Zgo» raj na zemljice je bilo med tem znočilo, a zvesti žabec fe vendar še sedel na svojem mestu. »Kod pa hodiš, dečko?« je zaregljal.
78.
»Ne utegnem!« je rekel bratec Branko. Položil je zvonček na rob vodnjaka in spet izginil v globino, da bi pobral še ostale cvetlice. Vso noč se je vrli možiček ubijal in plezal, plezal in izkopaval, in kadar so ga že od sile bolele roke, je stisnil zobe in premagal bolečino , . . Skoro bi se mu bilo vse posrečilo ... a ko jo je hotel od« kuriti s poslednjo cvetko, je vzšlo zgoraj na zemlji solnce in čarovnica se je zbudila! Ravno ko je lezel skozi luknjo v vodnjak, je stopila skozi vrata. »Stoji Daj moje cvetke nazaj!« je zavpila in se s povzdigs njenimi rokami zakadila proti njemu.
79.
A bratec Branko ji je podržal Rusobra» dov prstan pod nos, kakor ser ga bili na« učili. Čarovnica je zdaj mislila, da je Ruso« brad, in se mu ni upala ničesar storiti. »Daj, Rusobrad, vrni mi cvetlico,« je deja« la moledovaje. A Branko je zmajal z glavo in se odpravil na vrh. Tedaj pa se je zgo« dilo nekaj siîa nerednega. Pokazala se je stara podgana in ta je vedela, najbrže od pritlikavcev, kdo je Branko. »Nikar se ne daj voditi za nos!« je zaklicala čarovnici. »To ni RusSbrad, človeški deček je, čarati pa zna toliko kakor moja teta!«
Peneč se od togote je čarovnica zgrabila za trnje in snlezala za Brankom. Ravno) zgoraj pod robom ga je dohitela.,.
80.
Že je segla po njem s svojo veliko ro« ko . . . Tedajci pa se je pokazala izza roba {vodnjaka debela palica in čarovnica jo je tako neznansko izkupila po nosu, da je zas javkala od bolečine in se jadmo utrnila v globoki vodnjak. To je bil stari potepuh. »Da, da,« je dejal, »pot me je privedla tod mimo, pa sem hotel vendarle pogledati, kako je s tvojo istorijo.« Nato je starec prenesel Branka in gospoda Kvakovskega s cvetlicami vred k miškam, ki so ves čas čakale na kraju razstanka in so bile od puščobe že davno zaspale.
81.
»Zdaj pa hajdimo!« je kamandiral go« spod Kvakoviski, ko se je potepuh poslovil. Cvetlice so zložili v voziček, stari žabec je šel pa peš. »Samo ne vem, ali bom zdržal,« je dejal. Kresali so jo ure in ure, a zdelo se jim je, da ni okolica nič več tista kakor včeraj ... In ko je solnce zahajalo, še ved« BO ni bilo videti potoka! Zašli so bili! »Če bi vsaj koga srečali, da bi nam pokazal pot!« je vzdihoval gospod Kvakovski. Kof maj je to izrekel, so zagledali staro hišico.
82.
Vrata so bila zaprta in vse je bilo tem« no, a eno izmecl oken je bilo samo prisloí njeno. »Kar noter splezajte,« je rekel ža« bec, »jaz s svojimi starimi nogami ne mo« rem več; počakal vas bom tukaj.« Branko in miški so zlezli skozi okno v hišo in prišli na mizo. Tam je ležala mošnja, v kateri je bil denar, in zraven nje majhna ročka z vodo. Ena, dve, tri, so skočili po cvetke in jih vtaknili v vodo. Nato so občudovali lepe zlatnike, ki so se tako imenitno svetli« kali v mesečini. Daleč zadaj v kotu sobe so videli posteljo, v kateri je ležala stara ženska in spala.
83.
Ko so še tako sedeli in ogledovali ru« meno, iskreče se zlato, so zdajci začuli, kako je nekdo onegavil "po vratili. In že so se vrata tudi odprla . . . sveča je posveti« la . . . nunu! bil je vlomilec, ki je gotovo hotel okrasti staro ženo! Plamen sveče je v prepihu plapolal, zato je držal roko pre« denj în naši potniki so videli na steni ve« liko, črno senco njegove dlani! Smuk! Smuk! Kakor blisk so splezali miški po za« vesah in poskakali na> omaro. Bratec Bran« ko pa ni moigel tako napraviti in je v svo« jem strahu zlezel v mošnjo, ki j® ležala na mizi.
84.
Tat se je splazil k omari in jel brskati po predalih. »Treba bo pomagati starki,« je šepnil Lisko, najmlajši izmed miškov. »A kako? « — »Jaz pa vem,« je zacvilil Vrtires pek. »Cvetlični lonec mu vrzimo na gla« to!« Na omari je namreč stal velik cvet» lični lonec. Miški so ga jeli porivati na vse pretege. Lahek posel to ni bilo, a počasi so vendarle spravili lonec do roba in tedaj — tresk! — joj, joj! — je padel lonec tatu ravno na glavo, da so se črepinje kar raz« pršile po sobi. »Kdo pa je?« je zavpila sta* ra ženica, ki se je prebudila od tega ropota.
85.
Tat jo je popihal kakor da mu je sto tigrov za petami. A vendar je še porabil priliko in zmaknil z mize mošnjo, v kateri je bil bratec Branko! Uh, zdaj je pa male« mu možičku buda predla. Trdi cekini so odskakovali, medtem ko je tekel tat čez drn in strn, in tako neusmiljeno bunkali Branka po rebrih, da je bil ves črn in obtol» čen. Naposled je sedel tat ob poti na tla in pričel jesti. Mošnjo je odložil zraven sebe v travo. Bratec Branko je prav oprez» no zlezel iz nje. Mm, kake slastne kruhke 2 maslom je zagledal! Oprezno si je odlo« mil nekaj koščkov in založil, zakaj lačen je bil strašno. A tedaj se je tat mahoma sklonil, da bi pobral mošnjo — in pri tem je zagledal našega bratca Brankal
86.
»Haha, prav tebe sem potreboval,« se je zarezal hudobnež. »Ali vidiš staro hišo tamle na oni strani? Vidiš, vanjo boš zle« zel skozi kletno lino in mi nato pt)dal ključ, da si odklenem vrata.« — »Ne!« je rekel bratec Branko, »tega pa že ne storim. Vlo« milec ne maram postati.« — »Saj ne boš ti kradel,« je rekel tat, »kradel bom jaz«. — »Pa vendar nočem.« — Tedaj se je tat uto« gotil. ■ »Če je tako,« je dejal, »tedaj moraš umreti, drugače bi me izdal«. To rekši je stisnil roko, da bi ga zmečkal. »Poslednjič te vprašam: »Boš ali ne boš?« je vpral hu« dobnež še enkrat . . .
87.
Bratec Branko je spet rekel, da ne. »Zdaj bom moral umreti!« je žalostno po« mislil. Toda v svoje veliko iznenađenje je začutil, kako postaje večji in raste in ra« ste . . . Tat je od strahu zakričal in ga iz< pustil ... in glejte, bratec Branko je stal pred njim, nekdanji bratec Branko, tak, kakršen je bil, preden ga je Rusobrad iz« premenil v pritlikavca. Tat ga je debelo gledal in strahoma zazijal: »Kaj pa je? Ali si mar čarovnik?« — »Da,« je odvrnil bra» tec Branko, »čarovnik sem, in če mi ne daš mošnje in brž ne izgineš, te izpremenim v strigalico! «
88.
Lahko si mislite, kako si je tat nabrusil pete! Mošnjo je vrgel od sebe in bratéo Branko jo je prestregel. »Lepo, lepo! Do» bro si ga!« se je tisti mah začul srebrn gla« sek iz trave. Branko se je ozrl po tleh in zagledal majceno lučko. Ali je bila kres« niča? Ne, bila je vila, zletela je Branku na« ravnost na roko. Njemu se je zdelo to kaj zabavno, kajti vilo je bil videl takrat, ko ni bil sam nič večji od nje; zdaj je pa zlah« ka stala na njegovi roki, »Vendar si že rešen iz Rusobradove oblasti; lahko se šte« ješ srečnega, zakaj Rusobrad je zelo mogon čen. Kdor pride njemu v roke, se more t&> šiti samo s tem, da trikrat pozabi na same« ga sebe.« »To da sem storil?« je vprašal Branko. »Prav nič se ne spominjam!«
89.
»Saj to je tisto!« je rekla vila. »Kdor res pozabi na samega sebe, seveda sam ne ve za to. Prvikrat se nisi zmenil za to, da ti je trnje razpraskalo roke in da je bilo ne* varno iti k čarovnici. Mislil si samo na svojo sestrico in svoja roditelja. Nato si prišel k pritlikavcem. O, kako sem se bala, da ne bi spet pozabil, kaj je tvoja dolžnost! A ti si zavrnil vso oblast in vse zaklade, ki so ti jih ponujali pritlikavci. Tudi lepi kra« Ijičini si se odrekel... to je bilo drugikrat, A tretjič je bilo najlepše. To pot nisi mislil ne na sestrico ne na roditelja — to pot si hotel ohraniti samo čisto srce. Rajši si ho« tel umreti, kakor da bi storil zlo dejanje. S tem je Rusotrad izgubil svojo oblast nad teboj.«
90.
»A pojdi zdaj in vrni najprej denar,« je nadaljevala vila. »Meni pa daj, da ti sedem na ramo, utrujena sem.« Tako se je zgodilo. Ko je bratec Branko že nekaj časa hodil, je mahoma zagledal pred seboj bliščečo luč. Bil je vilinji kralj na svojem zlatem konju. »Ali zdaj razumeš, zakaj ti takrat nisem smel povedati, kako se lahko osvobodiš?« — »Ne,« je rekel Branko, »a če bi mi bili takrat povedali, bi bil že davno prost.« — »Bedaček,« je vzkliknil vilinji kralj, »če bi bil naprej vedel, potem ne bi bilo govora o pravi požrtvovalnosti! Potem bi bil vedel, da se bo vse dobro končalo — kakšna za« sluga bi to bila?« Vilinji kralj je po teh tesedah krenil dalje in bratec Branko je kmalu dospel do starkine hišice,
91.
Dan je že bil, ko je stal z vilo pred his šico. Žabec je še vedno sedel v travi in za« čudeno gledal bratca Branka. »Kako je pa to, ali si res ti ali nisi?« je zaregljal. Toda Branko ga je pobral in šel v hišo. Žena je sedela za mizo, tudi cvetlice so še stale tam; a miškov ni bilo več videti, zbali so se bili in pobegnili. Lahko si mislite, kako se je starka razveselila, ko je dobila svoj denar nazaj! Bratec Branko je moral sesti za mizo in vse povedati, kaj se je bilo zgo« dilo z njim in njegovo sestrico. Ko je kon* čal, je videl; da ima stara ženica solzne očL
92.
»Imela sem vnučka,« je dejala, »prav takega malčka, kakor si ti. A nekega dne je izginil in nikoli več nisem ničesar slii šala o njem. Ali ni morda...« — »Nemara je med temi cvetlicami tudi on,« je menil bratec Branko in vila je dejala: »Hitiva tas koj k Rusobradu: on mora pomagati, saj je obljubil. In pomagal tudi bo, zakaj boji se da nikoli tega!« — Kakor sta rekla, tako sta storila. Bratec Branko, noseč na enem ramenu vilo^ na drugem žabca, je zdirjal naravnost k potoku. Rusobrad je bil še vedno privezan in stokal je, da bi se ga bil kamen usmilil. »Oh, oh!« je tožil malopridi než, »odvežite me, roke me bolijo da je groza!«
93.
Bratec Branko ga je odvezal, a izpustil ga ni. »Poslušaj,«, je vzkliknil in si podržal Rusoibrada pred oči, »cvetlic ne potrebu» jem, svojo sestrico hočem imeti; pri tej priCi mi napravi tako, da se cvetlice spet izpres menijo v otroke, če ne —« — »Tega pa že ne moxem!« je zajavkal Rusobrad. »Kako bi, ko nimam več čaralne paličice!« — Dá, v lepih škripcih so bili zdaj! A tedaj se je Branko obrnil k vili: »Kaj če bi poklicali ščuko, ki je odnesla paličico?«
94.
Vila je takoj stekla k potoku in podr« žala zlato zvezdioc v vodo. Njena luč je zasijala na vse strani in preden bi utegnil našteti do deset, se je pokazala iz vode ščukina glava. »Kje je paličica, požeruh?« je vprašala vila. — »Tistemu z dolgim vra» tom sem jo dala, rekel je, da ja bo spravil v svojem gnezdu,« je odvrnila ščuka. »Pos čakaj.te, pokličem ga.« Ščuka je izginila in čez nèdolgo je priplaval dolgovratni labod s čarobno paličico v kljunu.
95.
s>Živio!« je zaregljal gospod Kvakovski, mahaje s klobukom. Vila je vzela palico. »Rusobrad je ne doibi več v roke,« je de« jala, »zdaj hočem sama poizkusiti.« Spet je vzel bïatec Branko oba na ramo in. stekel kar so ga nesle noge. Kmalu so 'bili spet pri stari ženici. Oprezno je postavil viloi na mizo, da je mogla do ovetlic. Nato so jeli visi trije z utripajočimi srci gledati in čakati, kaj bo.
96.
Vila se je s paličico dotaknila zvončka; cvet se je razprostrl, postajal je j^ečji, vse večji, listi so se izpreminjali v ude... še trenutek in pred -njimi je stalá Micica, prav ■takšna, kakor jo je bil Branko nazadnje vi« del. »Branko!« je vzkliknila in razprostrla roke. Drugega ni mogla spraviti iz sebe. Hite je ovila bratcu roke okoli vrata, in pritisnila glavico k njegovemu licu.

97.
Nato se je vila dotaknila tudi drugega zvončka, in glej — to je bil vnuček stare ženice! In za njim so prišle na vrsto ostale cvetlice! Vse so se spet izpremenile v otros ke, v uboge otročičke, ki jih je bila hudobi na čarovnica zvabila s seboj. »Tako,« je rekla vila, ko so nekaj časa sedeli in go» vorili drug z drugim o vsem, kar je bilo, »zdaj bo pa čas, da se odpravimo domov!« S temi 'besedami je zletela skozi okno. — »Jaz ibiom že sam prišel v svoj konec,« je zaregljal gospod Kvakovski. »Vsem skupaj vam voščim srečna pot!« Tedaj sta se bratec Branko in sestrica Mica z ostalimi petimi malčki vred odpravila proti domu. A niso še hodili pol ure--
98.
~ ko SO' srečali voz, ki je čisto počasi •škripal pred njimi svojo pot. Spredaj je se» dela starka, zakomotana v veliko ruto, za= daj pa majceno otroče, ki je bilo takisto dobro zavito. »Oh, oh,« je vzkliknila starka, »mar hodite kar bosi? Dajte, zlezite na voz, pa vas bom' peljala!« Otroci so že ho? teli zlesti na voz, a tedajci je Brankoi zakri« čal: »Otroci, nikar! Stara čarovnica je in njen sin Rusobrad!« Švrk! Hudobna starka ga je oplazila z bičem... in iisti mah s« jo vsi spoznali, da je res čarovnica. »Semkaj!« jo zavpila. »Semkajr Vsi morate z menoj!«
99.
A v tem je na srečo priletela vila. Ča« ralno paličico je držala še v roki. Švrk! švrki j-e udarila čarovnico in Rusobrada okoli ušes, in komaj je to storila, sta se iz= premenila v dva gosta, črna oblaka. Oblaka sta se vzdignila v zrak in tako menda pla» vata še danes ta dan. Kadar ju ljudje vi« dijo, majejo z glavami, češ: »Nevihta se cibetal« A nihlče izmed njih ne ve, da sta to Rusoforad in njegova mati. — »Ti si kriv, Branko,« se je nasmehnila vila, »zakaj pa nisi privezal Rusobrada nazaj?« Nato( mu je povedala, da je čarovnica iz gozdnega vodnjaka tista kakor starka pod zemljo, pri kateri je bil za kuharja. Obe sta bili ena oseba, Rusobradova mati!
100.
Otroci so zdaj kmalu prišli do razpotja in vsak jo je ubral v svojo stran. Četrt'ure kasneje sta bila bratec Branko in sestrica Mica že doma. Oče in mati sta se bila tudi vrnila; od samega veselja sta se jokala in poljubljala in milovala otroka da nikoli' tega. »Nikoii več ne pojdem skrivaj z dos má!« je rekla Mica. In veste, kaj se je po* tlej zgodilo? Zajčki so priskakljali na vrt. Pripeljali so Mici voziček, v katerem je bila njena punčka. A Mici jim je zakli« cala: »Kar imejte ga za spomin!« Vsi srečni so j.o mahnili zajčki z vozičkom in punčko domovi — nu, in zdaj je naše istoirije konec!