Leto XXXII. Številka 25 l'ftaaovitelji: občinske konference SZDL Jeteaice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka i« Trtic — Izdaja Časopisno podjetje ^Kranj — Glavni urednik Igor Slavec ■** Odgovorni urednik Andrej Žalar DEŽNIKI, DEŽNIKI - Letošnja pomlad se nam napoveduje z meglo v mrzlih jutranjih urah, s težkimi oblaki, 8 snegom v višinah in z nenehnim deževjem. Že kar nadležni so nam postali dežniki, mokre ceste, mlakuže, razmočena zemlja. Potoki in reke so narasli. Ce se bo deževje nadaljevalo, potem spet lahko pričakujemo poplave in zemeljske plazove, ki so že januarja napravili na Gorenjskem zelo veliko škode. — Foto: F. Perdan Kranj, petek, 30. 3. 1979 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ! Usmerjeno izobraževanje f - nova akcija sindikata Izobraževanje je sestavni del združenega dela in planov TOZD — Razprave po delovnih organizacijah do konca aprila Osnutek zakona o usmerjenem iz-i >*rtževanju pravi, da ne bo več le 1 zakon, temveč zakon, ki bo ^bvezoval vse združeno delo, da pri-r^eva del dohodka za izobraževanje 5^delo in ob delu, zakon, ki ni obvezi le za Sole, ampak je sestavni del potnega združenega dela. Občani ^»ni organizirajo vzgojo in izobraže-.^oje in ga tudi usmerjajo. Razvija-y £* je treba glede na potrebe jOžD, krajevne skupnosti in obči-pri tem pa upoštevati posamez-— delovnega človeka, njegove ^oaobnosti in njegov osebni interes, j.^no vzgojne programe bodo sestavili uporabniki in izvajalci za posa-^*zne izobraževalne skupine. Pobiti bo potrebno prožnejše oblike ^braievalnih skupin, ki ne bodo ^ le klasični razred, temveč skupi-za študij določenih področij, let-itd. Omogočeno naj bo tudi ^»»izobraževanje in zagotovljena ^Inost izobraževanja. H.&lo pomembno je planiranje zna-tjj*: potreb po delavcih, koliko šol, i^iko enot.razvojnih programov, v^na naj bo struktura kadrov, j}*bina izobraževanja, itd. Vedeti je vH*3' koliko znanja pričakuje jv^ZD od delavca, ki se je odločil za (v^Jobitev določene stopnje izobraz-> Zato naj TOZD same pripravljati! Pr°grame, če bodo pa širši, se bo ^pba seveda tudi dogovarjati širše. ^Jpomembnejše pa je, da se ve za Delovne skupine CK ZKS v Škofji Loki Od 2. do 11. aprila bo v Škof-ii Loki na obisku delovna skupina CK ZKS. Člani komisije bodo obiskali več delovnih organizacij in krajevnih skup-•M»*ti v občini, kjer bo glavna pogovora samoupravna **I*niziranost in razvojna ^■»eritev. Sodelovali bodo na razširjeni seji sveta krajevne skupnosti Gornja vas, kjer se bodo pogo-v»rjali o odnosu združenega ^eta in krajevne skupnosti ter £a seji komiteja občinske konference na kateri bodo Venili delovanje ZK po kongresih. L. B. potrebe združenega dela in se dela na dolgoročnih usmeritvah kadrov, da bomo znali uskladiti dejavnost vse do republike. Leto dni imamo še čas za priprave da bi v šolskem letu 1980/81 prešli na usmerjeno izobraževanje. Pa bomo sposobni za uresničitev tega? Bomo, če se bomo zavedali, da je usmerjeno izobraževanje del razširjene reprodukcije TOZD. Vodenje evidence kadrov in potreb bo morala postati stalna dejavnost kadrovskih služb in izobraževalnih centrov. Kdo naj gre iz dela na študij? Le sposobni, ki si to res žele! Te dni bo šel osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju v združeno delo. Postal bo nova velika akcija sindikatov, ki naj v svojih delovnih sredinah zagotove, da se bo zakon obravnaval na delavskih svetih, v sindikalnih aktivih, v osnovnih organizacijah Zveze komunistov, predvsem pa v organizacijah Zveze socialistične mladine. V javni razpravi se bo že pokazalo, kako smo pripravljeni na uresničevanje zakona in kaj vse je treba pripraviti. Občinski sindikalni svet Kranj je pred dnevi sklical občinske sindikalne odbore, kjer jim je predsednica republiške komisije za razvoj, vzgojo in izobraževanje pri skupščini republiške izobraževalne skupnosti Marija Faganel dala prvo širšo razlago osnutka zakona o usmerjenem izobraževanju. Osnutek zakona je vzbudil izredno zanimanje pri kranjskih sindikalnih delavcih in že nakazal prve probleme, s katerimi se bomo morali spoprijeti. Do konca aprila bodo tekle razprave o usmerjenem izobraževanju po delovnih organizacijah in prepričani smo, da bo sindikat še enkrat dokazal, da je kos nalogam, ki mu jih nalagamo. D. Dolenc ♦ o o o o o 10. in 11. STRAN: OBISK V KRAJEVNI SKUPNOSTI RETEČE NIKOLI NISO ČAKALI NA POMOČ . . . 8. STRAN: Hi ♦ ♦ ! REDNA RUBRIKA O DEJAVNOSTI DRUŠTEV GORENJSKIH INVALIDOV i! ♦ Pripravljajo sejem civilne zaščite Kranj — Na torkovi seji izvršnega odbora za organizacijo sejma civilne zaščite so predstavniki zveznega in republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, kranjske občinske skupščine ter Gorenjskega sejma ocenili dosedanje priprave na sejem in se dogovorili o nadaljnjih nalogah. Na letošnjem, sedmem sejmu civilne zaščite, ki bo od 4. do 9. junija v Kranju, bodo razstavili opremo in sredstva civilne zaščite, transportna sredstva, elektroniko drugo opremo. Posebnost sejma bo prikaz srednješolskega sistema vzgoje ljudske obrambe. V okviru sejma bodo pripravili tudi dvodnevni strokovni seminar o organizaciji radiološko-biološke in kemične zaščite prebivalcev v družbenopolitičnih skupnostih. Tako seminar kot praktična vaja enot civilne zaščite za radiološko-hiološko in kemično zaščito krajanov bosta namenjena pripadnikom enot civilne zaščite in in pa predstavnikom drugih obrambnih delavcev iz vseh občin naše domovine. Posebna komisija zveznih organov za ljudsko obrambo pa bo letos že drugič zapored ocenjevala kvaliteto razstavljene opreme in inovacijske dosežke na tem področju. Kot je izvršni odbor ugotovil, so dosedanje priprave na organizacijo sejma v redu potekale. Strokovno gradivo za seminar je že pripravljeno za tisk, v sklepnem delu pa tudi priprave za vajo. Ob tem odbor poudaril, da v jugoslovanskih občinah že zdaj vlada izredno zanimanje za sejem civilne zaščite, saj se je doslej prijavilo okrog osemsto aktivnih udeležencev. Zato bo ena pomembnejših nalog prihodnjih priprav povezava s turističnimi in gostinskimi delavci, ki naj bi zagotovili kar najbolje storitve obiskovalcem sejma iz oddaljenih krajev. S. Saje so je Lik dr. Antona Fii Radovljica - V četrtek, 29. marca, so na hiši nekdanje radovljiške lekarne odkrili spominsko ploščo v spomin revolucionarnega demokrata dr. Antona Fustra. Rodil se je v Radovljici, vse svoje življenje pa je bil zvest naprednim in revolucionarnim idejam. Dr. Anton FUster je osnovno izobrazbo dobil v Kranju in v Ljubljani, svoje šolanje pa je nadaljeval na liceju in teologiji v Ljubljani. Med duhovniki se je že tedaj odlikoval s svobodomiselnimi nazori, bil pa je tudi tesno povezan s Prešernom in Čopom. Družil in krepil jih je duh novega časa. Zaradi zaostrenega političnega vzdušja je moral zapustiti Ljubljano, služboval je kot pridigar, nato pa je promovira! na Dunaju za doktorja filozofije. Ko ga je vodila življenjska pot iz zaostalih političnih razmer domovine na prizorišče dunajske revolucije, mu je uspelo, da si je s r -,---^ Počastitev »zmage mrtvega bataljona« Smučarski klub Bled bo organiziral v soboto in nedeljo, 31. marca in 1. aprila več tekmovanj na Pokljuki. V soboto se bodo ob 11. uri začeli skoki za slovensko prvenstvo v klasični kombinaciji za pionirje, mlajše in starejše mladince ter člane. Ob isti uri bo tudi start za mladinski pokal SRS v skokih. Člani pa bodo tekmovali v počastitev »zmage mrtvega bataljona« Prešernove brigade. V nedeljo, 1. aprila bodo na sporedu klasične kombinacije. Ob 9. uri se bo začelo tekmovanje v skokih za slovensko prvenstvo za mladince, ob 11.30 pa bo tekmovanje za Jakopičev memorial. A. F. - .i" ■• • i' predavanji pridobil ugled med študenti. Veljal je za svobodoum-nega profesorja, nenehno se je boril za ustavne svoboščine, za pravice delavstva, za narodnoosvobodilna in socialna gibanja. Svojo dejavnost in prepričanje je najbolj označil sam, ko je dejal, da se poslavlja z zavestjo, da je v obrambi svobode storil svojo dolžnost in s tem v svojem času naredil dovolj. Dejal je, da skupaj s nemškim pesnikom kliče: kdor je naredil dovolj ob svojem času, je naredil dovolj za vse čase. Družbenopolitične organizacije Radovljica so organizirale skupaj z marksističnim centrom CK ZKS ob 171-letnici rojstva dr. Antona Fustra znanstveni seminar, ki so se ga udeležili pedagoški delavci iz radovljiške občine in z vse Gorenjske. D. S. Kako pomagati zgubašem Včeraj popoldne je komite občinske konference Zveze komunistov Kranj obravnaval organizacije združenega dela, ki so zaključile leto z izgubo, oziroma so poslovale na meji rentabilnosti. Težko bo rešiti vse probleme, ki so se nabrali, ugotavljajo, vendar z doslednim uresničevanjem ukrepov, ki so jih organizacije že sprejele in aktivnostjo družbenopolitičnih organizacij v delovnih kolektivih in v občini, lahko upamo na uspeh, D. D. IEDNARODNI KMETIJSKI kranj 6.-16A79 Razstava in prodaja: — sodobne kmetijske mehanizacije, — živinorejska razstava, — gozdarska razstava, — lovska razstava, — razstava za opremo kmečkega turizma. — razstava živilske in prehrambene industrije. Največ nemških turistov Po podatkih zveznega zavoda za statistiko je bilo lani v naši državi največ turistov iz Zvezne republike Nemčije. Bilo jih je nekaj več kot 2 milijona, za njimi pa je bilo največ gostov iz sosednje A v-strije, Italije in Velike Britanije. Več turistov kot leto prej je prišlo iz ČSSR, Nizozemske, Francije, Švice, Madžarske, Sovjetske zveze, Poljske, Švedske in drugih držav. Zanimivo je, da se je najbolj povečalo število gostov iz Velike Britanije in Francije. Kredit za jugoslovansko avtocesto Delegati v republiški skupščini so podprli zakon, da naj bi federacija prevzela obveznosti konzorcija jugoslovanskih bank za financiranje transjugoslovanske avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti, <|ft> t a ne bi mogel povrniti posojila Evropske investicijske banke za delno financiranje posameznih odsekov avtoceste. Banka je za nekatere odseke te ceste posodila 32,7 milijona dolarjev na dvanajstletno odplačilo in z obrestno mero 9,65 odstotka. Turistično leto Balkana Po sklepu konference uradnih organov za turizem balkanskih držav — njene članice so Bolgarija, Grčija, Romunija, Turčija in Jugoslavija — je leto 1979 razgla šeno za turistično leto Balkana. Posneli so skupni turistični film, pripravljajo pa tudi skupni turistični vodič in turistični zemljevid Balkanskega polotoka. Septembra bodo organizirali posebne turistične dneve balkan skih držav v Istanbulu. Primanjkljaj v zunanji trgovini Jugoslovanski zunanjetrgovinski primanjkljaj je po letošnjih prvih dveh mesecih že za približno 47 odstotkov večji kot je bila lani v ena kem obdobju. To dejstvo utegne kljub živahni rasti izvoza pripeljati do dodatnih omejitev uvoza. V Jugoslaviji ni niti ene republike ali pokrajine, ki bi svoje razmerje med izvozom in uvozom popravila. Razen redkih izjem se je uvoz najbolj dvignil v tistih republikah, ki so dosegle slabše izvozne rezultate. Pošta manj razvita kot pred vojno Naša poštna mreža je manj razvita kot pred vojno. Trenutno ima 3.500 pošt, torej eno za 6.300 prebivalcev. Leta 1939 pa je bilo 4.119 pošt, torej ena na 3.880 prebi valcev. S tem je nastal pre cejšen prepad med potrebami in možnostmi, hkrati pa je naša poštna služba dvakrat slabše razvita od evropskega povprečja. Naše pošte so tudi zelo slabo opremlje ne, poštarji morajo večinoma pešačiti. Veliko zaostajanje je posledica večletnih izgub in skromne skupne akumu lacije PTT prometa. Izgube so bile lani 1,3 milijarde di narjev, kar pomeni, da celotni prihodek poštne dejavnosti komaj pokriva bruto oseb ne dohodke več kot 51.000 poštnih uslužbencev. Vse druge stroške pokrivajo s sredstvi telefonije. JESENICE Na torkovi seji družbenopolitičnega zbora jeseniške občinske skupščine so delegati posvetili največ pozornosti obravnavi osnutka dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o osnovah družbenega plana občine Jesenice za leta 1976- 1980, poročila o delu inšpekcijskih služb lani in predloga družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v naši republiki. Prav tako so razpravljali o problematiki varstva vojaških vojnih invalidov in udeležencev NOV ter predlogu odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne in drugih vojn pa za njihove družinske člane. Tako delegati družbenopolitičnega zbora kot delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, ki sta zasedala včeraj popoldan, so obravnavali še več drugih točk dnevnega reda. (S) KRANJ Predsednik izvršnega sveta kranjske občinske skupščine Drago Stefe je sklical v torek 46. sejo izvršnega sveta. Na dnevnem redu je bila problematika, načrtovana za obravnavo na delegatski občinski skupščini. Izvršni svet je razpravljal o detajlnih urbanističnih redih za Besnico, Visoko, Trstenik, Tenetiše, Velesovo in Trboje, o kmetijah za katere velja poseben način delovanja, o oblikah in metodah obveščanja za delegatsko odločanje, o delovanju štabov in enot civilne zaščite, o kategorizaciji občinskih cest in o družbenem dogovoru o racionalizaciji stanovanjskih objektov. Sestajali so se tudi organi družbenopolitičnih organiztacij. Delegati SZDL v družbenopolitičnem zboru so obravnavali skupščinsko gradivo, izvršni odbor SZDL pa predloge možnih kandidatov za vodstvo občinske konference SZDL. Nadaljujejo se tudi priprave na začetek akcije »nič nas ne sme presenetiti«. Sešli so se sekretariat aktiva komunistov delavcev, organizacijski odbor za izvedbo proslav ob 60. obletnici partije, Skoja, sindikatov in ženskega gibanja in komisija za obveščanje, vsi pri komiteju občinske konference ZKS. Na sindikatu pa so se sestali predsedniki vseh občinskih odborov sindikata in sešla skupščina kluba samoupravljalvcev. TRŽIČ -jk Danes ob 17. uri bo v sejni dvorani paviljona NOB v Tržiču volil-noprogramska seja občinske konference ZSMS. Na njej bodo mladi obravnavali poročilo o delu od junija lani do marca letos, razrešili dosedanje vodstvo občinske konference in izvolili novega, zatem pa bodo sprejeli še programsko usmeritev in operativni plan, pravila o organiziranosti ter finančni plan občinske konference ZSMS za leto 1979. H. J. Mladi o prostovoljnem delu Jesenice — Pred kratkim se je sestala komisija za mladinske delovne akcije, ki deluje pri občinski konferenci Zveze socialistične mladine na Jesenicah. Poleg članov komisije so bili na seji navzoči tudi predsedniki osnovnih organizacij Zveze mladine iz osnovnih in srednjih šol, mentorji in ravnatelji. Dogovarjali so se predvsem o izvedbi brigadirskih dni na osnovnih in srednjih šolah. Namen teh akcij je zlasti spoznavanje mladine s prostovoljnim mladinskim delom ter spodbujanje interesa za udeležbo v delovnih brigadah in drugih oblikah prostovoljnega dela. Brigadirski dan bo obsegal manjšo lokalno delovno akcijo, za katero se bodo dogovorili na šoli, ogled filmov z zveznih mladinskih delovnih akcij, pogovor o delu na akcijah, kulturni Darilo slovenski gimnaziji CELOVEC - Pred dobrim letom so na Inštitutu Jožef Štefan v Ljubljani sklenili podariti slovenski gimnaziji v Celovcu napravo za merjenje radioaktivnosti, ki bi dijakom pomagal pri spoznavanju zakonov fizike. Inštitut se je za pomoč gimnaziji odločil tudi zaradi tega, ker stoji nova slovenska gimnazija v Celovcu v neposredni bližini rojstne hiše znanega fizika, po katerem se ljubljanski institut imenuje. V začetku letošnjega februarja so zastopniki Inštituta Jožef Štefan v prisotnosti jugoslovanskega konzula v Celovcu darilo izročili ravnatelju slovenske gimnazije dr. Reginaldu Vosper-niku. Med obiskom v Celovcu so se dogovorili, da bo ravnatelj skupaj z dijaki osmega razreda ob zaključku šolskega leta obiskal naš znani institut. -jk program in družabno srečanje. Kot so na seji sklenili, bodo vse šole določile datum za izvedbo brigadirskih dni, predvidoma pa naj bi ta akcija potekala aprila. Prvi brigadirski dan bodo imeli mladi iz centra srednjih šol, železarsko izobraževalnega centra in zdravstvene šole Jesenice, in sicer že 31. marca. Komisija za mladinske delovne akcije se razen na izvedbo brigadirskih dni temeljito pripravlja tudi na letošnje lokalne delovne akcije. Dogovori zanje potekajo prek samoupravnih interesnih skupnosti. Tako so se že dogovorili, da bodo mladi Jeseničani letos urejali Hruščansko planino, vsa otroška igrišča na območju Jesenic, obnavljali pa bodo tudi cesto na Pristavo. J. H. Kako smo praznovali? Radovljica — Svet za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva želi napraviti analizo letošnjega praznovanja 8. marca, mednarodnega dneva žena. Zato naj bi po vseh osnovnih organizacijah sindikata v delovnih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter skupnostih odgovorili na vprašanja, kako so praznovali dan žena. Predvsem bodo morali odgovoriti, če so organizirali delovna srečanja, problemske konference, sestanke, srečanja, kulturne prireditve, izlete ali pa so se omejili le na zabave v delovni organizaciji ali izven nje. Zanimivi bodo tudi odgovori na vprašanje, koliko denarja so porabili ob dnevu žena. D. S. /z\ Komisija za MRD v združenev delu VT ŽIVILA KRANJ TOZD GOSTINSTVO objavlja prosta dela in naloge: 1. 2 K V kuharjev 2. 2 K V natakarjev Pogoji: pod 1. in 2.: gostinska šola ustrezne smeri. 1 leto delovnih izkušeni, poskusno delo 60 dni. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema kadrovska služba VT 2IVILA Kranj, C. JLA 6/IV, 15 dni po objavi. Svet v tem tednu Mir na majavih nogah Mirovni sporazum, ki so ga v ponedeljek podpisali S ada t, Begin in Carter, pušča odprta številna vprašanja in najverjetneje vsebuje kali novih sporov — Povečan interes Sovjetske zveze za Bližnji Vzhod in ostrejši protesti Arabcev ter Palestincev VVASHINGTON - Slab mir je leglo sporov, je zapisal komentator ljubljanskega Dela v ponedeljek, ko je bilo pred Belo hišo v Washingtonu vse pripravljano za podpis mirovnega sporazuma med Izraelom in Egiptom po tridesetih letih vojne, obtoževanj in prelivanj« krvi. Pred tem je bilo potrebno debelo leto diplomatskih prizadevanj ia prepričevanj, v katerih je ameriški predsednik Carter postavljal na kocko svoj ugled, egiptovski predsednik Sadat vztrajal ob napdah arabskih držav in poslušal očitke, da je izdajalec, izraelski voditdi Begin pa krmaril med čermi, ki so mu jih nastavljali Američani Egipčani in njegovi sodeželani,' boječ se, da ne bodo izigrani št oškodovani. Dneve pred ponedeljkovim podpisom je bilo treba uskladiti še mnoge stvari. Vrstila so se srečanja zunanjih ministrov in njihovih svetovalcev iz vseh treh držav, ločeno pa so se pogovarjat ' Sadat, Begin in Carter. Vsak od njih, še posebno pa prva dva, sta imeh za svoje državljane že pripravljena tolmačenja, kako pomemben je sporazum med Izraelom in Egiptom, podpisan v ponedeljek ob osaufc zvečer po našem času pred Belo hišo v prisotnosti tisočih diplomatov in poročevalcev. To je bila velika zunanja manifestacija sporazumevanja, ki pa ni mogla skriti nasprotij, ki bodo še vznemirjala Bližnji Vzhod ■ svetovno javnost. Ne gre zanikati, da je v VVashigtonu podpisan sporazum začetek celovitega reševanja bližnje vzhodnega zapleta. Vsaj tako zatrjujejo podpieniki, čeprav beseda celovit ni najprimernejša. Crnilo nt sporazumu se še ni posušilo, so se že dvignili državniki arabskih držav, nasprotnic egiptovskega sporazumevanja z Izraelom. Posebno oster * Irak, ki terja izključitev Egipta iz arabske lige in prenos sedeta t* organizacije iz egiptovskega glavnega mesta. Jordanski kralj Husea potuje po arbskih državah, Saudska Arabija pa skuša vzbuditi vtis pomirjevalca. Palestinci, odrinjeni od mirovnega sporazumevanja, » proglasili ponedeljek za dan žalosti, Sovjetska Zveza, ki je dolgo stak ob strani, pa je postala aktivnejša. Gromiko je bil v Siriji in slišijo * besede o tesnejšem povezovanju Sovjetske zveze z Alžirijo, Irakom. Sirijo in Palestincem zoper dogovor Izraela, Egipta in Združenih drža* o usodi bližnjevzhodnega soda smodnika. Povsem jasno je, da ostaja Bližnji Vzhod tudi po podpisu sporazuma v VVashingtonu interesa* področje velikih in zato mir po tridesetih letih ni tak in kot kffc novih sporov. V VVashingtonu podpisan sporazum zagotavlja preklic vojne« stanja med Izraelom in Egiptom, zagotovitev dobrih sosedskih odnosov ' in vzpostavitev diplomatskih odnosov med državama po devetih mesecih po ratifikaciji sporazuma. Umik Izraela s Sinaja bo potekal v dveh delih: prvi mora biti uresničen devet mesecev po ratifikaciji sporazuma, drugi pa 3 leta po ratifikaciji. Izraelske sile se bodo take umaknile za mejo izpred leta 1967, za zgotovitev miru pa bodo skrbele mirovne sile Organizacije združenih narodov. Problem Palestincev « bo začel reševati deset mesecev po ratifikaciji. K sodelovanju povabljena tudi Jordanija. Ce bo odklonila, bosta Izrael in Bk-reševala problem Palestincev sama. Na Sinaju bo izraelska vojska obdržala nekatera ključna oporišča. Po umiku s Sinaja bo Izrae izgubil nekatere pomembne naftne vrelce. Egipt se je obvezal, da bo zgubljeno nafto Izraelu nadoknadil. To so glavni poudarki sporazuma. Vendar se je upravičene vprašati, kako bodo prizadeti najprej reševali bližnjevzhodno krfl* Kako bodo Združene države Amerike pomagale Izraelu in Egiptu.« bo zagotovljeno ravnotežje v tem delu sveta. Ali sporazum prav zar** tega ne vsebuje kali novih sporov. Kako bo v Egiptu uspelo prepriča? Arabce, da so njegovi nameni pravilni. Kako zagotoviti Palestine* državo! po kakršni hrepenijo. Kaj bo s sporazumom če recimo 1 Izraelu ali Egiptu pride do spremembe oblasti. To so vprašanja, »» katera bomo v prihodnosti še iskali odgovore. Upajmo, da jih boa* našli! J Košnjek SUKNO Industrija volnenih izdelkov ZAPUŽE z n. sol. o. razpisuje naslednja dela in naloge: kuharico v počitniškem domu v Novigradu Pogoj: kvalificirana ali priučena kuharica z večletnimi izkušnjam- Delovno razmerje se sklene za določen čas (od 1. 6. 1979- 15 9gg| s polnim delovnim časom. Vloge sprejema kadrovska služba SUKNO, Industrija volnooal izdelkov Zapuže, 64275 Begunje 15 dni po objavi v caaopua G S Gorenjski sejem Kranj, p. Q. objavlja prosta dela oziroma naloge pomožnega delavca Kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok. Prednost imajo kandidati z izkušnjami v mizarstvu in vodoinstala-terstvu Delo za nedoločen čas se združuje po dvomesečni poskusni dobi. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Gorenjski sejem Kranj, Staneta Žagarja 27, in sicer do 14.aprila tega leta O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku veljavnosti objave. Priporočila sodišča Sodišče združenega dela v Kranju lani prejelo nad 500 predlogov za obravnavo, letos pa jih bo zanesljivo okrog 600, kar je preveč za sedanjo kadrovsko zasedbo sodišča Kranj — Občinske skupščine gorenjskih občin so prejele poročilo sodišča združenega dela iz Kranja s priporočilom, da ga obravnavajo in sprejmejo. Sodišče razen tega predlaga delegatskim skupščinam, da opozorijo organizacije združenega dela. ki še nimajo samoupravnih splošnih aktov, da le-te čim prej sprejmejo in da v določenem roku svoje samoupravne sporazume o osnovah in merilih o razporejanju osebnih dohodkov uskladijo z zakonom o združenem delu in zakonom o delovnih razmerjih. Prav tako sodišče združenega dela priporoča osnovnim organizacijam sindikata, da pri sprejemanju in usklajevanju samoupravnih splošnih aktov sodelujejo aktivneje kot doslej. Vsakdanja praksa sodišča združenega dela daje obilo razlogov za takšna priporočila. Pogosti so primeri sporov zaradi neurejenih razmerij pri delitvi premoženja med temeljnimi organizacijami ali organizacijami združenega dela. Prav tako naraščajo denarni zahtevki delavcev na osnovi ocen del in nalog, pri nesrečah ob delu, jubilejnih nagradah in raznih nadomestilih. Več je sporov o delovnih razmerjih, o veljavnosti samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov ter sklenitvah delovnega razmerja. Pojavljajo se napake pri razpisih najrazličnejših nalog in opravil, pri razporejanju na delo, ugotavljanju napravilnosti in pri osebnih dohodkih. Vzroki za takšne primere tičijo v nespošto-vanju samoupravnih sporazumov in samoupravnih splošnih aktov, večkrat pa do spora prihaja, ker organizacije združenega dela kljub predpisom teh aktov nimajo. Nič čudnega ni, če se je število spornih zadev pred sodiščem združenega dela v Kranju povečalo. Leta 1977 jih je bilo 353, lani pa 503. 482 sporov je bilo rešenih, 137 pa nerešenih. Letos pričakuje sodišče okrog 100 primerov več, ki pa jim v takšni kadrovski zasedbi ne bo kos. Nujen je še en sodnik v rednem delovnem razmerju. Število sodnikov se je po- Nevarno ločevanje Akcija obravnavanja zaključnih računov je mar sikje potrdila napačno prakso ločevanja proble- večalo na 50 (le-ti niso zaposleni na nov samoupravljanja in graditve samoupravnih ^ družbenoekonomskih odnOSOV Od problemOV gO- mi je le 8 pravnikov s pravosodnim spodarjenja - Nekateri probleme le ugotovili, KS^JEŠ* ŽT^ niso se pa odločili za načine njihovega odstra- ^".»tu vsaj en sodnik s pravosodnim izpitom. Kranjčani menijo, da je to njevanja - Komite občinske kon- bilo pohval na račun razumljivosti Kranj ference ZKS Kranj se je na zadnji seji seznanil s poročilom o akciji zaključni računi in oceno lanskega gospodarjenja in sklenili poročilo in oceno predložiti tudi konferenci ZKS. Ob prebiranju poročila ugotavljamo, da se je Kranj lotil akcije po pobudi republiškega sindikata, centralnega komiteja in drugih družbenopolitičnih organizacij dovolj organizirano in usklajeno, predvsem pa je stalno poudarjal, da je akcija pomembna tako za gospodarstvo kot za družbene dejavnosti >» povezana s kritično besedo o gospodarjenju nasploh v pretečenem •etu. Štirje najodgovornejši za uresničitev naloge: predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov, komite občinske konference ZKS, Predsedstvo občinske konference ^SMS in skupščinska komisija za Uresničevanje zakona o združenem *l«lu so pripravili programe akcije in Jih skupno uskladili. Večtirnost bi Utegnila bolj škodovati kot pa koristiti. Vsak zase pa je vzpodbujal in izobraževal tiste, ki so najodgovor-*»ejG za uspešnost akcije. Na štirih izhodiščih je temeljila *icija zaključnih računov in ocenjevanja lanskega gospodarjenja: na Samoupravljanju in odločanju delavcev o pogojih in rezultatih dela, *W preseganju mislenosti o ločevanju samoupravljanja od gospodarjenja, na uresničevanju obveznosti do planov in narazličnejših sporazumov ter na odgovornosti poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili do sprejetih usmeritev. Iz kopice pozitivnih ugotovitev «*£e izluščiti glavne. Nad polovico osnovnih sindikalnih organizacij v gospodarstvu kranjske občine je sprejelo svoje programe aktivnosti ^b sklepnih računih, nekoliko manj tw v družbenih dejavnostih. Več je Peti zbor slovenskih pravnikov Ob 35-letnici slovenskih pravosodnih in upravnih institucij prirejata Zveza društev pravnikov Slovenije in Zveza društev pravnikov v gospodarstvu zbor slovenskih pravnikov, ki bo peti po vrsti. Zborovanje slovenskih pravnikov bo na Bledu od 7. do 9. junija. Zbor bo izrazito delov-**ga značaja in bodo na njem pravniki razpravljali o podružabljanju prava, o pravni naravi družbenoekonomskih razmerij in o preobrazbi državne uprave. gradiva in pravočasne priprave, pogostejše pa so bile zahteve delavcev, da je tako treba ravnati. Zanje ni dovolj le zaključni račun, temveč je treba enako ravnati ob periodičnih obračunih. Prav tako v številnih temeljnih organizacijah združenega dela terjajo ukrepe za boljšo organizacijo dela, kontrolo nadurnega dela in zmanjševanje stroškov. Po zaslugi vprašanj delavcev so bili načeti problemi pravočasnega in sprotnega obveščanja delavcev, nagrajevanja po delu, oblikovanja samoupravnih aktov, številnih nadur, ki bi bile ob večji produktivnosti nepotrebne, odnosov med temeljnimi organizacijami in skupnimi službami ter delovanja samoupravnih interesnih skupnosti družbenega in gospodarskega pomena. Marsikaj v razpravah o zaključnih računih in lanskem gospodarjenju ni bilo razrešenega. Skoda bi bilo ostati na pol poti ali le pri besedah, saj se vsak dan ponujsjo samoupravne oblike za razreševanje in odstranjevanje teh problemov. Še posebej pa moramo biti pozorni na tiste delovne in temeljne organizacije, kjer so ugotovili pomanjkljivosti, pa niso terjali od strokovnih služb in odgovornih posameznikov ukrepe za odstranitev žarišč slabega poslovanja. Premalo izrazita je bila vloga sindikalnih skupin in prepičla je bila odločnost, čeprav so bile objektivne ali subjektivne pomanjkljivosti očitne. Dolgotrajna in zavežeta pa bo morala biti družbena akcija zoper mislenosti, da je samostojnost eno, gospodarjenje pa povsem nekaj drugega, izločenega iz vsakdanjega samoupravnega odločanja in snovanja. J. Košnjek določilo odveč, saj praksa kaže, da tudi pravniki brez pravosodnega izpita, vendar z določeno prakso, dobro opravljajo dolžnost. L. Košnjek /© ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Poslovna enota Radovljica Komisija za gospodarske zadeve, delovna razmerja in družbeni standard Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske, poslovne enote Radovljica, objavlja naslednja prosta dela oziroma naloge za nedoločen čas: blagajnika — dinarsko valutne blagajne Poleg splošnih pogojev se za opravljanje teh del oziroma nalog zahteva, dokončana ekonomska srednja šola, upravno administrativna šola ali gimnazija, tri leta ustreznih delovnih izkušenj ter pasivno znanje najmanj enega tujega jezika. Delo poteka v dveh izmenah. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Ljubljanska banka. Temeljna banka Gorenjske, poslovna enota Radovljica, komisija za delovna razmerja do 16 aprila 1979. Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po objavi Seja občinske konference ZKS Jesenice Kritično o obrambnih pripravah Jesenice — Osrednjo točko seje občinske konference Zveze komunistov Slovenije z Jesenic, ki je bila v ponedeljek, 12. marca, so člani konference posvetili obravnavi poročila o stopnji razvoja ljudske obrambe in družbene samozaščite v jeseniški občini. V uvodu k poročilu je član konference Alojz Rakoše obrazložil mednarodni politični položaj in opisal predvsem tiste tokove, ki jih moramo upoštevati pri nadaljnji izgradnji naše družbene skupnosti. Ob tem je poudaril potrebo po dograjevanju sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, pri čemer bo vodilno vlogo prav gotovo morala odigrati Zveza komunistov. V poročilu o stopnji razvoja ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini Jesenice pa je kritično ocenil zlasti nekatere pomanjkljivosti pri podružbljanju obrambnih priprav. Le-te se kažejo predvsem v nezadostni organiziranosti obrambnih struktur v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih pa drugih organizacijah, slabi strokovni usposobljenosti kadrov, ki delajo na tem področju, in ne nazadnje premah zavzetosti članov Zveze komunistov za reševanje vseh vprašanj v zvezi z ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Konferenca je na podlagi poročila, predloženih izhodišč za razpravo in dokaj plodne razprave sprejela več sklepov, ki obvezujejo vse člane, organizacije in organe Zveze komunistov v jeseniški občini. Komunisti morajo bolj kot doslej skrbeti za dopolnjevanje in usklajevanje samoupravnih aktov s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite ter si prizadevati za konkretne opredelitve nalog v njih. Tam, kjer še niso ustanovili odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, bodo spodbudili samoupravne organe k uresničitvi te naloge, povsod pa bodo poskrbeli za večjo aktivnost delegatov v že ustanovljenih odborih. Komunisti si morajo tudi prizadevati, da bodo odbori čimprej izdelali ustrezne obrambne načrte, ocene varnostnih razmer ter načrte samozaščitnih aktivnosti in ukrepov. V sklepih je prav tako poudarjena potreba, da bodo komunisti sodelovali v naporih za krepitev varnostne kulture in zavesti ter idejnopolitič-nega in strokovnega usposabljanja vseh delovnih ljudi in občanov za delovanje na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Le-to pa bodo lahko dosegli z lastno aktivnostjo pri vsakdanjem reševanju teh vprašanj. V prihodnosti bodo komunisti morali posvetiti več pozornosti tudi kadrovski politiki; to pomeni, skrbeti, da bodo kadri, ki delajo na področju obrambnih priprav, kar najbolj usposobljeni in odgovorni. Dosedanje oblike usposabljanja bo treba razširiti v nove aktivnosti: na primer, obrambno zaščitni dan v krajevni skupnosti. Komunisti pa se bodo morali aktivno vključiti tudi v letošnjo akcijo »Nič nas ne sme presenetiti«, ki jo vodi Socialistična zveza. Ker glede na srednjeročni plan razvoja na področju organiziranosti, opremljenosti in strokovne usposobljenosti enot civilne zaščite v jeseniški občini zaostajajo, bodo tem vprašanjem v bodoče morali posvetiti več skrbi tudi komunisti. Prav tako pa bodo s svojim delovanjem morali pravočasno spodbuditi ustanavljanje ustreznih organov glede na novosti v zakonodaji s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. S. Saje Raziskovalna skupnost začela delati Uspešna seja kandidacijske konference Za delegata v republiško kandidacijsko konferenco so izvolili dr. Lucijo Kunstl in Zdravka Črva z Jesenic Skofja Loka - Dejavnosti občinske raziskovalne skupnosti doslej ni bilo čutiti. Toda končano je obdobje nedelavnosti. V začetku meseca februarja so se prvič sestali delegati občinske raziskovalne skupnosti, izvolili organe skupščine, potrdili statut in se dogovorili o bodočem delu. Skupščina ima 44 delegatskih mest, od tega 19 iz organizacij združenega dela in 25 iz krajevnih skupnosti. Delegati so menili, da bo treba takoj pripraviti finančni načrt in program dela za letos in oba doku- Skupščine zasedale , Kranj — V sredo so se sestali zbo-11 občinske skupščine in obravnavali P°ročilo o gradnji družbenih objekta v krajevnih skupnostih kranjske '^hčine, predlog družbenega dogovora o kadrovski politiki in predlog dogovora o davčni politiki ter temu Pnmerni občinski odlok, pobudo za Ustanovitev družbenega sveta v Cest-^em podjetju Kranj in poročilo o reševanju problematike borcev in ^jaških vojnih invalidov v občini Kranj. Pomembna točka pa je bila tudi razprava o uresničevanju akcij-j^e)?a programa reševanja nedovo-JJCTiih gradenj v občini in obravnava ™loka o merilih za razvrščanje obetov, zgrajenih brez lokacijskega soljenja. Sklicane so bile tudi skupščine samoupravnih interesnih skupnosti: v torek skupščina izobraževalne skupnosti, skupnosti socialnega skrbstva in kulturne skupnosti, v sredo skupščina skupnosti otroškega varstva, včeraj skupščina telesno-kulturne skupnosti in skupnosti socialnega varstva ter samoupravne stanovanjske skupnosti. Skupščine so obravnavale ocene gospodarjenja na svojih področjih, predloge za znižanje prispevne stopnje od bruto osebnih odhodkov, letošnje predloge delovnih programov, priprave na oblikovanje prostorskega plana občine in pobudo, da hi Mlademu rodu omogočili odpis prispevkov za interesne skupnosti družbenih dejavnosti -jk menta bodo sprejemali že na zasedanju aprila. Izvršni odbor raziskovalne skupnosti, ki mu predseduje Jože Demšar iz Železnikov, je sredi meseca februarja na prvi seji že oblikoval smernice za bodoče delo. Predvsem bo treba ugotoviti, kakšna je in kakšne so potrebe po raziskovalni in inovacijski dejavnosti v škofjeloški občini. Narejen bo spisek organizacijskih enot, ki skrbijo za razvoj in napredek v delovnih organizacijah, in spisek strokovnih delavcev. Med najpomembnejšimi nalogami pa bo popularizacija inventivne in raziskovalne dejavnosti. V zvezi s tem bo treba zahtevati, da delovne organizacije izdelajo pravilnike o nagrajevanju inovacij, postavijo skrinjico za zbiranje koristnih predlogov in določijo delavca, ki se bo ukvarjal z nagrajevanjem inovatorjev. V občini Skofja Loka bo treba ustanoviti atelje za urbanizem. Omenjene naloge so si člani izvršnega odbora že razdelili med seboj. Raziskovalna skupnost bo letos prvič razpisala natečaj z naslovom Inovator za leto 1979. Razpis bo v sredstvih obveščanja objavljen do začetka meseca aprila, nagrade pa bodo podeljene ob občinskem prazniku. Da bo sodelovanje res tesno, se bo izvršni odbor raziskovalne skupnosti sestajal v organizacijah združenega dela. Tako je imel prvo sejo v Alple-su v Železnikih, prihodnja pa bo v Gorenjski predilnici. M. Volčjak Jesenice -Prejšnjo sredo so se na pobudo vodstva občinske konference Socialistične zveze z Jesenic sestali delegati vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij in delegati temeljnih kandidacijskih konferenc, ki sestavljejo občinsko kandidacijsko konferenco. Na seji so delegate najprej seznanili s politično situacijo v naši državi in jim posredovali informacijo o mednarodnem političnem položaju. Po pregledu določil poslovnika o delu občinske kandidacijske konference so delegati sprejeli obrazložitev predsednika občinske konference Socialistične zveze z Jesenic Zdravka fjrva glede novih volitev, v kateri je pojasnil, zakaj se je ta frontna organizacija odločila podpreti kandidaturo dosedanjih članov predsedstva SFRJ in SRS. Nato so delegati potrdili poročili koordinacijskega odbora zakadrovska vprašanja in volilne komisije pri predsedstvu občinske konference Socialistične zveze z Jesenic o opravljenih postopkih v temeljnih kandidacijskih konferencah glede možnih kandidatov za člane predsedstva SFRJ in SRS, predsednika in člana predsedstva SRS in delegata družbenopolitičnega zbora republiške skupščine. Kot so v analizi ocenili, so kandidacijski zbori v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah jeseniške občine dobro potekali. Poročila o poteku zborov niso poslali le iz nekaterih manjših delovnih organizacij. Ob koncu seje so navzoči izvolili dva delegata v republiško kandidacijsko konferenco. V tem organu bosta občinsko kandidacijsko konferenco zastopala dr. Lucija Kunstl in Zdravko Črv z Jesenic. S. Saje Letne skupščine borcev Od začetka marca pa do 7. aprila se bo v kranjski občini zvrstilo 32 letnih delovnih skupščin krajevnih organizacij zveze borcev in 13 skupščin vojaških vojnih invalidov. Vodstva krajevnih organizacij bodo na teh skupščinah dala poročila o delu, predlagala programe za naprej in seznanila članstvo z odlokom o načinu upravljanja s sredstvi za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev, o revalorizaciji priznavalnin ter stalnih in občasnih pomoči, o zdravstvenem varstvu borcev ter o urejanju in varstvu grobišč in partizanskih obeležij, za kar je bil lani sprejet samoupravni sporazum. Spregovorili pa bodo tudi o delu z odbori domicilnih enot in o negovanju tradicij naše narodnoosvobodilne borbe. Prav zadnjemu bo dan še poseben poudarek. Občinski odbor Zveze združenj borcev Kranj ugotavlja, da ima vse premalo članov naročenih njihov časopis TV-15. Posebej ga priporočajo šolam, kjer bi mentorjem lahko veliko pomagal pri njihovem vzgojnem delu. D. D. Slovenski železarji samoupravno organizirani r Delavci Železniškega gospodarstva Ljubljana so samoupravno organiziranost uskladili z zakonom o združenem delu — Boljša menjava dela z uporabniki Pretekli teden je več kot 13.700 železničarjev Železniškega gospodarstva Ljubljana izvolilo delegate v delavske svete 3.5 temeljnih organizacij združenega dela, ki delujejo v sklopu petih železniških transportnih organizacij. Na referendumu, ki je bil 15. marca, so namreč železničarji sprejeli zadnje samoupravne sporazume, ki so jih še morali izde- lati za usklajevanje notranjih aktov z zakonom o združenem delu in sicer sporazume o osnovah za razporeditev sredstev, pravic in obveznosti med temeljnimi organizacijami in upravljanju s temi sredstvi, združevanju dela delavcev v TOZD in statute temeljnih organizacij. S sprejemom omenjenih sporazumov je sklenjen proces oblikovanja RazSiritev central v Banjaluki V petek, 23. marca so podpisali pogodbo med delovno organizacijo za PTT promet Banjaluka in Iskro — Industrijo za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj o razširitvi zmogljivosti avtomatskih telefonskih central v Banjaluki. Pogodba predstavlja nadaljevanje uspešnega poslovnega sodelovanja med kranjsko Iskro in PTT Banjaluka. V Banjaluki je Iskra že zgradila avtomatske telefonske centrale sistema »mataconta« z zmogljivostjo 10.000 lokalnih priključkov in okrog 2500 medkrajevnih priključkov na tranzitni centrali. Pred izgradnjo Iskrine ATC v Banjaluki so imeli v Bosanski Krajini veliko težav v telefoniji. Odkar je vključena v promet nova tranzitna centrala, so se prihodki v PTT podvojili in so tako ustvarjeni pogoji za nadaljnji razvoj PTT omrežja do leta 1985. Potrebe so v Banjaluki pokazale, da je centralo potrebno še razširiti in omogočiti večje število lokalnih priključkov. Ker je že do sedaj dobro sodelovala z Iskro, je PTT Banjaluka tudi sedaj zaupala delo tej tovarni. Ko bo uresničena omenjena pogodba, bo Banjaluka dobila 1580 medkrajevnih priključkov na tranzitni centrali in možnost vključitve 15.(KM) novih telefonskih priključkov na lokalni centrali. Vrednost dogovorjenih del znaša 133 milijonov dinarjev, razširjena centrala pa mora začeti delati marca leta 1981. A. Boc SE Industrijski kombinat Kranj objavlja za potrebe DSSS prosta dela in naloge obratnega mehanika I Za dela in naloge se zahteva srednja strokovna izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 3 mesece. Zaželena je praksa za popravila šivalnih strojev. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planike Kranj v 15 dneh po objavi. Ob dnevu republike so v žuovski Etiketi vzidali temeljni kamen za novt) pro iz vodno halo Dela dobro napredujejo in se zato m bati. da je ne bi predali namenu ob krajevnem pravniku — 23. oktobra -, k I«' bil v Škofji Loki zgrajen hotel Transtu rist in žičnice na Starem vrhu V tekočem »rednjeroenem obdob-ju so planirali obnovo kolodvorske restavracije na Trati, kar so uresili čili pred neka| dnevi, ko so jo predali namenu, izgradnjo nove smučarske koče na Starem vrhu. izgradnjo poslovno skupščinskega centra in pripravo projektov Ea obnovo Krone Zal pa morajo po treh letih ugotoviti, da pravzaprav niso naredili veliko. Preuredili so Mf« Krona v pivnico, obnovili staro kolodvorsko restavracijo in pravkar so zgradili temelje za novi poslovno-skupščin ski center Za Stari vrh še nimajo denarja. Iz tega je razvidno Št večina del prenesena na letos a hodnje leto. Ce na kratko spregovorim I zadnji pridobitvi, to je re-na Trati, naj povemo, da je naefc ga pomena. Na tem koncu SU Loke ima namreč sedež večina^ jeloške industrije in je nov gostiM lokal nujno potreben za pripra^ nje toplih obrokov in kosil, kot t«* za prehodne goste. Računajo. 1 bodo letos ustvarili 5.5 "ifKjoai narjev dohodka. Več kot polov* dohodka naj bi zaslužili s hrano. L S Ce vas zanima.. . Ce se bo širilo telefonsko omrežje pri nas tako, kot smo it-stavili, bo leta 1980 prišlo v Ste-veniji 10 telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev. PTT pa * sprejela že tudi nov srednjeročni program 1980 - 85, po katerem leta 1985 prišlo 16,5 telefona** naročnikov na 100 Slovencev ki pomeni po en telefonski prikbfr j ček na 3 gospodinjstva K vemo. ima Gorenjska zdaj ?,> pi ključkov na 100 prebivalcev, toM manj kot avtomobilov, in vdji mo v svetu v tem pogledu rti edinstveni primer. PETEK, 30. MARCA 1979 Področna revija Naša beseda 2. aprila ob 14. uri v gledališču Tone Čufar Jesenice Lutkovna skupina gledališča Tone Čufar S. Makarovič: Sovica Oka 2. aprila ob 16. uri v Prešernovem gledališču v Kranju Mladinska skupina Lutkovnega gledališča Kranj S. Mahar: Sapramiška 2. aprila ob 18.30 v osnovni šoli A. T. Linhart v Radovljici Učenci osnovne šole A. T Linhart Recital Iz tistih v naše dni 2. aprila ob 20. uri v Šivčevi hiši v Radovljici Linhartov oder mladih F. Prešeren: Krst pri Švici 3. aprila ob 16. uri v gledališču Tone Čufar Jesenice DPD Svoboda Javornik —Koroška Bela T. Partljič: Kekec ja pač Kekec 3. aprila ob 18. uri v kulturnem domu Javornik —Koroška Bela Mladinsko KUD gimnazije Boris Ziherl Sk. Loka I. Cankar: Hlapci 3. aprila ob 19. uri v kadilnici Prešernivega gledališča Skupina kranjskih kinoamaterjev Projekcija amaterskega filma 4. aprila ob 16. uri v osnovni šoli na Trati Učenci osnovne šole Cvetko Golar Trata D Smole: Nekaj malega o vevericah in ž vi jen j u 4. aprila ob 18. uri v škofjeloškem gledališču Mladinsko KUD gimnazije Boris Ziherl Šk. Loka Literarni večer Iz ljubezni sem se Todil 6. aprila ob 16. uri v osnovni šoli na Trti Učenci osnovne šole Cvetko Golar Trata B. Patten: Literarna ura 6. aprila ob 19.30 v kulturnem domu v Železnikih Učenci osnovne šole Prešernove brigade Železniki M. Bor: Šel je popotnik skozi atomski vek 7. aprila ob 16. uri v domu Kokrške čete v Šenčurju Pionirsko KUD osnovne šole Šenčur L. Feldek: Fidl Fdl 8. aprila ob 18. uri v kulturnem domu Naklo KUD Dobrava Naklo S. Casev: Junona in pav Področno srečanje gledaliških skupin 3. aprila ob 16. uri v Prešernovem gledališču Kranj Amaterska skupina Prešernovega gledališča F. Hadžič: Človek na položaju 6. aprila ob 19.30 SNG Maribor Amaterska skupina Prešernovega gledališča N. B. Erdman: Samomorilec 6. aprila ob 20. uri v kulturnem domu v Trbojah KUD Simon Jenko Trboje P. Lužan: Zlati časi lepi krasi 7. aprila ob 18. uri kulturni dom Javornik-Koroška Bela DPD Svoboda Ribno A. T. Linhart: Zupanova Micka 7. aprila ob 20. uri kulturni dom v Podnartu DPD Svoboda Podnart J. S. Popović: Jara meščanka 8. aprila ob 19.30 v kulturnem domu v Predosljah KUD Storžič Kokrica B. Nušič: Žalujoči ostali Amaterska skupina Prešernovega gledališča P. Kozak: ogledana) gledališča P. Kozak: Afera (predstava je že VŠkofji Loki bo od 8. do 10. junija že dvanajsta Mala Groharjeva slikarska kolonija -■-----v r KULTURNI KOLEDAR GORENJSKEGA MUZEJA OD 27. MARCA DO 3. APRILA 1979 na ogled stalna arheološka, etnološka, umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju spodaretvo v Gornjesavski dolini II n . • 1 * *' _i_--I 1 go- V Mestni hiši je kulturnozgodovinska in . fazstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dol »te stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko aodaratvo v Gornjesavski dolini. V Prešernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej in Jenkova »ba. V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava del Hermana Pečariča, ki so jo pripravile Obalne galerije Piran. V galeriji Mestne niše je na ogled razstava slikarskih del Nejca Slaparja. V mali galeriji Mestne hiše je odprta 1. prodajna razstava fotografije. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borra na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. V galeriji iste stavbe je odprta razstava grafik Adriane Maraž. ■ razen ob ponedeljkih in Slovenka v Maraž. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, . nedeljah popoldne, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešern brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosi njeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen etnološkim gradivom. ove red- LOSKI MUZEJ SKOFJA LOKA Zbirke Loškega muzeja v Škof j i Loki so odprte vsak dan razen Ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Med stalnimi zbirkami v muzeju si lahko ogledate zgodovinsko, kulturnozgodovinsko, etnološko, zbirko NOB, prirodoslovno ter galerijo del slikarjev — loških rojakov. V Galeriji na gradu je odprta razstava del članov Likovne skupine Pri ZKO Skofja Loka. Razstava bo odprta vsak dan razen ponedeljka °d9. do 12. ure in od 14. do 17. ure in sicer do 5, aprila 1979. Gostovanji v Radovljici in Gorjah Radovljica — Po programu kulturne akcije za delovne kolektive v radovljiški občini bo drevi ob 19.30 v kino dvorani gostovalo Mestno gledališče ljubljansko s komedijo A. Avckbourna Norčije v spalnici. Organizatorji navzlic velikemu zanimanju za nastop obetajo še nekaj prostih vstopnic, ki jih bodo prodajali pred predstavo pri blagajni kina. V soboto, 31. marca, ob 19.30 pa bo v dvorani TVD Partizan v Zgornjih Gorjah v gosteh dramska sekcija DPD Svoboda Podnart, ki bo uprizorila komedijo srbskega avtorja Jovana Sterije Popoviča Jara meščanka. JR V Ribnem »Davek na samce« Ribno — V nedeljo, 1. aprila, se bodo ob 16. uri v dvorani zadružnega doma v Ribnem predstavili člani kulturnoumetniškega društva iz Loma s komedijo Davek na samce. Delo so pripravili za letošnjo sezono in so z njim že uspešno gostovali v tržiški občini. R. Mužan 5.STRAN G L< A Skop prikaz kulturnih snovanj V ponedeljek se začenja področna revija Naša beseda, v torek pa srečanje gledaliških skupin Gorenjske — Zakaj manj sodelujočih kot lani? Po občinskih naj bi bila področna revija Naša beseda zgoščen prikaz mladinske kulturne dejvnosti na Gorenjskem: gledališke, literarne, likovne, glasbene, plesne in tako dalje. Le najboljše, seveda, ki se uspe preriniti skozi strogo ocenjevanje. Vse letošnje predstave Naše besede, ki jih bomo lahko gledali od ponedeljka do nedelje, 8. aprila, so bile izbrane na ta način. Sodelovalo bo trinajst različnih skupin, največ z gledališkimi uprizoritvami ter redkimi recitali in literarnimi večeri. Edina novost letošnje revije, tudi v Sloveniji, je prikaz dela skupine kranjskih kinoamaterjev. Če primerjamo številko trinajst z lansko osemnajst, je to precejšnje nazadovanje. Zakaj? Vzroka niso vedeli niti pri zvezi kulturnih organizacij v Kranju, je pa najbrž res, da so bili mladi gorenjski kulturniki letošnjo sezono nekoliko manj marljivi. Ali pa niso našli primerne spodbude? Podobno bi lahko rekli tudi za srečanje gledaliških skupin. Letos jih sodeluje samo sedem. Tolažba, da so te, ki bodo v tednu dni na različnih koncih Gorenjske prikazale svoje dosežke, v primerjavi z letom prej močno napredovale, je bolj klavrna. Verjetno bi se v tej ali oni krajevni skupnosti še našla kakšna predstava, ki bi se lahko brez sramu pokazala na področnem srečanju? Tako pa so od vseh sedmih kar tri iz kranjskega Prešernovega gledališča, medtem ko osrednjega loškega, jeseniškega ali tržiškega odra sploh ne zasledimo. No, kljub nekaj kritičnim besedam si obe prireditvi, Našo besedo in srečanje gledaliških skupin, vsekakor velja ogledati. Morda je res pametneje malo pa tisto dobro, kot veliko pa malo vredno. H.Jelovčan J Razstava ilustracij za otroke \ 2. april je v spomin na rojstni dan znamenitem danskega pravljičarja H. Ch. Andersena proglašen za mednarodni dan mladinske knjige Kranj — Pionirski oddelek je v avli študijske knjižnice tokrat pripravil razstavo knjig z ilustracijami Marije Lucije Stupice. Razstava bo Srečanje pevskih zborov Gorenjske Pevsko združenje Gorenjske povezuje odrasle pevske zbore z območja petih gorenjskih občin ter občin Domžale in Kamnik. Ze lani je pripravilo koncert najboljših zborov, letos pa se je odločilo kar za dva pevska večera. Na njih bodo nastopili tisti zbori, ki so v tej sezoni zabeležili najboljše poustvarialne dosežke. Po dvem zborom iz vsake občine — izbor je bil opravljen na podlagi pevskih revij občinskih zvez kulturnih organizacij — se bosta pridružila še dva gosta, zbora zamejskih Slovencev s Koroške. Prvi koncert srečanja pevskih zb-rov Gorenjske bo drevi ob 19. uri. V kulturnem domu v Mengšu se bodo zbrali: moški zbor DKD Solidarnost Kamnik (vodi ga Milan Trček), moški zbor Alpina Žiri (Slobodan Poljanšek), ženski pevski zbor Jesenice (Milko Škoberne), moški komorni zbor Podnart (Janez Foršek), moški zbor KUD Davorin Jenko Cerklje (Jožef Močnik) in mešani pevski zbor Mengeš (Tomaž Habe). Kot gost s Koroške bo nastopil mešani zbor slovenskega prosvetnega društva Gorjanci iz Kotmare vasi (Stanko VVrulich), ki ga je dolga leta vodil skladatelj in starosta koroških zborovodij Pavle Kernjak. Drugi koncert srečanja bo v petek, 20. aprila, na Jesenicah. M. S. Začenja se pionirska plesna šola! Kranj — Po dolgotrajnih zapletih je kranjski zvezi kulturnih organizacij oziroma njenemu plesnobaletne-mu društvu le uspelo dobiti prostore, čeprav precej drage, za plesne tečaje. Tako se Že jutri, 31. marca, v dvorani delavskega doma začenja pionirska plesna šola, ki jo bo vsako soboto od 14. do 16. ure vodila plesna učiteljica Darinka Udir. V istih prostorih je našla mesto tudi plesna šola za mladino. Ta bo v ponedeljkih in četrtkih od 18.30 do 20.30. Torej se v Kranju spet odpirajo nove možnosti za uk plesnih spretnosti, ki bi morda čez kakšno leto lahko prerasel tudi v organiziran in »dostojen« ples kranjskih najstnikov. H. J. odprta od ponedeljka, 2. aprila, do konca meseca. Slikarka je že leta 1973 opozorila na svoje likovno bogastvo polno domišljije z Zeleno kapico Zdenka Slabvja. V šolskem letu 1973/74 se je predstavila najmlajšim bralcem v Cicibanu v rubriki Rišem, barvam z barvicami. Za ilustracijo Anderse-nove Kraljične na zrnu graha je 1973. leta prejela Levstikovo nagrado, za isto slikanico in ilustracije v slikanici Svetlane Makarovič Pekarna Mišmaš pa je 1975. leta dobila tudi plaketo Zlata slikanica. Njene osebe so aktivne; v sliko poskuša ujeti trenutno razpoloženje nastopajočih. Posebno osvežujoč je njen dobrodušno posmehljivi humor, ki vliva njeni likovnosti življenjsko polnokrvnost. Njene barve so čiste in žareče. Začetnim delom so sledile slikanice Plašček za Barbaro Vitomila Zupana, knjige Narobe fant^ Hanne Ožogovske. Vrček se razbije in Glavni petelinček Svetlane Makarovič ter slikanice Klepetava želva Polonce Kovač, Sapramiška Svetlane Makarovič, Papiga v šoli Slavka Pregla in Stric hladilnik, boben sreče in kanarček Polonce Kovač. Basni Slavka Pregla, zbrane v slikanici Papiga v šoli z njeno ilustracijo, so v šolskem letu 1975/76 izhajale tudi v Cicibanu. Uustratorka nas bo v aprilu tudi obiskala in se pogovarjala z našimi mladimi bralci. Zato vabimo vse posameznike in organizirane skupine iz vrtcev in šol, da se na razstavi seznanijo z njenimi deli. Za prej najavljene skupine bomo organizirali vodstvo po razstavi. V. K one REPERTOAR PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA KRANJ od 1. do 8. aprila 1979 PONEDELJEK, 2. 4. 1979 ob 17 uri S. Makarovič: »SAPRAMIŠKA« Zaključena predstava za šolo France Prešeren « TOREK, 3.4. 1979 ob 16. uri F. Hadžič: »ČLOVEK NA POLOŽAJU« Zključena predstava za Šolski center Ikra red: SREDA, 4. 4. 1979 ob 19.30 uri SREDA F. Šehovič: »KURBE« Gostuje Slovensko ljudskogleda- lišče Celje ČETRTEK, 5. 4. 1979 ob 19.30 uri - red: ČETRTEK F. Šehovič: »KURBE« Gostuje Slovensko ljudsko gledališče Celje PETEK 6. 4. 1979 ob 19.30 uri - red: PETEK F. Šehovič: »KURBE« Gostuje Slovensko ljudsko gledališče Celje 6. 4. 1979 ob 19.30 uri N. R. Erdman: »SAMOMORILEC« Kranjsko gledališče gostuje v SNG Maribor SOBOTA, 7. 4. 1979 ob 19.30 uri - red: SOBOTA F. Šehovič: »KURBE« Gostuje Slovensko ljudsko gledališče Celje Pogoji: pod 1.: pod 2.: Na podlagi 14. in 16. člena Pravilnika o delovnih razmerjih objavlja OGKZ Samopostrežna restavracija Kranj — Stritarjeva 5 naslednja prosta dela in naloge: 1. KV SLAŠČIČAR 2 BLAGAJNIK - ADMINISTRATOR KV slaščičar in 3 leta delovnih izkušenj kandidat mora imeti končano srednjo šolo, obvladati strojepisje al. z delom pridobljeno delovno sposobnost za opravlja- ™Hn?IO«£e l°* li 8e obJ«v!i«J° nedoločen čas, dela in na-k^poU^ " nadomeščanje delav- — P" objavi na naslov: Rudnik urana Žirovski vrh v ustanavljanju Skofja Loka, Kidričeva 66 objavlja na podlagi sklepa komisije oglas za sklenitev delovnih razmerij z novimi delavci za nedoločen čas, s polnim delovnim časom: 2. 1. DIPL. ING. RUDARSTVA za opravljanje dela: vodenje varstva pri delu Pogoj: 5 let delovnih izkušenj, znanje tujega jezika; DIPL. ING. RUDARSTVA za opravljanje dela: projektiranje in nadzor operativnih in investicijskih del Pogoj: S let delovnih izkušenj, strokovni izpit; 3. RUDARSKEGA TEHNIKA za opravljanje dela: projektiranje in nadzor operativnih in investicijskih del Pogoj: 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit; 4. DIPL. ING STROJNIŠTVA OZIROMA ING. STROJNIŠTVA za opravljanje dela: vodenje strojnega vzdrževanja Pogoj: 3 oziroma S let delovnih izkušenj. zaželene izkušnje na področju vzdrževanja, znanje tujega jezika; 5 RUDARSKEGA TEHNIKA za opravljanje dela: organizacija dela v jami Pogoj: S let delovnih izkušenj; 6. DIPL. ING. GEOLOGIJE za opravljanje dela: priprava odkopne dokumentacije in nadzor nad izvajanjem geoloških raziskav Pogoj: 2 leti delovnih izkušenj, znanje tujega jezika; 7. RUDARSKEGA ALI GEODETSKEGA TEHNIKA za opravljanje dela: izvajanje jamomerske operative Pogoj: zaželena praksa pri jamomerskih ali geodetskih delih; RUDARSKEGA TEHNIKA za opravljanje dela: operativne meritve delovnih pogojev v jami Pogoj: 2 leti delovnih izkušenj, strokovni izpit. Za vse kandidate je pogoj uspešno opravljen zdravniški pregled. Zaposlitev: takoj Rok za prijavo: 15 dni od objave oglasa Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po izbiri. Informacije tudi po telefonu št. (064) 61-192. H Po poteh borcev .. Šorlijev mlin. S kolikšno prizadetostjo smo vedno znova in znova slišali o tragediji tam doli v koritu Kokre in Rupovščice, ko je zaradi bratske izdaje padlo troje mladih življenj. Milena Korbar-Irena, Maks Jeza-Droh in Ivan Lombar-Jošt. Ko jim sovražnik ni mogel nikjer priti do živega, je poskusil še z zadnjo ukano — raztrganci, pokvarjenci, ki so za ušive marke bili sposobni izdati Slovenca — brata. Tako izdajstvo je doživel tudi Šorlijev mlin na Mali Rupi pri Kranju. Lahko bi bilo še huje. Veliko huje. Če ne bi srečno naklučje prineslo v zgodnjih jutranjih urah na nadaljevanje razgovorov še treh borcev: Luke, Vanje in Martina. Ko je zarepetiralo tam spodaj ob rakah in se je ob hiši iz teme odluščila neznana postava, je bilo borcem v trenutku jasno da so obkoljeni in Luka je sprožil rafal. Pokosil je prvega Nemca, odskočil. za njim se je pa vsulo strelov, da je mlade smreke za mlinom kar cefra-lo . . . Uspelo mu je uiti in kar je bilo najpomembnejše, borci v hiši so videli, da so obkoljeni in poskusili so preboj. Toda vsem ni uspelo. Irena je obležala skoraj na hišnem pragu. Droh in Jošt sta se zabarikadirala za vreče in se iz zaklona branila do zadnjega diha . . . Nakana Nemcev, da bi borce v Šorlijevem mlinu polo-vili zjutraj, ko bi se naredil svit. je šla po vodi. Doživeli so še en neuspeh. Toda padla so mlada, dragocena življenja, cvet našega partizanstva . .. Tam pri Karničarju nad Babnim vrtom pod Storžičem so se spet zbrali preživeli borci in bili svoj boj do konca. Po njihovih poteh je krenilo preteklo soboto dvesto mladih. In drugo leto jih bo še enkrat toliko in še več . . . Fotografije in tekst: D. Dolenc Popularne gimnazije Radovljica — V radovljiški občini zaključuje osnovno šolo okoli 400 učencev. Večina je uspešna v osmih letih in konča vseh osem razredov, le malo je takih, ki zaključujejo osemletko že v nižjih razredih. V zadnjih desetih letih se je mladina vključevala predvsem v nadaljnje šolanje, le redki so iskali delo. Na začetku so raje izbirali krajše šolanje, zadnja leta pa so vse bolj popularne štiriletne šole, najbolj gimnazije. Na začetku šolskega leta 1976 in 1977 se je za poklicne šole odločilo 21 odstotkov mladincev, februarja pa se je pri predvpisu odstotek dvignil na 26 odstotkov, kar je deloma rezultat poklicnega usmerjanja in skupinskega dela z učitelji na osnovnih šolah, ki svetujejo učencem. Pri skupnosti za zaposlovanje menijo, da je planiranje kadrov in prostih učnih mest preveč ekstenzivno, saj bi se lahko učili vsi, ki zaključujejo šolanje. Ugotavljajo, da so potrebe pretirane in je tako nezadovoljstvo organizacij združenega dela še večje. Pomagajo si z učenci iz manj razvitih območij Slovenije. Dejstvo je tudi, da organizacije objavljajo prosta učna mesta predvsem za fante, šolanje pa zaključuje enako število fantov in deklet. Letošnji osmošolci želijo nadaljevati šolanje predvsem na gimnazijah. V dve in tri-letne šole želi 166 učencev, prostih mest pa je 376. Prostih učnih mest je toliko, da bi morale skoraj vse osnovne šole učence napotiti v dve in tri-letne šole, obenem pa so štiriletne šole v zadnjih letih povečale svoje zmogljivosti. Po teh podatkih je očitno, da zavzema Še odgovornejše mesto usmerjeno izobraževanje in poklicno usmerjanje. Združeno delo in samoupravne interesne skupnosti bodo morale planirati in realno oceniti svoje kadrovske potrebe. V radovljiški občini bodo pri planiranju morali razmišljati o letnem prilivu 400 učencev. Treba pa bo upoštevati tudi želje in namere mladine, kar pa med drugim pomeni tudi nadaljnjo mehanizacijo in modernizacijo proizvodnje. D. S. Manj za izobraževanje Za izobraževanje bodo letos delovni ljudje kranjske občine namenili 191,737.917 dinarjev — Od 1. aprila nižje prispevne stopnje KRANJ - 2e decembra lani je občinska izobraževalna skupnost predvidela, da se bo za financiranje njenega programa nateklo 5,335.000 dinarjev več kot je bilo predvideno. Zato j« pri izdelavi finančnega načrta skupnosti za letos presežke v tej višini že vštela in za prve tri mesece predlagala prispevno step. njo 5 odsotkov iz kosmatih osebnih dohodkov delovnih ljudi kranjske občine. Ob izdelavi zaključnega računa pa se je pokazalo, da je presežkov več, in sicer 7,185.743,35 dinarjev. Ce potemtakem od vrednosti programa izobraževalne skupnosti za leto 1979, ki znaša 191,737.917 dinarjev, odštejemo dejanske presežke, naj hi delovni ljudje letos združili še 184.552,173,65 dinarjev, za kar ki zadostovala prispevna stopnja 4,94 odstotka, in to od 1. aprila do konca leta. O tem je bilo govora na frtirkovi seji skupščine izobraževalne skupnosti Kranj. Delegati so se s predlogom za znižanje prispevne stopnje strinjali, potrdili pa so tudi finančni načrt izobraževalne skupnosti, ki se bistveno ne razlikuje od osnutka. Nekatere spremembe so nastale le pri republiških programih solidarnosti. Za solidarnost bo namreč kranjska izobraževalna akan-nost morala združiti 6,361.000 dinarjev in ne 7,747.026 dinarjev kot je bilo zapisano v osnutku. »Višek« v znesku 1 milijon dinar jev je zato skupščina namenila v sklad za gradnjo družbenih objektov v krajevnih skupnosti, s čimer je obveznost izobraževalne skupnosti za prihodnje koledarsko leto že v celoti poravnana, nekaj denarja bo šlo za povečane oskrbnine v vzgojnih za vodik za vračilo v amortizacijski sklad, za delo strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti, ostanek pa v tekočo reaer-vo. O znižanju prispevnih stopenj so te dni razpravljali tudi na nekaterih drugih skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. Iz istega razloga kot pri izobraževalni se bo stopnja s 1. aprilom znižala še pri zvezi skupnosti otroškega varstva Slovenije od 2,20 odstotka na 2,16, pri občinski skupnosti otroškega v stva od 1,36 na 1,32 odstotka, pri kulturi od 1,12 na 1,11 in socialnem skrbstu od 0,79 na 0,76 odstotka. H.Jelovčan 1 Kovinska delavnica Bled Popravek objave z dne 23. marca 1979: Pri prostih učnih mestih je pravilno: ... za učence v gospodarstvu in ne v gostinstvu, kot je bilo objavljeno. ga pomena že za splošni ljudski odpor. Upam, da bo pohod postal tradicionalen in se ga bo drugič udeležilo več starejših ljudi.« Bogoljub Tanaskovič, vojak iz • Titovih Užic: »Prostovoljno sem se javil na ta pohod in bilo je lepo. Tako zelo me spominja na naše pohode doma, v Titovih Užicah, ko smo takole množično hodili po partizanskih poteh na Kadinjačo, Zlatibor, Partizanske vode. Zdaj poznam še en nov košček naše zgodovine in naše domovine.« Jože Ažman, profesor telovadbe iz Kranja: »Iz vzgojnega in domovinskega vidika je prav, da organiziramo take pohode. Naj vsak mlad človek vzgojo in snov, ki jo dobiva v šoli, podo-življa takole v praksi. Bilo bi pa še kako koristno, da se utrdijo s hojo, s tekom. Tega danes mladim manjka. Saj ne rečem, veliko smučajo, vendar tu je čutiti že pravo snobov-stvo... Pohodi pa so množična re-kreacija, ki bi jih morali razvijati že iz zdravstvenega vidika.« Nada Marjanac, 3.razred gimnazije: »Škoda, da je bila tako j udeležba. Ce bi ne bilo nas, zijcev, bi jih bilo presneto n pohodu. Poznam tragedijo iz vega mlina, toda če slišiš o ti povedovati borca, udeleženca da pri mlinu, je pa stvar čisto gačna. Kot vidim, so nam jo v narobe razlagali: vedno so o '.srečnih zamudnikih'; to pa ni bilo res, kot zdaj slišim.« Simona Požar, osnovna šola Simon Jenko: »Vedela sem. da KO trije padli pri Šorlijevem mlinu, da so hišo zažgali, zdaj pa poznam še pot, po kateri so borci šli. Prav nič naporno ni bilo. še zvončke sem lahko nabirala ob poti. Se bom šla « Vse drugače je. če mladi slišijo n naši revoluciji u ust borcev. Matija Suha iolnik Luka, preživeli borec tragedije pri Šorlijevem mlinu jih je pred poho iom pritegnil s svojo živo pripovedjo Marinka Friškovec, Pokrajinski odbor za Gorenjsko: Poznam tragedijo Sorlijevega mlina in res me je zanimalo, kje so hodili naši borci. Zdaj si čisto drugače lahko predstavljam vse skupaj Je pa takle pohod za nas •i«- kako koristen, da si ii.ilicicini. vsaj malo kon rjicije. Cim več takih pohodov bi motali organizirati, saj bi bilo to velike Anton Polajnar, upokojenec iz Kranja: »Praznik krajevne skupnosti je m j« ie naša dolžnost, da gremo na pohod Vsi i/ krajevne skupnosti Vo« dovodni stolp bi motali iti. pa skoraj nobenega ne vidiM tu. I'<>t pa sploh ni naporna in se bova /. ženo šla Moral bi pa ta pohod poslati bolj množičen. Na koncu pohoda se ivoizvoljeni odbor društva v pri-^*r^dnje še mnogo nalog tako na kul-^»rnem kot družbenem in športnem ^kdročju. Rudi Ravnak Osnutek že dobiva pripombe Na skupščini občinske V^tJfaževalne skupnosti je bilo go-^Vatudi o osnutku zakona o usmer- ^ Kranj V~***>raževalne skupnosti je bilo go-jj~l"a tudi o osnutku zakona o usmer-^** 1 ob 1« m i \ Zadi•M/nem domu 1 nedelj; 1. S 1 ..b M mi \ Kultu enem domu Pol jaiie »obola . 7 1 ob 1! m i ()»no\ n.i »obi Lučine nedel j; 1. s l ob 9. H II \ Zadružnem domu »ob« il ,i . 7 1 ob M 11II \ Zadi ii/iuin domu POpMURKU LOM TKZK petek 'i I v:»bol;i. 7 I ob 1!» in i x domu družbenih orga ni/ai ij v 1'oilljubelin ob |9 111 i \ (lomu dru/beiiib «H'gM ni/acij v l.oinn ob !l mi \ sejni dv orani (i o/da rs t \ a Trži*" .! Področje TO kooperantov Preddvor JEZERO PRHDDVOR PODBLRA GORICE I'ODMRKZII-: NAKLO MAVČIČE ŠENČUR CERKE1E RESNICA ŽARNICA ŠENTCRSKA GORA torek.'! 1 torek. ! I lorek. ■>. I, sredii. I I sredii. I I čet rti-k. ."i. I čel rlek, ") I čel rlek. ") I petek. i). \ petek.b I petek. ti. 1 nedelj.i.S I ob \H uri \ Z.ulnižiiein domu na -Jezerskem ob 1!» m i Mladinski dom Preddvor ob IS uri Oosiilii.-i Vidie Podblicii ob 19 uri Prosvetni doni (loriče ob 19 uri Kiilliiini dom ob|9 uri Kmetijska zadruga ob ]H. uri Zadružni dom ob IX uri pri I )oleix u ob |9. uri Z.idi užni dom ob |H uri Sp. Renii ;i - I )om družbenih organi/ari j ob "20. uri Zadružni dom Zabili« a ob H. m i CJrilc Miha, Apno ? Dnevni red zborov kmetov: 1. poročilo O poslovanju gozdarstva v 2. razprava in sprejem programa del gojenje in varstvo gozdov, vzdržev; .'i. program investicij. 4. razno. letu 197H, za leto 1979 (sečnja, oddaja lesa. uije gozdnih komunikacij). Prosimo, d;« se zborov kmetov večjem številu! lastnikov gozdov udeležile v čim Gozdno gospodarstvo Kranj n. sub. o. /o ljubljanska banka Na podlagi sklepa delavskega sveta Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske z dne 16 marca 1979 razpisna komisija Ljubljanske banke. Temeljne banke Gorenjske razpisuje dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili 1. vodenje Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske, Poslovne enote Radovljica 2. vodenje plansko analitske službe Za delavca s posebnimi pooblastili je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih, z zakonom in družbenim dogovorom določenih pogojev, izpolnjuje še naslednje pogoje: — visoka izobrazba ustrezne smeri — 5 let ustreznih delovnih izkušenj — pasivno znanje najmanj enega tujega jezika Poleg teh morajo kandidati za vsa razpisana dela in naloge imeli tudi — strokovne, organizacijske in druge delovne sposobnosti za opravljanje razpisanih nalog — moralnopolitične vrline, ki izražajo celovitost strokovnih družbenopolitičnih in moralnoetič-nih meril, predvsem pa celovito oceno uspešnosti dosedanjega dela in doslednega izvajanja in utrjevanja samoupravnih socialističnih odnosov Razpisana dela in naloge opravljajo delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in se razpisujejo vsaka štiri leta Kandidati morajo svoji vlogi priložiti še listine, s katerimi dokazujejo izpolnjevanje predpisanih pogojev Prijave s potrebnimi dokazili naj kandidati pošljejo do 16 4 1 979 v zaprti ovojnici na naslov »Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske 64000 Kranj, Cesta JLA 4«, z oznako na ovojnici »za razpisno komisijo« 0 izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa delavskega sveta Kmetijsko živilski kombinat Kranj — z n. sol. o. Kranj, C. JLA 2 objavlja na podlagi sklepov Komisij za delovna razmerja naslednja prosta dela oziroma naloge za nedoločen čas: za TOZD KMETIJSTVO KRANJ 1 OBRAČUNAVANJE OSEBNEGA DOHODKA IN VODENJE EVIDENCE za TOZD Tovarna olja OLJARICA BRITOF 2. DELA V LABORATORIJU (ponovna objava) za TOZD AGROMEHANIKA KRANJ 3. PREVOZI S TOVORNJAKOM za DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 4 ORGANIZIRANJE IN PROGRAMIRANJE OBDELAV NA RAČUNALNIKU Poleg splošnih se zahtevajo še naslednji posebni pogoji: pod 1.: administ rator, ti mesecev delovnih izkušenj pod 2.: kemijski tehnik, delovne izkušnje zaželene, delo je dvoizmen-sko, pod 3.: vozniško dovoljenje C kategorije, 1 leto delovnih izkušenj, pod 4.: ekonomist, poznavanje osnov AOP in programiranje, tečaji za uporabo računalnika, pasivno znanje angleškega jezika. 1 leto delovnih izkušenj na področju AOP. Kandidati naj pošljejo prošnje z dokazili o strokovnosti Splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, v Kranju, C. JLA 2, v 15 dneh od objave. I Pogoji: pod 1.: Komisija za delovna razmerja DO MARMOR HOTAVLJE industrija naravnega kamna 64224 GORENJA VAS razpisuje naslednje proste delovne naloge in opravila: 1. šoferja tovornjaka 2. šoferja kombija voznik tovornjaka, K V šofer z l,5detnimi izkušnjami v vožnji motornih vozil, moški z urejeno vojaščino, starost najmanj 21 let; pod 2.: voznik lahkih motornih vozil, 1 leto izkušenj v vožnji motornih vozil, moški z urejeno vojaščino, starost najmanj 21 let. Proste delovne naloge in opravila še razpisujejo za nedoločen čas z 2-mesečnini poskusnim delom. Prošnje pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: MARMOR Hotav-Ije, industrija naravnega kamna, 64224 Gorenja vas - Komisija za deloviui razmerja. Rešujmo probleme tam, kjer nastajajo Invalidnost je bila dolgo obravnavana le v »tišini laboratorjev in bolnišnic«, pogosto izolirano od družbene stvarnosti. Problematiko so s svojo humanitarno usmerjenostjo reševala društva invalidov v sodelovanju z ustreznimi strokovnimi službami. Vendar pa je dejavnost teh služb postala že preširoka, da bi lahko zajela invalidsko problematiko v vseh bazičnih oblikah, prevladala pa je tudi zavest, da je naloga vse družbe reševanje tega splošnega problema. Zato so nekatere delovne organizacije na Gorenjskem Planika, Iskra, Sava, Mladi rod in jeseniška železarna — začele ustanavljati aktive invalidov. O nalogah le-teh, o ciljih, problemih in uspehih pa naj spregovori njihov pobudnik Konrad Pavli, sicer predsednik društva invalidov Kranj, član medobčinskega društva za Gorenjsko, član republiške in delegt zvezne konference invalidov. »Do ustanavljanja aktivov je prišlo zaradi potrebe po reševanju invalidske problematike v bazi, v delovnih organizacijah, kjer so prizadeti zaposleni in v krajevnih skupnostih, kjer živijo. Ustanavljanje poteka počasi; od leta 1973, ko se je začelo, smo dobili na Gorenjskem pet aktivov, potrebe po njih pa se pojavljajo v vseh delovnih organizacijah, ki zaposlujejo nad deset invalidov, torej v vseh večjih delovnih kolektivih. Pri mnogih smo naleteli tudi na odpor; trdijo namreč, da ni potrebe po aktivih, dokler se s to problematiko ukvarjajo ustrezne strokovne službe, Vendar pa se socialne službe pohvalno izražajo o delu aktivov, saj jih močno razbremenjujejo, pa tudi celovitejši vpogled imajo v problematiko in neposrednejši stik z invalidi. Naša nadaljnja naloga je torej še pospešiti ustanavljanje in delo aktivov, za kar se bodo zadolžili koordinacijski od- bor gorenjskih društev in občinski sindikalni sveti. Kakšne so naloge aktivov? Poudarek je dan predvsem preventivi. Za invalidne osebe se uvajajo prventivni zdravstveni pregledi, ne glede na to, na kakšnih delovnih mestih so. Zakon namreč predvideva te preglede le za težja delovna mesta. Mi pa smo to pravico razširili na vse zaposlene invalide, saj ima ugotavljanje zdravstvenega stanja za posledico premestitev na ustreznejše delovno mesto, upoštevajoč spremenjene delovne sposobnosti; oziroma prireditev delovnega mesta sposobnostim prizadete osebe. Aktivi omogočajo invalidom tudi dopolnitev celotne delovne dobe in preseganje invalidske upokojitve. Člane tudi seznanjajo z njihovimi pravicami in dolžnostmi, ki sledijo iz zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju. Ob teh temeljnih nalogah pa ne smemo pozabiti rekreativne in kulturno-družabne dejavnosti aktivov kar se povezuje tudi z nadaljnjo rehabilitacijo invalidnih oseb. Seveda pa delo aktivov spremljajo mnogi pereči problemi, med katerimi je prav gotovo tudi kadrovsko vprašanje. Le-tega bi bilo mogoče rešiti ob vzporednem sodelovanju vseh družbenopolitičnih organizacij, ne le sindikata.« Tovariš Pavli je tudi član koordinacijskega odbora gorenjskih društev, bil je tudi član koordinacijskega odbora gorenjskih društev, bil je celo prvi predsednik iniciativnega odbora, ko so pred desetimi leti zaživela društva invalidov. Koordinacijski odbor kot povezovalec gorenjskih društev igra ob letošnjem dnevu invalidov glavno vlogo v pripravi prireditev in srečanj. Kakšne pa so sicer njegove naloge? »Kot povezovalec večjih akcij se je odbor izkazal še vsako leto, na primer s tradicionalnim sre- Na svečani seji Društva invalidov Jesenice so podelili priznanje zaslužnim članom društva in predstavnikom delovnih ter drugih organizacij, ki so pomagale pri razvoju dejavnosti društva. Foto: J. Rabič Srečanje škofjeloških invalidov Skofja Loka — V soboto, 31. marca, organizira Društvo invalidov iz Škofje Loke srečanje škofjeloških invalidov v Zireh. Zbor bo posvečen mednarodnemu dnevu invalidov in 10-letnici delovanja na medobčinskem nivoju. Kulturni program, ki ga bodo pripravili Zirovci, se bo začel ob 16. uri v dvorani Svoboda. Po končanem programu bo v jedilnici tovarne Alpina za razvedrilo poskrbel ansambel Mira Mrav-ljeta. Iz Škofje Loke bo za udeleženca srečanja organiziran prevoz, avtobus bo ob 15. uri odpeljal izpred hotela Transturist. Prvi avtobus se bo v Skofjo Loko vrnil ob 20. uri, drugi ob 21. uri. V petek, 23. marca, je društvena sekcija za šport in rekracijo pripravila področno tekmovanje v kegljanju. Poleg škofjeloškega so se tekmovanja udeležila društva invalidov iz Domžal, Radovljice, Jesenic, Tržiča in Kranja. V 100 lučajih se je pomerilo 65 tekmovalcev. Pri ženskah je zmagala Anica Čirin z Jesenic, druga je bila Cvetka Cadež iz Kranja. Moški so se pomerili v. štirih skupinah: skupina A — 1. Rajko Stržinar, Skofja Lokja, 2. Anton Tome, Kranj 3. Janko Eržen, Skofja Loka, skupina R- 1. Jože Prestor, Skofja Loka, 2. Ivo Reve, Kranj. 3 Franc Podgoršek, Kranj; skupina C - 1. Štefan Ahačič, Tržič, 2. Anton Grošelj, Jesenice, 3. Drago Koder, Tržič; skupina D — 1. Jože Turk, Kranj, 2. Marko Tro jar, Skofja Loka 3, Miro Vlahovič, Kranj. Sestali so se tudi že poverjeniki vseh 40-tih območij in se dogovorili o delu na terenu in povezovanju s krajevnimi skupnostmi, Njihova naloga je predvsem spoznavanje in poročanje o socialnih problemih na terenu, pridobivanje novih članov, seznanjanje invalidov z delom društva, sestavljanje seznama težkih invalidov, ki so deležni posebne pozornosti, sčj jih člani društva obiskujejo na domu ali v bolnicah. Komisija za izlete že pripravlja prve izlete. 28. aprila, ob 6. uri bo izpod hotela Transturist odpeljal avtobus na pot do grada Histra pri Vrhniki, Postojnske jame, Predjam-skega gradu in Lipice. Maja bo tridnevni izlet v Rosno: Metlika -Karlovac - Slunj - Rihač - Ho-sanski Petrovac — Drvar — Ključ — Markovič — Jajce. V letošnjem letu bo društvo invalidov poskrbelo za letovanje devetih težkih invalidov v Strunjanu in jim delno krilo stroške. M. Krajnik čanjem težjih invalidov, kar je v Sloveniji edinstvena kulturno-zabavna in družabna prireditev. Letos bo srečanje prek tristotih invalidov v Tržiču. Odbor usklajuje delo vseh petih društev, posreduje izkušnje, skrbi pa tudi za povezavo z drugimi občinskimi društvi v Sloveniji. Se ena konkretna akcija, s katero se trenutno ukvarja, pa je akcija za javno razpravo v gorenjskih občinah o preprečevanju gradbenih ovir. Le-te so namreč tudi ena od težav, ki grenijo življenje invalidom, in ki kjlub novim gradnjam, moderni tehniki in sprejetim zakonom še niso odpravljene. Vse javne zgradbe — družbenih služb, pošt, gledališč — naj bi bile zgrajeje tako, da bi bil dostop mogoč tudi z invalidskim vozičkom. To načelo naj bi upoštevali tudi pri gradnji stanovanj za invalide. Čeprav skušamo sproti reševati te težave, pa vprašanje širše zasnovane razprave, ki bi potekala v okviru medobčinskega sveta SZDL, še vedno ostaja odprto.« In kaj meni tovariš Pavli kot dolegoletni aktivist te humanitarne organizacije o delu z invalidi? »Delo društva je zahtevno, kajti do prizadetih oseb je treba biti še bolj obziren, človeški, rahločuten. Treba je znati prisluhniti težavam in krivicam, ki jih ti ljudje še bolj izrazito čutijo. V tem brezosebnem tempu je včasih zares težko navezati pravi odnos.« D. Zlebir Obiskali bodo 40 članov društva Radovljica — Po programu Društva invalidov Radovljica, ki je bilo ustanovljeno leta 1971 in ima danes 460 članov, nameravajo v teh mesecih obiskati okoli 40 invalidov na domu in jih obdariti. Obenem bodo spoznali tudi, kako invalidi živijo in poskrbeli za pomoč tistim, ki so je potrebni. Društvo invalidov je poslalo marca med člane ankete, s katero nameravajo ugotoviti, s katerimi interesnimi dejavnostmi se ukvarjajo člani in katerimi dejavnostmi se še želijo ukvarjati. Posebno pa jih zanima, kakšni so problemi invalidov, ki so zaposleni v delovnih organizacijah. V delovnih organizacijah so trije aktivi, ki pa še niso zaživeli tako, kot bi si člani želeli. Anketa je le del aktivnosti Društva invalidov Radovljica. Pripravljajo dva izleta ter se odločajo še za druge aktivnosti invalidov v spomladanskem obdobju. D. S. Priprave na srečanje invalidov Tržič — Društvo invalidov Tržič je na zadnji seji razpravljalo o pripravah na tradicionačno srečanje invalidov Gorenjske, ki bo predvidoma 9. junija v osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah. Srečanje težkih invalidov Gorenjske bo tokrat že peto po vrsti. V ta namen je bil ustanovljen tudi poseben pripravljalni odbor, ki bo poskrbel za tehnično plat ter kulturni program. Organizator srečanja društvo invalidov Tržič pričakuje pomoč delovnih organizacij in družbenopolitične skupnosti, zlasti glede denarja, kajti društvo je z njim precej revno. Pokroviteljstvo bo po vsej verjetnosti spet prevzela Ljubljanska banka. V nadaljevanju seje je beseda stekla tudi 0 težavah pri delu društva. Zlasti težko je dobiti tajnika, tako da mora večina dela opraviti predsednik. Člani društva so menili, da bo tajnika kljub vsemu treba najti, razen tega pa DO treba po posameznih področjih delo rai deliti med člane izvršnega odbora Težavam se pridružuje tudi prostor, ki je trenutno na podstrešni stavbe občinske skupščine, torej /a inva lide, zlasti težje, neprimeren Izvršni odbor je že poslal prošnjo samo upravni stanovanjski skupnosti Tržič, ki naj bi jim pomagala najti nov prostor. J. Kepic Preprečujmo invalidni Ob letošnjem mednarodnem dnevu invalidov, pomladno nedeljo, 25. marca, je pred nami nova, obi naloga — preprečevanje invalidnosti doslej še vi raziskana in upoštevana. Pobuda za osvežitev programskih zamisli na preprečevanja invalidnosti in njenih posledic bo konkreten izraz in mednarodno razsežje junija prihodnje Kanadi. Kongres, ki bo potekal pod naslovom »Preventiva integracija, prednostni nalogi 1980«, bo vplival m I i taci j n ke programe v vseh deželah in pripomogel k _ vanju naraščajočih vzrokov invalidnosti, ki jih terja" družbeni razvoj. Preprečevanje invalidnosti v širšem smislu pomeni in ohranjanja zdravstvene in delovne zmožnosti dala naj Preventivna zaščita, ki omogoča te cilje, pa sestoji i neposredne zaščite pri delu, iz družbenega standarda ter •] sistema družbene pomoči, ki jo terjajo invalidnost, starosti neugodne družinske razmere. Preventiva invalidnosti v smislu pa zajema preprečevanje vzrokov nastanka invalidne* in načina preprečevanja — na primer proučevanje pre nih in porojstvenih vzrokov, genetično svetovanje »i družinam o zdravih razvojnih razmerah itd. Med sociološki* razsežnostmi preprečevanja invalidnosti pa ne smemo _ na širiko prizadevanje družbene skupnosti za hunuuiizaep dela, preprečevanje nezgod in odpravljanje tveganja pri ea» Potrebno je tudi zgodnje odkrivanje invalidnosti in k slep j ri zaci j a za kasnejše vključevanje prizadetega človeka v sbeV in za njegovo rehabilitacijo. Prav tako ne smemo zaneaev* zagotavljanja socialne pomoči in ob omogočanju ekonomske* osebnostne samostojnosti misliti predvsem na za poslov«* invalidne osebe v dejavnosti, ki so še v mejah njegove de*** in osebnostne zmogljivosti. Humanitarne organizacije po sfj* v sodelovanju z invalidskimi društvi poskrbele tnal • vključevanje človeka v druge oblike ustvarjalnosti — e*> benopolitične, kulturne, rekreacijske - kar je za mor** oporo in zavest o lastni koristnosti nujno potrebno. V zavest celotne družbe naj bo položen letošnji mata, bomo ob zaključku prihodnjega desetletja lahko poust uspešnost našega prizadevanja. Kratkoročen in dolgoročne naj nam bosta humanizacija delovnih razmer pa tudi vanja za normalno vključevanje invalidnih oseb v ' življenjski proces. Posebna naloga invalidskih i mednarodnem dnevu invalidov pa naj bo pregled in d< prograamskih, zaisli, ki naj jih ob geslu »Pre invalidnost« v tem duhu na novo opredelijo. D deta Uspešno v enajsto 1< Kranj - Deset let že kranjsko društvo invalidov skrbi za normalno vključevanje svojih članov v življenjsko in delovno okolje. Razen osrednje naloge - zagotovitev ustreznega delovnega mesta kot ekonomske samostojnosti in poklicne ustvarjalnosti — se lahko pohvali tudi z odlično organizacijo rekreativne dejavnosti. Zadnji dve leti se invalidi lahko udeležujejo plavanja, organizirajo tečaje za neplavalce, v poletnih mesecih pa lahko letujejo v obmorskem Strunjanu. Tudi kulturno življenje med invalidi je precej živahno, pogosti so kulturno-zgodovinski izleti, strokovne vodene ekskurzije in srečanja z invalidi drugih društev v Sloveniji in zunaj nje. Poskrbeljno je tudi za dobro povezanost med aktivi v delovnih kolektivih in štiridesetih krajevnih skupnostih, od koder mreža poverjenikov posreduje težave invalidov društvu, ki jih potem rešuje prek svojih komisij. Kranjsko društvo je delovnih v Sloveniji. V je z mnogimi uspehi opra> obstoj, pokazalo pa je tud. ob reševanju obilice vsako problemov gledati v Prva naloga sedanjega mas** obdobja jim je preuredita štorov, ki so postali neprimerni za vso dejavno^ va. Doslej je namreč društvo valo v prostorih KS V; stolp, v bodoče pa se m spoprijeti z gradnjo lastnih nih prostorov. Poseben bo zagotoviti potrebna okrog 18 starih milijonov terjajo optimistični načrti, pa bodo dosedanji fina» Skupnost za zaposlovanje, stvena in izobraževalna si1 Republiška zveza invalide* ljanska banka - ter delov*] nizacije kot podporni člam prav gotovo ponovno pomoč. Deset let delovanj Jesenice - V soboto, 10. marca, je bila v jeseniški Kazini slavnostna seja Društva invalidov Jesenice. V uvodu srečanja je predsednica društva Marica Potočnik poudarila, da letos v Sloveniji praznujemo desetletni jubilej delovanja društev invalidov, saj je bila januarja 1969. leta v Ljubljani ustanovna skupščina Zveze društev telesnih invalidov Slovenije To je bila tudi osnova za kasnejše ustanavljanje medobčinskih društev po posameznih regijah. Tako so medobčinsko društvo ca Gorenjsko ustanovili junija istega leta. Hkrati z ustanovitvijo regijskih društev je bilo v posameznih občinah omogočeno osnovanje in delovanje matičnih podružnic Društva invalidov. Ker so se v tej obliki organiziranosti invalidov pozneje pojavile pomanjkljivosti, pa so v občinah začeli ustanavljati samostojna društva. Tako je bila podružnica Društva invalidov za jeseniško območje ustanovljena oktobra 1960, leta Predsednica Potočnikova je zatem opisala desetletno delo jeseniškega Društva invalidov, ki ima danes že več kol 900 članov in zelo uspešno deluje. Na svečanosti, ki so se je adeležili tudi predstavniki Zvete društev invalidov Slovenije gO renjskih društev invalidov, občinskih družbenopolitičnih organizacij in delovnih kolektivov iz jeseniške občine, so podelili v*č priananj članom društva /a dolgoletno us- pesno delo tei nekaterim organi-ladjam, k. so v tem obdobju pomagale pri raivoju dejavnosti drtiil\ ' Svečano sejo so člani invalidov Jesenice sklenili : letno konferenco, na ki presedali delo v zadnjem ter se dogovorili o akcijah a Prireditve, izleti V okviru medna*** dneva invalidov in 1I-)*V w < dela svojih društev •** dni na Gorenjskem drv** validov pripravila as ' vrsto kulturnih prir*** Tako bo prireditev v d 31. marca ob 16.30 v i skem domu v Kranj«, i dne ob 16. uri pa v do** bode v Žireh. Organi** opozarjajo, da bo p*4 avtobus odpeljal v žiri * hotela Alpetour ob 16. uri Na Jesenicah pa bode lidi praznovali v sobo** aprila ob 16. uri v domu J' Pibernik na Javornik«. Društvo invalidov Kra* bo za svoje člane org tudi dvodnevni izlet v * ske toplice. Odhod bo 21' la ob 6. uri zjutraj izpred la Creina v Kranju. Cei* dnevnega izleta je ssJ*> din, člani pa se lahko ■** javijo vsak torek od 15. ^ ure. V. 9.STRAN G LAS V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE KINOLOGI SO ZBOROVALI Tržič — KinoloSko društvo Tržič je še mlado in se še vedno bori za obstoj (pa tudi za denar), a kljub temu se njegovi člani že lahko pohvalijo z lepimi uspehi. Vežbali-šče imajo v Križah, kjer so sami postavili brunarico za sestankovanje in hrambo vadbenih orodij. Na redni letni konferenci, ki je bila v petek, 16. marca, so med drugim sprejeli tudi delovni program za letos. Poudarek so dali vsebinskemu in kadrovskemu področju, izboljšanju kvalitete šolanja in vzgoje psov, udeleževali se bodo tekmovanj ter pridobivali nove člane. Razen tega nameravajo pripraviti tudi nekaj strokovnih ogledov in predavanja. J. Kepic ^fcdaart — Ob koncu januarja je Lipnica napravila ^|>ce/ Škode na travnikih in v gozdovih. Nevarno se je f^"* bregov in spodkopala ter odnesla številno drevje, ^ je stalo v bližini struge. Delavci Vodne skupnosti Go-' so se zato odločili za čiščenje struge. — B. B. VISOKO ODLIKOVANJE ZA AMD CERKLJE Cerklje — V soboto zvečer je bil v Cerkljah občni 2*or domačega Avtomoto društva, ki združuje nad 500 j**J»v iz sedmih krajevnih skupnosti pod Krvavcem. O F*«u društva je poročal predsednik Jože Korošec. Cer-jijsnsko Avtomoto društvo, ustanovljeno januarja leta **53 z 49 ustanovnimi člani, je preraslo v organizacijo z 2V1500 člani. AMD Cerklje se ponaša s 60 najrazličnejši tečaji, ki jih je obiskalo nad 2000 ljudi, raznimi drugimi strokovnimi predavanji, paradnimi in dru-^li vožnjami ter prireditvami, ki dvigujejo tehnično ^jituro ljudi. Člani so najbolj ponosni na nov dom. Nad Ji1"** je opravilo 15.000 prostovoljnih delovnih ur, po-v delu in denarju pa znaša 15 starih milijonov sv, Z novim domom ima društvo boljše delovne po-Treba bo urediti še centralno ogrevanje in opraviti |atera druga dela in dom bo nared. To je ena glavnih ^U*0€ novega upravnega odbora. Nič čudnega ni, če je l^kfjanako društvo že prejelo plaketo Borisa Kdriča za 2N»ge.pri širjenju tehnične kulture, na sobotnem obč-zboru pa je predsednik kranjske občinske skupščine Božič izročil Cerkljancem red zaslug za narod s io zvezdo, s katerim ga je odlikoval predsednik Tito ' 25- obletnici delovanja. Nov delovni program je zahteven. Treba bo do konca b' dom. Živahnejše mora postati delo športne, šol-hnetijske in gozdarske sekcije. Ponovno utegne zaži-Kkcija motoristov, v domu pa imajo prav tako na > prostor radioamaterji, modelarji, foto in kinoama-ter sorodne tehnične dejavnosti. Skrb za varnost v Jem prometu je med najpomembnejšimi nalogami, tako pa sodelovanje v akciji »Nič nas ne sme preseli«. Na občnem zboru je bil za častnega člana dru-'* izvoljen Polde Lovšin. J. Kuhar Jesenice — Pet desetletij star dom Telovadnega društva Partizan na Jesenicah je že močno načel zob časa, stavbo pa je močno prizadel tudi potres pred leti. Ker že od jeseni 1977. leta ne služi več svojemu namenu, ga je jeseniška telesnokulturna skupnost sklenila obnoviti. Zdaj na domu obnavljajo streho, do jeseni pa bodo preuredili tudi notranjost stavbe. Kot predvidevajo, bodo obnovitvena dela veljala okrog 2,5 milijona dinarjev. (S) - Foto: J. Z. OD PACIFIKA DO AMAZONIJE Kranj — V sodelovanju z delavci doma JLA priprav-Foto kino klub Janez Puhar iz Kranja predavanje "U slovenske jamarske odprave v Južno Ameriko t dr. Franceta Habeta Od Pacifika do Amazonije, davanje, popestreno z 250 barvnimi diapozitivi, bo Jrck, 27. marca, ob 18.30 v domu JLA v Kranju. Radovljica — V nekaterih krajih na Gorenjskem pogosto vidimo takšne smerokaze, ki kraju nikakor niso v ponos. Najbrž gre za objestnost nekaterih, ki menijo, da bodo s tem, ko odlomijo ošiljen konec, ki kaže v pravo smer, naredili duhovito in smešno dejanje. Vozniki pa, ki se vozijo mimo, menijo, da storilci zelo škodijo ugledu svojega kraja. Krajani naj bi zvedeli za storilce, jih prijavili, da bi se iz objestnosti poškodovani smerokazi popravili na njihov račun. — B. B. KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO ranjska alpinistična odprava v Ande 80-letnici PD Kranj odhaja ajska alpinistična odprava v *U v Ande. To je gorska skupina, V vleče vzdolž vse Južne Ameri-Cilj odprave je Alpamavo, vrh zelo blizu 6000 m. Leži v gorski Cordillera Blanca v skupini 'Cruz. Kljub svoji relativno ni višini(5947 m* je zelo opazna S svojo pravilno piramido je w kot »najlepša na svetu«, lo ime Alpamavo pomeni blatna *. po blatnem izviru v SZ dolini čredno lepoto gore ime nima no-zveze. Gora ima štiri stene in Srebene. Vrh je skoraj vodora-kulminira v južnem vrhu. Iz do-* ni viden. Dosegljiv je iz treh >ni. po novi cesti iz Safune na JOT, preko Quebrada Santa Cruz jugu ali pa preko Calas in 1 Atuncocha ter Quebrada imavo. Prvi obisk je gora doživela že leta 1948. Švicarji Lauterhurg, Schmid in Sigrist niso dosegli vrha po SZ steni. Leta 1951 je francosko belgijska odprava dosegla severni vrh po S grebenu. Južnega vrha zaradi megle sploh niso opazili. Isto smer so leta 1966 ponovili Badgate, Smith, Bur-nell, Gra.v in Amatt. Vzpon so ril -mali, zato so ves greben opremili s fiksnimi vrvmi. Istega leta sta Stein-beis in Gessner ponovila smer na S sedlo (5670m), potem pa preko SZ stene (45 stopinj) do zahodnega grebena, po katerem sta prišla na vrh. Težavam sta se umikala v SZ in SV steno. Sestopila sta po severnem grebenu. Leta 1968 so Irvvin, Jenkinson, Drake in Holdsvvorth ponovili Francosko smer — iz SV ledenika na S sedlo in po S grebenu na severni vrh. Istega leta Ricker in Tunzelmann dosežeta južni vrh. 1969 so se gori asilci iz Smokuča praznujejo *eznica — Na začetku tega me-1* imelo Gasilsko društvo Smo-■vojo redno letno konferenco, ki ^ Je poleg velikega števila pionir-ndadincev, članic in Članov Mi tudi predsednik občinske zveze z Jesenic, predstav Pruskega in radovljiškega ga-društva, krajevne skupnosti n,ca in družbenopolitičnih orga-J Člani upravnega odbora dru-*> v svojih poročilih prikazali •a pomen delovanja članstva. Bfci v Smokuču posvečajo naj-Pozornost strokovni izobrazbi. 0 so letos že drugič zapored ftizirali tečaje o preprečevanju *rov za najmlajše prebivalce. Je opravilo izpite iz te snovi ter značke in plakete 15 pionir- 1 Pionirk, letos pa že 30, D' se člani vsestransko usposo-?ašenje in reševanje, se števil-feležujejo gasilskih športnih ovanj. Tako so na tekmovanju dežel, kjer sodelujejo gasilci iz "•'je, Julijske krajine in Koro-v močni konkurenci zasedli dru- ^e*to. Prizadevne članice so na republiškem tekmovanju na Ravnah že drugič osvojile zlate značke. Mladinci so bili prvi na občinskem tekmovanju, prav tako pa so osvojili zlate značke na mladinskem republiškem tekmovanju v Bražicah. Tudi pionirji tO bili na občinskem takmo-vanju med prvimi. Med drugim so člani upravnega odbora v poročilih poudarili potrebo po tesni povezavi in dobrih odnosih med operativnimi štabi civilne zaščite v gasilskih društvih, občinsko gasilsko zvezo, samoupravno požarno skupnostjo in krajevno skupnostjo ter opozorili na pomembno vlogo žensk v gasilskih in drugih društvih.1 Dogovorili so se tudi o najpomembnejših nalogah članstva za pripravo na praznovanje jubileja društva. Gasilsko društvo Sniokuč namreč letos slavi /)(). obletnico delovanja. Zato bo ob prazniku krajevne skupnosti Žirovnica, od 18. do 24. junija, nemalo prireditev. Takrat bo društvo izročilo namenu tudi sodoben gasilski avto, pionirji pa bodo razvili gasilski prapor C. J. približali po dolini Santa Cruz. Po južnem ledeniku so se vzpeli na sedlo v vzhodnem grebenu (5200m) in po tem dosegli južni vrh. Sestopili so po JZ steni. Vrh sta dosegla Schmid in VVeinzerl. Za celoten podvig sta rabila 5 dni. Bivakirala sta na sedlu in dvakrat v steni ter na sestopu. 1975 sta Carson in Mannig opravila vzpon po vzhodnem grebenu in sestop po severnem grebenu. Istega leta sta Jollv in Stanton v 4 dneh ponovila smer po SV ledeniku in SV steni na južni vrh. Sestopila sta preko severnega vrha po severnem grebenu. Tega leta Italijani Ferrari. Borgonovo, Negri, Liati, Zoia in Castelnovo opravijo vzpon s severnega sedla po JZ steni. 1977 pa je C. Jaeger opravil solo vzpon po JZ steni in sestopil po severnem grebenu. Odprava načrtuje vzpon po še ne-preplezanem zahodnem grebenu (spodnji del), medtem ko je zgornjih 120 m že preple/.anih iz leta 1966. Kranjski alpinisti, ki bodo odšli na pot predvidoma konec maja, bodo uporabili pristop po dolini Alpamavo. Na pozdravni razglednici je zahodni greben na skrajni levi strani, desno od njega se razprostira veličastna južna stena, po kateri je bil leta 1977 opravljen solo vzpon. Te barvne pozdravne razglednice lahko vsi prijatelji planin in alpinizma dobijo v društvenih prostorih PI) Kranj tako, da vplačajo 40 din. Razglednice lahko dobijo takoj, ali pa jim jo člani odprave pošljejo kot pozdrav iz Peruja v Južni Ameriki. Poleg tega lahko dobijo tudi spominske značke izdane ob tej priložnosti. Cena je 20 din. Člani kranjske odprave v Ande pa so: vodja odprave Peter Markič (23 let), zdravnik dr. Matija Horvat (44 lat),Tomo Časen (19 let), Matjaž Dolenc (25 let), Matej Kranjc (22 let), Luka Karničar (član AO Jezersko. 23 let), Pavle Oman (26 let) Barbara Perčič (20 let), Marija Per-čič (22 let), Marjan Ručigaj (30 let). Drago Segregur (26 let). Žarko Truš-novec (23 let). P.Oman Manjša skupina članov blejske folklorne skup ine (112. zapis) Zares mi ni do kakega laskanja, če trdim, da je »Bled z okolš'no« najimenitnejši cvet v šopku lepot slovenske domovine. Okusi so seve različni, vsakemu človeku je njegov rodni kraj najljubši, potemtakem tudi najlepši. Toda na splošno smo si Slovenci že dolgo edini vsaj v tem, da je Bled biser naše dežele. Ne le zato, ker mu je hvalnico zapel že naš Prešeren, tudi zaradi izjemno zanimive geografske lege med gorami, kjer je (po Zupančičevo) naša zemlja zakipela, zahrepenela, v nebo je hotela, v višino pognala se kot val, a v naletu pod zvezdami val je obstal — tako strmi zdaj sredi višine okameneli zanos domovine: bleste se v daljavi razdrti grebeni... Krasi pa podobo Bleda tudi spomin na naše davne poganske prednike: tu so imeli na otoku svetišče lepe boginje Žive, tu so legali k počitku ... Staroslovenski grobovi na grajskih Žalah pričajo o tem. Bled je našim zamejskim rojakom, na splošno tudi drugim, Jugoslovanom in celo tujim prijateljem pravi sinonim za Slovenijo. Na široko znan, močno obiskovan, že šolskim otrokom pravcato doživetje na vseh majniškjih izletih. In nenazadnje: »Bled z okolš'no« je tudi domač kraj možatih Blejcev in brhkih Blejk. Prav posebno lepo jih je videti, ko se zavrte v svojih nošah. No, prav temu poglavju, udejstvo-vanju blejske folklorne skupine, bo posvečen ta zapis. FOLKLORNA SKUPINA BLED N a jesen 1978 je slavila že 33-letnico svojega obstoja, organizacijsko pa sodi v okvir V. r-n Alpinistične novice NOČNI vzpon Matjaž Dolenc, Matej Kranjc, Peter M'.rkič. Drago Segregur in Žarko Trušno-vec so v nori iz 7. na H. III. 1979 preplezali Grapo med Veliko Koroško Baho in Ledin-skim vrhom. Ocena II (ključno mesto III). Smer, ki je zanimiva le pozimi, je visoka 700 m. Plezali so slabi dve uri. Sneg je bil trd. le pri vstopu se jim je udiralo. V SZ STRNI KALSKEGA GRKBENA V nedeljo. II. III 1979. so Tomo Česen. Klemen Kobal in Vili Skok preplezali Kranjsko smer v SZ steni Kalskega grebena. Ocena III —IV, visina stene 900 m. Plezali so tri ure in pol. bila pa je to 2. zimska ponovitev. Potem pa so v sestopu preplezali Grapo med Kalsko goro in Kalškim grebenom (700. II —III) Sestop je trajal slabo uro. Razmere so se menjavale. Spodaj se je precej udiralo, zgoraj pa je bilo boljše. ANDI V prejšnjih novicah je bilo objavljeno, da alpinistični odsek PI) Kranj pripravlja odpravo v perujske Ande (Alpamavo — 5947 m). PI) Kranj je izdalo barvne |X)zdravne razglednice. Vsi ljubitelji planin in alpinizma jih lahko naročijo tako. da vplačajo 40.— din na račun PI) Kranj, št. 111500-679-80102 »za odpravo«. Lahko jih pa dobijo tudi v društvenih prostorih PI) Kranj PI) Kranj bo v kratkem izdalo tudi spominske značke. Ona je 20.— din. Nekaj plezalnih vodnikov je še na zalogi (plezalni vodnik »Ravenska Ko^na«). TOMOČESEN Umrl Janez Šparovec Podbrczje — V jeseniški bolnišnici je 16. marca umrl Janez Šparovec, najstarejši krajan Podbrezij. 7. marca je dopolnil devetdeset let in nihče ni mislil, da se bo tako kmalu poslovil. Na pogrebu se je zbralo veliko Podbrežanov, ki so imeli pokojnega Šparovca radi. S tem je bila tudi uresničena njegova želja počivati v rodnih Podbrezjah. S. Pretnar Kulturno-umetniškega društva Bled. Seveda pa začetki nastopov fantov in deklet v lepih blejskih ljudskih nošah segajo daleč v stare čase. Saj je nekoč bil celo običaj, da sta se tako ženin in nevesta, priče in svatje podali k poroki oblečeni kar najbolj slovesno — to je v ljudsko noš. Ta mična navada se je pozabila šele pred pol stoletjem. Prej pa je bilo takih porok na Gorenjskem kar dosti. Plesalci in pevci blejske folklorne skupine so v dobi svojega obstoja nastopali po vsej Gorenjski pa tudi v Beogradu. Največkrat seveda doma, na Bledu. Številnim tujcem so tako posredovali milino slovenske pesmi in čar starih kmečkih plesov: valček, polka, šotiš, križna polka, štajeriš, mrzoline, ceprle, najkatoliš, špicpol-ka in sedmerka. FRANCE MAROLT Kar prav bo, če povem, da je prav blejska folklorna skupina ravnala domiselno: svoje delo je naslonila na znanje in mentorstvo Franceta Marolta, skladatelja, zbiratelja in prireditelja slovenskih ljudskih pesmi. »Obhodil je domala vso Slovenijo, zapisoval ljudske napeve in prisluškoval njih melodiki, študiral je ljudske plese, ustanavljal folklorne plesne skupine, odkrival ljudske običaje, stikal za ljudskimi instrumenti in se zanimal za ljudske, narodne noše.« No, sloves Franceta Marolta (1891 — 1951) danes širijo »Maroltovci«, njegova folklorna plesna in pevska skupina, ki je v času po osvoboditvi »preplesala« skoro ves svet (vsaj one dežele, kjer žive naši rojaki). Torej se je tudi blejska folklorna skupina naslonila na znanje pravega moža — strokovnjaka. In pozneje tudi na znanje njegove vdove Tončke Ma-roltove. Tako sodelovanje pa je že jamstvo za pristnost plesov, ki jih izvajajo naši Blejci. Ne bo zato narobe, če ponovim še nekaj besed iz Maroltovega zapisa: »Med nezapisano gibno-zvočno ljudsko izročilo, ki se po spominu prenaša iz roda v rod, spadajo poleg besedila pripovedne reči, pesmi in glasba tudi ljudski plesi. Kakor more ljudstvo zvočno upodobiti svoja čustva le v materini govorici, domači pesmi in glasbi, tako se ve in zna fizično razgibati najmočnejše in naj-pristneje samo v svojem delu in plesu.« LJUDSKA NOSA- NARODNA NOSA Sprva je kazalo, da je to en sam pojem: le narodno smo zamenjali z ljudsko, kot je pravilno v duhu slovenskega jezika. Toda natančneži trde, da je slovenska ljudska noša ona, ki jo je upodobil na svojih freskah crngrobski slikar ali pa Valvazorjev bakrorezec. Utegnilo bi biti to res za vsakdanjo, delovno nošo. Toda naši folkloristi plešejo v pražnjih »narodnih« nošah, ki resda niso tako starega izvora, saj jim je komaj poldrugo stoletje. Njihov pojav in razcvet sega v preporodna leta, v dobo slovitih ljudskih taborov, v čas narodnega prebujenja. Očitek, da ja noša preveč alpska, je lahko prenesti — kaj drugega pa naj bi bilo tu? Sicer pa je znano, da je imela gorenjska narodna noša svoj izvor na svojih tleh (Šiška, Šentvid, Bled), četudi velja danes za nekako splošno slovensko. To je prinesel čas. Naš zapis pa se bo omejil le na pogovor o blejski, gorenjski noši, moški in ženski. Naslonil pa se bo na ugotovitve Tončke Maroltove, naše pač najbolj me-rodajne strokovnjakinje za gorenjsko nošo. — Še enkrat: govor bo o »gorenjski praznični ljudski noši«, torej ne o kaki starosvetni ljudski noši, ki bo prej ali slej postala tudi bolj znana, določena, dognana. O L A S10. STRAN PETEK. 30. MAMCI t. OBISK V KRAJEVNI SKUPNOSTI R! RETECE 1878- Značilni vaški vodnjak — taksen simbol so izbrali krajani Reteč. Leta 1878 so sredi vasi izkcpali 30 metrov globok vodnjak, kamor so vsi vasčani hodili po vodo. Spomin na preteklost, hkrati pa poudarek na življenjski povezanosti vseh krajanov. Pred vojno so bile Reteče kmečka vas, danes je le še 14 zaščitenih kmetij. Zazidalni načrt, ki je obljubljen za letos, bo omogočil novogradnje. Krajani so že predlagali, naj bo to organizirana gradnja z atrijskimi hišami. NIKOLI NIS Re tečan i so povedali ČAKALI LOJZE BOBNAR, Gorenja vas St. 11 Problem je telefon. Imeli ' smo javno govorilnico, toda linijo smo pred leti odstopili tovarni Iskra ter se dogovorili, da bomo ta telefon lahko uporabljali. Toda nastajajo težave, čeprav naj bi imeli prosti vstop v vsakem času. Krajani zahtevamo ta telefon nazaj, naj ga nam preskrbi Iskra. Se eno težavo imamo, ki sem jo že povedal na zboru krajanov. Lani je v tovarni Iskra gorelo in izkazalo se je, da so bili vsi štirje hidranti prazni. Torej ni dobro poskrbljeno za varnost. Naše hiše pa so tik ob tovarni. ZVONKA HAFNER, Reteče 34 Najbolj pereč problem v našem kraju je telofon. Ne moremo verjeti, da se ne da nič narediti, saj sosednja naselja prav v zadnjem času dobivajo telefonske priključke. Marsikatera pot bi nam bila prihranjena, če bi imeli vsaj javno telefonsko govorilnico. Uporabljamo telefon v tovarni Iskra, toda tam so težave, zlasti zvečer, ko gre vratar na obhod in je vratarnica zaklenjena. Krajevna trgovina je postala premajhna. Ob sobotah, ko nakupujejo okoliški viken-daši, je v trgovini prava gneča. Radi bi imeli tudi manjši lokal s toplimi obroki. VIKTORIJA POGAČAR, Gorenja vas Največ težav imamo z izgradnjo telefonskega omrežja. Menim, da smo malce zamudili in da hi se vendarle dalo kaj narediti. Morda se nas je za telefonske priključke prijavilo preveč, saj so krajani poslali kar 77 vlog. Do leta 1982, ko je obljubljena rešitev problema, je še daleč, zato bi nujno potrebovali javno telefonsko govorilnico. S sredstvi ne bo težav, saj so interesenti sami pripravljeni plačati drage telefonske priključke. Druge probleme nekako sproti rešujejo s pomočjo samoprispevka. Nekaj težav je pri urejanju vaških poti. Morali bi priti do tega, da bodo z asfaltom pokrite vse poti, ki jih je mogoče asfaltirati in da bodo makadamske poti dobro vzdrževane. Retečani žive na robu škofjeloške občine — Zato so morali v letih, ko se občinski dinar še ni enakomerno razdeljeval, predvsem sami prijeti za delo — Zrasla je skupna zavzetost za razvoj kraja — Danes zato ni naključna izredna povezanost vseh krajevnih organov in organizacij NA POMOČ Krajevna skupnost Reteče združuje dve vasi: Reteče in Gorenjo vas. Sega tja do križišča na Jeprci, na njenem jugu teče Sora. Na eni strani meji na krajevno skupnost Godešič, na drugi strani na Medvode, kjer poteka tudi meja med škofjeloško občino in občino Ljubljana —Šiška. Krajani pravijo, da jih soseščina razvite ljubljanske občine vzpodbuja k razvoju kraja in zanje dodatna delovna obveznost. Reteče spadajo med manjše škofjeloške krajevne skupnosti. Ima 710 prebivalcev, obe vasi imata 201 hišno številko. Pred vojno je bila to kmečka vas, danes je le še 14 zaščitenih kmetij. Zrasle so nove stanovanjske hiše, ljudje so našli svoj kruh v industriji. 35 krajanov je zaposlenih v temeljni organizaciji Iskra Reteče — ki je edina organizacija združenega dela v krajevni skupnosti — nekaj več kot 400 se jih vozi na delo v Kranj in Škofjo Loko. Še eno reteško značilnost moramo omeniti. Pred vojno je bil to letoviški kraj. Pot do morja takrat še ni bila »odprta« in Ljubljančani so prihajali na kopanje na Soro. Do Reteč je vozil posebni kopalni vlak. Tudi po vojni so še prihajali, toda Sora je bila vse bolj umazana. Danes je ob Sori 24 počitniških hišic, ki se napolnijo koncem tedna. Med vojno so Reteče. utrpele veliko izgub. Porušena in požgana je bila železniška postaja, šola, kulturni dom in otroški vrtec. Tod je vodila glavna kurirska pod od Dolomitov do Kamniških Alp in prenevarno je bilo, da bi imeli belogardisti in Nemci v kraju svoje postojanke. Krajani pravijo, da so v primerjavi z drugimi vasmi ob robu Sorskega polja žrtvovali največ. Po vojni so vsi prijeli za delo, da so obnovili opustošen kraj. Odstranili so ruševine, že leta 1947 so udarniško obnovili osnovno šolo. Leta 1954 so postavili nov, večji kulturni dom. Kako zavzeto so ga gradili, priča dejstvo, da so 29. novembra še žagali les za streho, sredi decembra pa je bil dom že odprt. Kulturni dom so kasneje še obnovili, zadnjič v preteklem letu, ko je krajevna skupnost prispevala sredstva za plastični pod v veliki in mali dvorani in peč za ogrevanje velike dvorane. Leta 1957 so sami zgradili mesnico, ki je postala zametek nove trgovine. Leta 1959 so potegnili vodovod. Skupaj s krajani Godešiča so izkopali tudi jarke za glavni vod. Leta 1964 je bila na vrsti železniška postaja, kasneje še avtobusna. Za vse akcije je bilo značilno prostovoljno, udarniško delo in pri- spevki krajanov. Nikoli niso čakali, da bi jim padel dinar »od zgoraj«. Vedeli so, da morajo sami prijeti za delo, saj se sredstva in akcije v okviru občine tedaj še niso tako enakomerno razdeljevale kot danes. Ob tem je rasla skupna zavzetost za razvoj kraja, ki je za krajevno skupnost tako značilna še danes. Dolgoletni predsednik krajevne skupnosti Danilo Kosmačin — na čelu krajevnega odbora je bil od leta 1962 do lani — pravi, da so odločitve o akcijah vselej sprejemali skupno. Sestankov krajevnega odbora so se vedno udeleževali tudi predstavniki krajevnih družbenopolitičnih organizacij in društev. Tako so leta 1970 potegnili kanal za meteorno vodo, saj je ob večjih nalivih kleti zalivala voda. Leta 1971 so asfaltirali del vaških poti. 600 tisoč dinarjev so dali za kanalizacijo, ki so jo gradili skupaj z Iskro. Položili so namreč večje cevi, tako da se bo lahko celotno naselje priključilo na kanalizacijo. Poskrbeli so za javno razstvetljavo. Tudi odvoz smeti so organizirali sami. Še bi lahko naštevali. Marsikaj bi radi še naredili. Že dve leti teče krajevni samoprispevek za asfaltiranje in urejanje vaških poti, za ureditev javne razsvetljave, za dokončno obnovitev kulturnega doma in za postavitev javne telefonske govorilnice. Trgovina je postala premajhna, saj se ob sobotah, ko v reteški trgovini nakupujejo okoliški vikendaši, vije dolga kača čakajočih kupcev. V naslednjem srednjeročnem obdobju bi radi dobili otroški vrtec. Želijo se vključiti v mestni promet — progo do Lipice podaljšati do Reteč. Skupaj z Iskro Reteče bodo morali urediti obračališče pri stari avtobusni postaji. Čakajo na zazidalni načrt, ki je obljubljen za letos. Dal bo smernice za nadaljnjo širitev naselja: 50 novih gradenj, nov trgovski center, toplarno za celotno naselje. Seveda ne. smemo pozabiti na telefonsko napeljavo, saj je to problem, ki najbolj žuli krajane. V samoupravnem in družbenopolitičnem življenju v krajevni skupnosti danes aktivno dela 150 krajanov, kar pomeni, da je vsak peti samoupravi jalec tudi uprav-ljalec. Taka množičnost je še dodatna obveznost za vodenje. Krajevna skupnost Reteče je prava občina v malem, saj poleg tega, da poznajo vse oblike družbenopolitične organiziranosti, med seboj tesno sodelujejo. Svet krajevne skupnosti ima več komisij: poleg poravnalnega in potrošniškega sveta komisijo za komunalna dela, /a socialno skrbstvo, za napredek kmetijstva. Zelo aktivno je kulturno umetniško društvo, imajo turistično olepševalno društvo, zelo delaven je krajevni odbor Rdečega križa, imajo nogometni klub in košarkarsko ekipo. Tesna je tudi povezava s krajevno osnovno šolo, saj vsi učitelji aktivno delajo v krajevnih družbenopolitičnih organizacijah in organih. Tudi na obveščanje ne pozabljajo. Čeprav pravijo, da bi bili zelo dobro obveščeni, če bi vsak izmed 150. aktivnih krajanov petim krajanom poročal o delu in akcijah, so se odločili za izdajanje glasila. Letos je izšla prva številka Informacij, ki se odlikuje z jedrnatostjo k kretnostjo in hkrati vsebu* vabilo, da bo dobrodošel vsak log. Uvedli so dežurstvo in četrtek od 17. do 18 ure krajani v pisarni krajevne skc v kulturnem domu dobijo vs trebne informacije ter dajejc loge. Zanimanja je dovolj in četrtek so morali dežurst podaljšati. Leta 1976 so podpisali i pobratenju s krajevno ski A zanj a iz Smederevske P alat Retečanov je bilo med voh ljenih v ta kraj. Izmenjujejo vendar pravijo, da tako g nega sprejema, kot ga do« Azanjah, sami ne znajo pripra\ Trgovina /r premajhna, zlast, ob sobotah, ko nakupujejo tudi okoliški vikrn da.ii. ' Reteški kulturni dom je središče kulturnega, samoupravnega-in družt življenja krajanov. I Kulturni dom I je vsak večer po Skoraj sleherni krajan zna igrati na te rice — Tamburaški zbor je imel lani kar nastopov — Dramska skupina išče režiš Prostori v kulturnem domu so vsak večer polno zasede* se odvija pestro in bogato kulturno, samoupravno in d življenje. V domu se sestajajo organi krajevne skup člani družbenopolitičnih organizacij, vrstijo se predan splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, februarja začel kuharski tečaj, lani so imeli šiviljskega, mladinci orr plese in srečanja, osnovna šola pripravlja proslave, ki radi obiskujejo tudi krajani sosednjih naselij. Celo ix $i> Loke pridejo. Seveda moramo posebej omeniti kult* umetniško društvo »Janko Krmelj«, ki združuje tamburaj* pevski zbor ter drmasko skupino. V kulturnem domu iT* krajani tudi svojo knjižnico. Težko bi našli Retečana, ki ne zna igrati na tamt*^ Tamburaški zbor ima dolgo tradicijo. Prvi je bil ustanovijo 1925 in z delom so prekinili le med vojno. Skorajda vsi krt.« so šli skozi tamburaško šolo. Danes ima zbor tri akt starejšo, srednjo in mlajšo. Pionirski zbor se je javnosti r predstavil na razstavi ročnih del 3. marca letos. Tambura* leta po vojni vodi Franc Rant. ' Tamburaški zbor Bisernica je imel lani kar 72 doma in v tujini. Uspešno je izvedel trego™*Wf*« zborov, ki je bila ob dnevu republike v Skorji Loki. N« nastopilo prek sto tamburašev iz vse t sodelujejo z koroškim društvom Jepa iz Loč ob Baikem Vrata v avet pa so odprli, ko so se leto 1970 povezali 8 umetniškim društvom Save iz Kranja, ki goji folklorne katerih potrebujejo spremljave tomburtc. Tako so lam gostovali na Danskem in Poljskem. M„A.„ . Moški pevski zbor, ki ga vodi Lovro Korenčan, jeva času zelo delaven in okrepljen. Imel je že vrsto uspešni* pov, pripravlja se na samostojni pevski koncert ^ Dramska skupina se bori s težavami Zjdnjoijrt postavila na oder leta 1970, nato pa je dramska d*j«r*J /amria Krajevna konferenca SZDL je da a pobudo ~ fg* te de avnostri. ki je bila v Retečah zlasti^^ Povojmh I živahna. Kulturni dom je bil ^ vojno požgan ,n leto krajani zgradili novega. Toda tudi v.^"r1^; ■°|n*S*J| imela svojega odra, je pripravila po pet »gar.n**<| na okoliških odrih. Danes menijo jeJ?™* **I0\*^| „im • r^*jHt.rifl ki bi strokovno vodil amaters*© ska£ MorZ bi"«"Okviru objine • ^Pom*" I kulturnih »nimi.torj.-v po krajevnih .kupno.UB7 Enotno poimenovanje obeh vasi Poleg Reteč zajema krajevna skupnost tudi Gorenjo vas. Tu pa * začenja prav nenavadna težava. V SkofjeloSki občini je Se ena Gorenja vas — dosti bolj znana - v Poljanski dolini. In večkrat se zgodi, da se poštarji zmotijo in pisma romajo v dolino, reteški Gorenjevaščani dolgo čakajo nanje. Ali pa kamion z naročenim pohištvom išče pravi naslov ob cesti proti Jeprci, namesto da bi odpeljal v Poljansko dolino. Jeze je več kot dovolj. Če sta bili v preteklosti to dve vasi. pa so danes krajani tesno povezani med seboj in skorajda vsi pravijo, da so iz Reteč. Pred leti so z anketo povprašali Gore- , njevaščane, če so za enotno po- ; imenovanje obeh vasi. Večina se je odločila za to. Toda minila so že štiri leta in krajani zaman čakajo, da bi na vseh hišnih tablicah pisalo Reteče. Odrezani od sveta Telefon - problem, ki krajane najbolj pesti in ob katerem se najbolj jezijo. Težava, ki tare celo škot-jeloško občino, je v krajevni skupnosti Reteče več kot očitna Ze leta 1977 je kar 77 krajanov želelo dobiti telefonski priključek. Pravijo, da so ena izmed slovenskih vasi, ki je najslabše povezana. Kar poglejmo: le dva krajana imata telefonski priključek pa se njima je to omogočila njuna delovna organizacija; med srečneži sta dva obrtnika, ki sta se za telefon odločila fe takrat, ko so priključke še »ponujali«; še trgovina in temeljna organizacija Iskre in že smo pri koncu. Celo osnovna šola je brez telefona. Poskusili so vse. Sestavili so posebno komisijo za vodenje razgovorov s PTT iz Kranja. Ponudili so _ števično število. Naša izbrana hokejska vrsta se je ponovno po enoletnem premoru vrnila v nt* skupino. Skupaj z Italijani, ki so izpadli iz te skupine lani v Beograda, a« spet vrnili v družbo tistih, ki se bore od osmega mesta naprej v svetovnem 1__ Lani smo našo izbrano vrsto, ki je igrala v Beogradu, ostro kritizirali zaradi aa> lektivne igre. Vmes so bile razprtije med igralci Jesenic in Olimpije. Vsi no itn* tako, kot to ne bi bila reprezentanca, temveč kot vsak lub za sebe. To ae letna vW celoni ni dogajalo. V reprezentanci so* bili igralci Jesenic, Olimpije, Celja greba. Vsi so se srčno borili za končni uspeh, ki so ga tudi dosegli. Repn bila sestavljena tako, da so v njej igrali že »odpisani« reprezentantje in _ našo izbrano vrsto pomladili. Med vsemi pa je v Barceloni bilo izredno prijateijsm Kolektivna igra jih je pripeljala do prvega mesta. Uspeh je torej tu. Za našo državno zastavo so se borili vsi najboljša ski hokejisti. Že lani v Beogradu so iz teh vrst »vrgli« brata Hitija. Ni bilo in ne kaznovanega Žbontarja in ne Albina Felca. Prav ti pa so bili z ml najboljšimi v barcelonski reprezentanci. Prav je, da smo reprezentanco najboljšimi možmi. Vendar je to dvoreze., meč. Meč, ki se nam v prihodnjih aa> nah lahko še kako maščuje. Sedemintridesetletni Albin Felc je dal ta v It mi idsr vse od sebe. Tudi nekaj let mlajši reprezentantje od Felca ne bodo mogli dolgo igrati hokeja. Tu so dokazali, da so bili ie potrebni mlajšim. Selektard« komisija z trenerjem Boris Svetlinom na čelu je odstopila od prvotnega načrta.« reprezentanco pomladi. Mladi, ki so igrali za letošnjo modro vrsto, so se oda* odrezali. Se posebno se je izkazal novopečeni reprezentant Jeseničan Suva«, b « bil najboljši strelec prvenstva. Dosegel je kar enaindvajset golov. Reprezentance nismo pomladili. Ta, ki je igrala v Barceloni je dosegla >*•» Lahko se vprašamo kako, bo naprej. Uvrstili smo se v skupino B. Reprezentanc* M morala biti pomlajena. Ali bodo mladi, ki bodo nadomestili Felca, brata Hit* * Petača, res sposobni, da bodo drugo leto, ko bo prvenstvo v A rej u na Švedska* obranili uspeh, ki smo ga dosegli v Barceloni. Izredno se bodo morali potraefib.* se bodo obdržali v skupini B. To pa naj bi bila tudi garancijs zs leto l»Sl. To les" Ljubljana ponovno kandidirala za izvedbo svetovnega prvenstva skantst I Potrebno bo zastaviti vse sile, da se barcelonski uspeh ne bo razblinil te ~lasti, ti - sezono. 11. balkanske igre v alpskem smučanju in V pričakovanju dvoboj Križaj — Popangelov Vitoša — sreda, 28. marca (od našega poročevalca). Glavnina naše alpske in tekaške reprezentance je že na prizorišču letošnjih 11. balkanskih iger v alpskem smučanju in tekih. Tu so alpinci Mišo Magu.šar (član) ter mladinci Grega Benedik, Jure Franko, Peter Sitar in mladinke Nataša Blažič, Polona Pehare ter Tjaša Klanjšček. Našo udarno alpsko trojko Bojana Križaja, Borisa Strela in Jožeta Kuralta čakamo danes ponoči. Trenerji tekačev Gašper Kordež, Lovro Žemva in Marjan Pavliha imajo za teke članov pripravljene Toneta Djuričiča, Maksa Jelenca in Cveta Podlogarja. Med mladinci so za start pripravljeni Ivo Carman, Dušan Podlogar, Dušan Djuričič, Ivan Piber ter Goce Donevski. Jeli Jelovčan, Simona Krničar, Mojca Sušina in Andreja Vrhovec pa bodo skušale doseči največ, kar se more pri mladinkah. Reprezentanca je takč, da so med njimi večina tekmovalk in tekmovalcev iz Gorenjskih smučarskih kolektivov. Jutri je kongres balkanskih iger, v Rokomet petek pa bodo prve tekme bodo nastopili v veleslalomu, pa v solo tekih. V soboto sporedu slalom in v nedeljo S tek. Čeprav na Vitoši sneži močan veter, je vse pripravi« prve tekme. Kot pravijo « torji, so 1800 m nad Sofijo pripravili vse proge. Največ zanimanja je zrn Križaj- Popangelov. Križaj dobil veleslalom, domačin Pe slalom. Vendar bo ta dvoboj napet do konca. Pri tem ne pozabiti še na odličnega Stu Kuralta pa*tudi Magušar naj* vmešal v borbo za tri odlici* alpincih, mladinkah in kakor tudi v vseh tekaški phnah od naSih pričakujemo zlatih, srebrnih in bronastih kc Ne smemo pozabiti, da so tem zbiru naši lani najbolj u Za .končni uspeh naj nam bi lahko skalili le gostitelji in Romuni. Od reprezentantov in Turčije pa ne pričakujemo D. Hi V nedeljo Jelovica : Sei KRANJ - Jutri in v nedeljo bodo oživela rokometna igrišča Sirom Slovenije. V boj za prvenstvene točke bodo startali roko-metaši in rokometašice v vseh republiških rokometnih ligah, teden dni prej pa so startale tudi ekipe v drugi zvezni rokometni lig' - sever, kjer je v prvem spomladanskem kolu pripravila največje presenečenje ekipa Alplesa z zmago nad vodečo ekipo lige, ekipo Podravke in dokazale, da so se za nadaljevanje prvenstva dobro pripravile ter po ugodnem spomladanskem razporedu računajo na 12 prvenstvenih točk. Rokometaši Jelovice so se v prvem spomladanskem kolu izredno dobro upirali v gosteh rokometašem Rovinja ter kar petkrat izenačili rezultat, vendar so nekaj minut pred koncem tekme popustili v obrambi ter srečanje izgul ili s štirimi goli razlike. V nedeljo pa jih na igrišču Puštal v Loki čaka neugoden nasprotnik nja, s katero so v jesenskem de* l stva izgubili z dvema r»i„_,. (24:22). Tekma Jelovica : SeailE?,i ob 10. uri. V republiški moški rokoametai W1 derbi srečanje Prule : Tržič drum**' vo srečanje v zahodni »kuminjZ« W'J dovščini Lipa : Kamnik. Tudi v publiški rokometni ligi _ znhoal gorenjski ekipi gostovali. R Tržiča bodo gostovale jutri svoj čevju, rokometašice PreddvorssZ pri selekciji Obale. Prvenstva nadaljevale tudi mladinke v____ kometni ligi — center. Jutri ootT tekma Alples : Olimpijn, ostala bodo v nedeljo dopoldne. Od ekip bodo igrale na domaćom mladinke Dupelj z ekipo Tržiča. T ob 10. uri. Poleg > pokli Gozdno gospodarstvo Bled, n. sol. o. Bled, Ljubljanska c. 19 Delovna skupnost skupnih služb Po sklepu odbora za medsebojna razmerja delavci skupnih služb objavljajo prosta dela oziroma naloge organiziranje — programiranje v službi za računalniško obdelavo pod a tko* nloAnih pogojev se za objavljena dela oziroma naloge zaht*" • nomiata kot funkcionalno znanje pa tečaj za programinu.* ....«....,ti intiii tll.Kll MIKIH iniiii.iiiii^". ----- . .. ,„ ter;, i U 0rgan.EaC.J0 s.stema informacij. . .... i,„ iikUnieno za določen čas, ker gre za nadoaa X!;™li:ZZ y*.........-tu. predvidoma do decen*. k- tos z dalom i«- mogoča pačati takoj. Podrobne informacij.- lahko ^'l^SS,''« < 19 in »Uer v lo dneh od dneva objave teg. ogU. naslov I j a iin k a 71 Na streho in spet na kolesa Železniki - V torek, 27 marca, *e je ob 22.15 zgodila prometna nesreč* na regionalni cesti Železniki — Skofja Loka. na Selškem polju, zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznik osebnega avtomobila, 19-letni Janez Benedik iz Pozirna, je vozil od Železnikov proti Dolenji vasi. Na Selškem polju je prehiteval voznika osebnega avtomobila, 194etnega Antona Podlipnika iz Knap in vozilo oplazil po levi strani. Zrinil ga je s ceste, nakar se je avto Drevrnil na streho in obstal na kolesih V nesreči je bila težje ranjena Podlipnikova sopotnica, i 7-letna Tatjana Jelene iz Sevelj. Materialna %oda je ocenjena na okoli 20.000 dinarjev. Ranjena kolesarka Kranj — V ponedeljek, 26. marca, se je ob 12.40 na magistralni cesti Kranj —Orehek v naselju zgodila težja prometna nesreča zaradi nepravilnega zavijanja in neupoštevanja prepovedi. Voznica kolesa, 65-letna Marija Cebulj iz Voklega pri Šenčurju se je s kolesom peljala po magistralni cesti od Kranja proti Orehku. Med vožnjo od Labor groti Orehku ni upoštevala, da je s prometnim znakjm na tej relaciji "promet za kolesa prepovedan. Ne da bi se prepričala, če je prosta cesta, je zavila z leve na desno stran ceste, ker je nato nameravala zaviti na stransko pot. Zapeljala je pred tovorni avto voznika Gabrijela Rih-tarsiča, starega 40 let, iz Krope. Vozr nik je kljub zaviranju in zavijanju v desno kolesarko zadel s sprednjim delom vozila. Izven vozišča je obležala hudo ranjena. Iz zdravstvenega ŽITO LJUBLJANA TOZD PEKARNA KRANJ Komisija za delovna razmerja ponovno razpisuje prosta dela in naloge: 1. kurjenje parnih kotlov za nedoločen čas s polnim delovnim časom — 1 delavec 2. čiščenje proizvodnih prostorov za nedoločen čas s polnim delovnim časom — 2 delavki Pogoji: pod 1.: poznavanje delovanja nizkotlačnih kotlov in izpit za kurjača; pod 2.: osnovna šola. Osebni dohodek po pravilniku. Poskusno delo traja 2 meseca. Stanovanja ni. 7 Prijave je treba vložiti v 8 dneh po objavi na upravi ŽITO, TOZD Pekarna Kranj, Dražgoška 8. Črna prometna nedelja Samo v nedeljo so se na gorenjskih cestah pripetile štiri težje prometne nesreče, ki na srečo niso terjale življenj - Vozniki premalo upoštevali cesti — Varnostni pasovi vgrajeni, razmere na vendar redko uporabljeni KRANJ — Voznica osebnega avtomobila Marija Golob, stara 25 let, iz Kranja je v nedeljo, 25. marca. Dežurne trgovine V soboto, 31. marca bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa, Maistrov trg 11 od 7. do 19.30, v nedeljo od 7. do 11. ure; Živila — prodajalna PC Globus, Koroška c, prodajalna PC Klane, Likozarjeva 12 JESENICE: Delikatesa - poslovalnica 7, Titova 7 Skofja loka.- sp Frankovo naselje, mesnica Kidričeva 65 TR2IC: Živila - Lipa, Koroška 1, poslovalnica Merkator, Ravne 9, poslovalnica Merkator, Kovor LOTERIJA Srečka št. din 020 8160 58540 61100 91080 272520 281770 4437.30 444750 474270 1 07491 72491 73191 73801 042501 161151 324771 52 727 612 762 7662 52092 96752 237122 23 33 4053 •39063 54103 064443 44 .54 200 500 1.000 1.000 2.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 20 1.020 1.020 2.020 1.020 10.020 10.020 10.020 30 100 80 80 500 5.000 1.030 10.000 30 40 400 2.000 1.000 500.000 50 40 Srečka št. 04734 53854 196374 45 55 75 95 188725 6 14106 18996 44496 59276 67536 27 77 217 1837 96857 060057 067807 077087 436917 28 58 708 42938 84848 85248 033788 230408 511458 29 din 5.000 1.040 10.000 30 50 30 40 10.000 20 5.020 1.020 1.020 1.020 2.020 70 30 80 400 1.000 10.000 10.000 10.000 50.000 40 30 100 1 .(KM) l.(HH) 1.000 10.000 10.000 10.030 50 vozila po Poštni ulici v Kranju od Planine proti Titovem trgu. Zavijala je desno na Prešernovo ulico, vendar je bila pri tem premalo previdna. Z zadnjim delom vozila je zadela 20-letno Nado Ajdinovič, ki je v skupini ljudi stala na vogalu trgovine Kokra. Zaradi udara osebnega avtomobila je Ajdinovičeva padla po cestišču in se poškodovala. RADOVLJICA - V nedeljo, 25. marca, se je na magistralni cesti Kranj-Jesenice pri Radovljici pripetila težka prometna nesreča zaradi izsiljevanja prednosti. Ena oseba je bilo hudo, štiri pa lažje poškodovane. Voznik osebnega avtomobila Marjan Dolenc, rojen leta 1931, iz Nove vasi je vozil od bencinske črpalke ob magistralni cesti v Radovljici. Nepričakovano je želel zaviti na odcep za Radovljico. V tem trenutku je trčil v osebni avtomobil Filipa Ahčina, starega 56 let, iz Vodic, ki je vozil od Jesenic proti Kranju. Dolenčevo vozilo je obstalo na kraju trčenja, Ahčinovo pa na bližnjem travniku. V nesreči, ki ji je botrovalo izsiljevanje prednosti, so bili razen Filipa Ahčina poškodovani še njegova Žena Anica, Jožef in Ivanka Kepic ter 3- letni Sebastijan Uršič. Jožef Kepic je bil težje poškodovan, ostali pa lažje in so jih v jeseniški bolnici prepustili domači negi. HLEBCE - Alkohol je botroval nesreči, ki se je pripetila v nedeljo, 25. marca, okrog 11. ure zvečer na lokalni cesti med Hlebcami in Lescami. Voznik kolesa s pomožnim motorjem Peter Ivaneš, star 40 let, iz Radovljice je tega večera vozil od Lesc proti Hlebcam. Dobrih 100 metrov pred Hlebcami je na ravnem in preglednem delu ceste nepričakovano zapeljal levo, padel in obležal. Huje poškodovanega so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. JEPRCA - V nedeljo zjutraj ob 2.45 se je pripetila težka prometna nesreča med Jeprco in Mejo. Preiz-kava ugotavlja, da sta nesreči botrovala nepazljivost voznika in verjetno tudi alkohol. 21-letni Ervin Jane iz Ljubljane je tega jutra vozil od Kranja proti Ljubljani. Na ravni cesti med Mejo in Jeprco je zaradi trenutne nepazljivosti in verjetno vinjenosti zapeljal desno s ceste. Voznik Ervin Jane je bil težje poškodovan, sopotnica Metka Krzen z Rateč, stara 20 let, pa lažje. Odpeljali so ju v ljubljanski Klinični center. Varnostni pasovi niso hj|j pripeti. doma Kranj so jo prepeljali na zdravljenje v Klinični center v Ljubljano. Nepazljivost v križišču Kranj — V torek, 27. marca, se je ob 20.30 v križišču Kidričeve in Oldhamske ceste pripetila prometna nesreča. 29-letni Stanislav Vidic iz Trojarjeve v Kranju, je vozil po Kidričevi cesti ter nameraval zavoziti levo v križišče Kidričeve ceste in ceste JLA. Pri tem pa je izsilil prednost 28-letnemu vozniku Bo.šku Gogiču iz Struževega, ki je vozil naravnost. Kljub zaviranju nesreče ni mogel preprečiti in je s prednjim delom trčil v desni prednji blatnik Vidičevega avtomobila. V nesreči je bila lažje ranjena 42-letna Jožica Ambrožič, sopotnica v Gogičevem vozilu. Zaradi vinjenosti s ceste Kranj — V torek, 27. marca, je ob 19. uri na magistralni cesti Kranj — Ljubljana, na Gaštejskem klancu, 41-letni Franc Ambrožič, z ulice Staneta Rozmana v Kranju, zletel z avtomobilom s ceste. Voznik je peljal po Ljubljanski cesti iz mesta proti Laboram. Ker je bil vinjen, svojega vozila ni mogel obvladati in na preglednem levem ovinku ga je zaneslo v desno. Trčil je s prednjim desnim delom vozila v betonsko ograjo, od tam pa ga je zaneslo nazaj na cesto, kjer se je avto prevrnil na streho in tako obstal. Voznik je bil lažje ranjen, škode pa je za 20.000 dinarjev. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta JOŽETA BENEDIKA se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje in nas tolažili. Zahvaljujemo se vsem, ki so se poslovili od njega, mu darovali vence in cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Boh. Bela, 25. marca 1979 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in žene BARBARE MRAK rojene Demšar se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje in nam ustno izrazili sožalje. Posebna hvala Grogcovim za pomoč. Vsi njeni Dolenje Brdo, Grosuplje, Celje, 27. marca 1979 Gorje mu, kdor v nesreči biva sam — a srečen ni, kdor srečo uživa sam ZAHVALA Ko je prenehalo utripati plemenito in izmučeno srce 17. marca 1979 našemu ljubljenemu atku, staremu atu, pradedku, stricu, bratrancu, tastu in svaku FRANCU ŠENKU s Primskovega smo dolžni iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, vsem, ki ste ga imeli v življenju radi, na poslednji poti tako številno pospremili in na njegovo prerano gomilo položili toliko lepega cvetja in darovali v dobre namene. Posebno se zahvaljujemo njegovemu dolgoletnemu zdravniku dr. Janezu Bajžlju za zdravljenje in skrb, da bi ga nam čim dlje ohranil. Zahvaljujemo se tudi za vso pomoč sosedi sr. Angelci Kosterov in njeni družini, sostanovalkama, KC — inštitutu Golnik, gospodu župniku Slapšaku s Primskovega, še posebno pa za spremstvo in poslovilne besede gospodu župniku Blaju iz Olševka. Nadalje se zahvaljujemo pevcem za ganljive žalostinke. sodelavcem DO KZK Kranj, predvsem pa sodelavcem KZK TOZD Kmetijstvo za poklonjeno cvetje in moralno oporo ter sodelavcem tovarne Planika Kranj. Zahvaljujemo se za vse ustmene in pismene izraze sočustvovanja, kar nas bodri, da v tej bolečini nismo sami. Se enkrat vsem in vsakomur posebej iskrena hvala! Žalujoči: Francka, Pavli in Franci v imenu vsega sorodstva Kranj, 19. marca 1979 ZAHVALA Ob mnogo prerani boleči in tragični izgubi našega ljubega moža, ata. brata, strica, nečaka in bratranca ANTONA REBOLA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, izrečena sožalja in darovano cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivu Varnost Kranj za izkazano pomoč ter njegovemu sodelavcu za ganljive besede ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi KZK Kranj, KOGP Kranj — skupne službe in 4. a ESŠ Kranj za cvetje in tolažilne besede. Hvala tudi gasilcem za spremstvo in Marjanu Kovaču za lep govor; kakor tudi tov. Mravincu za poslovilne besede pred domačo hišo. Zahvaljujemo se g. župniku za pogrebni obred in tolažilne besede ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! » bil je Življenje - sedaj je spomin; Za njim žalujejo vsi njegovi! Suha. Hraše. Kokrica in Možjanca. 20. marca 1979 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega IZTOKA SKOKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sošolcem, znancem, organizacijam in vsem, ki ste ga imeli radi, mu darovali cvetje; nam izrazili sožalje; ter učencem osnovne šole Lucijana Seljaka za poslovilne pesmi. Vsi njegovi! Kranj, 23. marca 1979 Pri tej pričeski so lasje počesani gladko, kar nekam strogo so urejeni. Vendar vseeno deluje pričeska mikavno, ženstveno. Kako jo naredimo? Potrebni so seveda dolgi lasje. Zgornji del las trdno spnemo z elastiko od ušesa do ušesa, spodnji del pa zvijemo v rolco in jih s kar največjimi lasnicami pritrdimo. Na zadnjem sejmu mode v Ljubljani so Induplati Jarše pokazali nekaj izredno lepih vzorcev zaves z narodnimi motivi. Kateri material je najlepši za zavese? Težko je odgovoriti na to vprašanje, ker je to vendar stvar osebnega okusa. Poudariti pa moramo, da sta praktičnost in lepota prav pri zavesah pogosto združeni. Večkrat je izbira tkanine za zavese tudi ekonomsko vprašanje. Vedno pa bolje kupimo, če se odločimo za dražjo zaveso iz cenenega materiala, ki pa je lep, trden in ima sploh vse lastnosti, ki jih pri zavesi želimo. Tak material je na primer bombaž. Slabo kupimo, če segamo samo po cenenih zavesah, ki imajo kratko življenjsko dobo, so preveč apreti-rane, se slabo perejo in likajo, so že po prvem pranju prava cunja, se skrčijo in podobno. Prav tako ni modni krik za vsako stanovanje. Po meri okna ali tudi stene moramo kupiti dovolj blaga v širino in dolžino. Pri tankih tkaninah računamo za širino dvainpol do tri- Od klopi do table »Imaš nalogo?« je bil prvi pozdrav, ki sem ga bila deležna, ko sem stopila v razred. Se preden sem uspela odgovoriti, sem ostala brez zvezka. Ko sem le prišla do klopi in pripravila vse potrebno za tisto uro, so se z neznansko naglico odprla vrata in v razred je planila »obveščevalna dvojica« ter zavpila že vsem dobro znane besede: »Pozor! Tovariši-ca!« S klopi so izginili vsi zvezki, namenjeni drugim predmetom. Na vrsti je bila namreč zgodovina. Tovarišica je že stopila v razred, nam pokimala in se odpravila proti svoji mizi. Ko nam je velela sesti, je bilo miru v hipu ko nec. Toda klepetanje ni dolgo trajalo. Prenehalo je v trenutku, ko je tovarišica segla po redoval-nici. Nekateri, vdani v usodo, so se nemo zastrmeli predse, drugi so poskušali nadoknaditi zamujeno z nemirnim listanjem po knjigi, tretji pa so sedeli mirno. Poznalo se jim je, da so na zgodovino dobro pripravljeni. Ko se je tovarišica s pogledom ustavila na zadnji strani redovalnice, me je oblil kurji polt. »Zaletel!« S trdimi nogami sem se odpravila proti tabli in se poskušala Koliko likov? V levem zgornjem kotu je lik, sestavljen iz kvadrata in trikotnika. Vprašanje: koliko takih likov je v zmeš n/avi na tej sliki? spomniti tisto malo snovi, kolikor sem je obvladala. Opazila sem sočutne poglede sošolcev, pripravljenih na pomoč. Tovarišica mi je postavila vprašanje in skupaj s sošolci sem uspela odgovoriti nanj. Tudi z naslednjimi vprašanji je bilo podobno in tovarišica meje poslala v klop. Verjetno se je naveličala poslušati moje jecljajoče odgovore. Po oceni dobro se je odločila za še eno žrtev. Odločila sem se, da se bom v prihodnje bolj potrudila in morda dobivala tudi boljše ocene. Irena Zaletel. 8. c r. osn. šole heroja Bračiča. Tržič S ŠOLSKIH KLOPI Mati se je bala zame Bilo je oblačno zimsko popoldne. Nad vasjo so viseli težki sivi oblaki. Bili so tako nizko, kot bi hoteli vsak čas pasti name in me pokopati. S sestro Aniko sva se kljub temu odločili, da greva na Bled drsat. Ob pol petih sva šli na avtobus. Med potjo sem ogledovala hiše, pokrite s snegom. Bile so žalostne, mračne. Kmalu smo se pripeljali na Bled. Na drsališču sva srečali prijateljico Mimiko in brž me je zapustila slaba volja. Ura je hitro minila in potem še ena. Ko sva prišli domov, me je mati zasula z očitki. Opravičila sem se ji. Vem, da jo je hudo skrbelo za naju. Jožica Stukelj, ti. b r. osn. šole bratov Zvan, Gorje Za 4 osebe potrebujemo: 1 telečje možgane, 2 žlici kisa, sol, pol lorberjevega lista, 2 žlici masla ali margarine, 1 čebulo, majhen kozarček kaper, 6 6 do 8 jajc. Omleta z možgani Možgane za nekaj časa položimo v mrzlo vodo, potem pa jim povsem odstranimo kožico in krvave strdke. Zavremo vodo, v katero smo vlili kis, dodali lovor in sol, damo vanjo možgane in jih pustimo v vodi okrog 10 minut (voda naj vre!). Na ponvi razbelimo maslo ali margarino, zarumenimo čebulo in dodamo na koščke zrezane možgane. Se osolimo, nalahno popečemo in umešamo odcejene kapre. Jajca močno stepemo, solimo in vlijemo na razbeljeno maščobo v ponvi. Oblikujemo omleto, jo vržemo na ploščo obložimo s pripravljenimi možgani. MARTA ODGOV. Maja — Kranj Prosim svetujte mi modri kratke, športne jakne. Blafo sem že kupila in bi ga kombinirala z žametom. Stara sen 18 let, visoka 164 cm, tehtam pa 60 kg. Odgovor Jakna je ravno krojena tt-ključena s pasom na boki. Zapenja se spodaj z zadrgo a pa zgoraj s paščki na Snete Ovratnik je manjši, rokava p» so stisnjena z zapestnik Ovratnik, žepi in našitki komolcih so žametni. DRUŽINSKI POMENKI krat več kot smo namerili, za debelejše (volnene, dekorativne zavese) pa zadostuje dvakratna širina. Koliko se blago vskoči, je napisano na listku vsake bale. zato pazite, ker morate računati tudi s tem, da ne bodo po prvem pranju zavese prekratke in preozke. PriP uspel ženski Eleoaon Z vlakom v Ljubljano V četrtek, 15. marca, smo se zbrali ob 7. uri v šoli. Pojedli smo zajtrk in odšli na železniško postajo. Tovarišica je kupila vozovnice. Potem smo odšli na peron. Ko je vlak pripeljal, smo vstopili. Med potjo smo opazovali hiše, gozdove, tranike in polja. V Ljubljani smo si najprej ogledali stare muzejske lokomotive; v eni sem bil tudi sam. Ogledali smo si še peron, blagajne in garderobo. Nato smo odšli v Pionirski dom. Tam smo si ogledali grafični in slikarski oddelek. Potem smo šli še h grobnici narodnih herojev, kjer je pokopan tudi Edvard Kardelj. Na marmornati plošči je bilo veliko cvetja. Tudi mi smo prižgali svečo. Hvaležni smo mu za vse, kar je storil za domovino in nas. Nato smo odšli na železniško postajo. Kmalu smo se odpeljali v Kranj. Vožnja z vlakom je bila vsem všeč. Boštjan Rus,2. b r. osn. šole Simon Jenko. Kranj Zgodila se je nesreča Pred našo šolo se je zgodilo že več prometnih nesreč. Tudi meni. S sošolkama sem se po končar^in pouku odpravila domov. Hotela s<-m prečkati cesto, zato sem pogledala na levo in pohitela. Na desno stran cestišča, po katerem je pravkar peljal avto. pa sploh nisem bila pozorna. Zadel me je. Znašla sem se v bolnišnici, kjer sem imela časa za premisi jevanje dovolj. Vseeno pa sem vesela, da snu ostala pri življenju. V bolnišnici ni-sem bila osamljena, ker me je mamica vsak dan obiskovala in mi piipo vedovala novice. Tudi razred snu uspešno izdelala, saj v bolnišnici poskrbijo, da se učenci, ki so zaradi bolezni dalj časa odsotni od pouka, učijo. Nisem smela vstati, zato so prihajale učiteljice k moji postelii, kar se mi je zdelo zelo imenitno. Sedaj vem, da bi z več pozornosti in z upoštevanjem prometnih pravil lahko preprečila nesrečo Vedno se bom prepričala, če je cesta pra/ni preden jo bom prečkala, kajti v bolniški postelji ni prav nič prijetno Jelena Dumanič, 6. a r. osn. šole Stane Žagar, Kranj r Upanje Jutro. Megla leži nad mestom, ki je vkovano v beton. Dreves ni več. Nikjer jih ni. Gore so sive in sonce je kot podoba žalostnega otrokovega obraza, ki nemo strmi predse in s solzami v očeh išče eno samcato majhno bilko. Ni je. Beton ji ne da živeti. Bloki, ceste, železnice, letališče, hrup. Beton, sam beton in asfalt. Avtomobili drvijo po cestah. Pšci hodijo po pločnikih in se ne zmenijo drug za drugega. Njihovi obrazi so zgubani in pogled uprt v tla, v beton in asfalt. Ulice in pločniki, na katerih se igrajo otroci in rišejo na črn asfalt travo, sonce in ptice, ne poznajo smeha in veselja. Otroci se redko igrajo s pisano žogo, ne vedo za srečo. Namesto jutra srečajo beton, namesto ptic jih zbudi hrup in škripanje zavor. Kaj tišina je, sploh ne vedo. Majhna bleda deklica z belimi nožicami je stala bosa na Črnem asfaltu in trepetala, trepetala pred usodo. Ni se igrala z drugi-Stala je nekaj korakov stran opazovala žalostne otroke v gri. Njen obraz je bil /.guban in ožgan od plinov in onesn zraka, oči prozorne. V ženi se videli sivi bloki, beton u falt. Obleka je bila prašna pa so ji padali tesno ob bi obrazu. Deklica se je približala otrok. Prenehali so z igro meli v njen zguban obraz, jih je prijela za roke in jih ljala iz betonskega mesta, se več vrnili. Odpeljala jih j« leč, kjer so še drevesa, tr* bistre vode, ptice in sonce*. Aleksandra BlenkuŠ, 8. b r* osn. šole v Kranjski gori mi in Pianino 1 JW V/V* m iT Ko sem hodila v vrtec, sem že obiskovala glasbeno šolo. Tam sem poHlušala tovarišico, ki je igrala klavir. Zelo mi je bilo všeč. Mamico sem prosila, če mi kupi pianino. Kupila mi ga je. V glasbeno šolo hodim dvakrat na teden. Najraje igram otroške pesmice. Lansko leto sem zelo pridno vadila pesmico za nastop. Ko je priAel dan nastopa, sem zbolela. Ležala sem v postelji. Bilo mi je zelo hudo. Tudi tovarišica je bila žalostna. Letos ponovno vadim pesmico in upam, da ne bom zopet zbolela. Natašii Pavlin, 2. b r. osn. šole Simon Jenko v Kranju Pomlad prihaja Sonce izza oblakov gre, zima pa daleč za gore. Otroci se v kolu zavrte, ptičice stalnice zapoje. Zvonček pravkar iz zemlje je pokukal in je zazvonil, da je vse druge rože prebudil. Glejte, že se z juga vračajo in lepo za pojejo ptičice selivke v hlevih gnezdijo. K j, ti 21. marec, najlepši dan je ta, saj se prične pomlad, katero ima človek rad. Anči Prevc, 3. r. osn. šole v Dražgošah 15.STRAN GLAS TELEVIZIJA NEDEIJA 1 1. APR. 31. MAR. 8.00 Poročila 8.05 Zgodbe o prismukih — otroška serija 8.15 Srečanje ob partizanski pesmi &35 Babici n vnuček 9.05 Mali svet 9.35 Beg. pred čem?, dok. oddaja 10.15 F. Cialente: Camilla - TV nadaljevanka 11.25 625 15.35 Poročila 15.40 Skilasti lev - mladinski film 17.10 Košarka Cibona : Bosna - prenos 18.40 Naš kraj 1850 Očka, dragi očka - humoristična oddaja 1915 Risanka 19 JO TV dnevnik »-00 H. Claus: Rubens - TVnadalj. 2055 Moda za vas 21M TVžehtnik 21J5 TV dnevnik 2150 Lovci na skalpe. film Oddajniki II. TV mreže: 1755 Test 1810 Poročila 18.15 Folklora 18.45 Krilati farmacevti — izobraževalna serija 19-10 TV dnevnik 20- 00 25 let glasbene akademije 21-00 Poročila 21.10 Iz oči v oči. dok. oddaja TV Zagreb — I. program: 1(100 TV v Aoli: Naši kraji. Risanka, TV izbor 11.05 TV v soli: Zagreb, zakladnica glagolice. Računalništvo, Ali ste vedeli I2JJ6 TV v Aoli: TV ordinacija 1555 Poročila ISOO TV koledar 1610 NaAe leto, naA studio — otroška oddaja 17.10 KoAarka Cibona : Bosna - prenos 18.45 Humoristična oddaja 11» TV dnevnik 80.00 Največji rop stoletja — film 2145 TV dnevnik 22iW V soboto zvečer A TEDEN NA TV Sobota Serija Daktari nam je v *pominu verjetno še živa. f»ti igralci so v istem okolju posneli film CLAREN-€E, SKILASTI LEV. To Je simpatična zgodba a Uvu, ki ga zaradi nenaravne krotkosti pripeljejo v raziskovalni center in ugotovijo, da je vir njegovega čudnega obnašanja škila-&)»t. Seveda so tu tudi dru-& bolj ali manj krotke ži-ooa', pa »bolniki« in tudi spletke, ki so jim naši tnanci seveda kos. LOVCI NA SKALPE je fu% o starem kavboju in bivšem črnem sužnju, ki zasledujeta tolpo lovcev na indijanske skalpe. Akcijski delfibna je zapolnjen z za-skdovanjem in strelja-iVf;», pomembnejši pa je tisti del, kjer se razkriva prijateljstvo med starim kavbojem in črncem. K **fpehu filma, ki ga odlikuje tudi humor, je veliko pripomogel njegov režiser Sydney Pollack in vrsta T*iućnih igralcev: Burt Lančaste r, Ossie Daviš, Telly Savalas, Shelley V/inten, Nick Cravat. Nedelj a V TV igri JOSIPINA je scenarist združil v organ-skn celoto pripovedne sestavine različnih Grumo novel, ki pa so ugla še na isto idejo. Srečali se bomo z delom, v katerem pozornost posvečena Predvsem človekovi no bvnjosti. Eden najbolj znanih zgodovinskih romanov je *>rai gotovo IVANHOE znanega pisatelja Walter Ja Scotta. Roman je izšel lM9.leta, predstavlja pa *#<>dbo iz časov križarskih l'>jn. Spremljamo priza-^vanja viteza Ivanhoa, ki *bira odkupnino za ujete *a kralja Riharda Levje **(nega. V tem času je zasedel angleški prestol nje-^w brat John, ki vlada *>roti volji Saksoncev s pomočjo Normanov. Ivanhoe *eveda izmišljen junak, *e bori proti tiraniji **b*olutista Johna. Zgodovinska dejstva so bila pre-*y drugačna, toda to niti *U pomembno. Knjiga in *W| »ta prijetna, roman **t*a.. V glavnih vlogah so ^cigrali Robert Taylor, 8.45 Poročila 8.50 Za nedeljsko dobro jutro — Cez tri gore . .. oktet bratov Pimat 9.20 A. Marodič: Marija, nad. in konec 10.25 Sezamova ulica, serijska oddaja 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Poročila 14.15 Katastrofe, dok. film 14.40 TV žehtnik 15.15 Športna poročila 15.20 Dosje naSega časa: Leto 1969 16.20 Moda za vas 16.25 Retrospektiva TV drame - S. Grum: Josipina 17.25 Poročila 17.30 Ivanhoe, film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Anno Domini 1573, TV nad. 21.00 Pomoč prihaja s padali 21.35 TV dnevnik 21.50 Glasbeni album 22.05 Športni pregled in reportaža z nogometne tekme Ciper : Jugoslavija Oddajniki II. TV mreže: 8.55 Poročila 9.00 Oddaje za JLA 15.15 Test 15.30 Nedeljsko popoldne 19.3« TV dnevnik 20.00 Skrivnosti morja. dok. serija 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.10 Film tedna 22.50 Festival malih eksperimentalnih scen TV Zagreb — I. program: 9.50 Poročila 10.00 Magnet 10.30 Zlata nit 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Jugoslavija, dober dan 13.40 Gledalci in TV 14.10 Stirinožni detektiv, film 15.30 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Annodomini 1573 21.(K) Proga nase mladosti 21.30 TV dnevnik 21.50 Glasbeni album 22.05 Športni pregled in nogomet Ciper: Jugoslavija PONEDELJEK 2. APR. Elisabeth Fontaine. Sreda OD BLIZU IN DALEČ je filmski prvenec režiserke Marianne Ahrne. Film je postavljen v bolnišnico za duševno bolne. Prikazuje svet, ki se v marsičem razlikuje od sveta zunaj ograde, hkrati pa prikazuje lju di, ki se-borijo, da bi si pridobili nekdanjtt svobodo. Od blizu in daleč ni film o psihiatriji in mentalnih problemih; je film o ljubezni in razumevanju in o tem, kako najti oboje. 9.00 TV v Soli: Pravljica, Planinsk kraj, Za prosti čas. Gibanje živali 10.00 TV v Soli: Materinščina. Risanka, Fizika 11.10 TV v Soli: Za najmlajSe 15.00 TV v Soli, ponovitev 16.00 TV v Soli, ponovitev 17.20 Poročila 17.25 Vrtec na obisku: Budnica za miSke 17.40 Katastrofe, serijska oddaja 18.10 Gremo v gore, izobraževalna oddaja 18.35 Obzornik 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 P. Lužan: Srebrne nitke, predstava gledališča GLKJ 21.30 Kultura in samoupravljanje 22.30 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Usoda nekega Carlija. otroSka oddaja 18.00 Pravljica 18.15 Kulturni zakladi 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.35 IzkuSnje 21.05 Poročila 21.15 Križarka Potemkin, film 22.35 Festival malih eksperimentalnih scen T V Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Usoda nekega Carlija 18.(X) Pravljica 18.15 Od Rugovske soteske do PriStine 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 A. Jovanović: Prva srbska železnica, dok. drama 21.10 Glasbeni trenutek 21.15 Kultura v objektivu 22.00 TV dnevnik 22.15 Balet 3. APR. Taylor in Joan Ponedeljek Stari, zapuščeni, osameli, izsušeni, sami sebi prepuščeni in svojim spominom zapisani'*' ljudje v domu za ostarele; to so osebe Lužanove igre SREBRNE NITKE. Delo je pretresljiva podoba ljudi, ki jih kljub različnim življenjskim potem druži ista usoda: čakanje na smrt. Torek Današnja oddaja PO SLEDEH NAPREDKA je v celoti posneta v Inštitutu Jožef Štefan, največji slovenski znanstveno raziskovalni ustanovi, ki te dni praznuje 30-letnico ustanovitve. Prvi prispevek oddaje je prikaz dela raziskovalcev odseka za fiziko trdne snovi, v drugem bomo spoznali uspehe raziskav bioloških katalizatorjev — encimov in še kaj. Zakonca Ethel in Julius Rosenberg sta bila obsojena na smrt na elektičnem stolu zaradi izdaje atomskih skrivnosti Sovjetski zvezi. Usmrtili so ju 1953. leta v zloglasnem Sing-sin-gu. Od tedaj je minilo šestindvajset let, Američani in vsi drugi pa še danes niso docela prepričani, ali sta bila Rosen berga v resnici kriva ali pa sta umrla kot žrtvi protikomunistične gonje, ki je dosegla svoj vrhunec prav v času njunega sojenja in usmrtitve. Nadaljevanko v štirih delih ROSENBERGA NE SMETA UMRETI je pri-pravila francoska televizija. 8.45 TV v Soli: NaAe, tvoje, moje. Ali ste vedeli, Fizika v ladjedelnicah, TV vrtec. Dnevnik 10 ■«v 10.00 TV v Soli: Zemljepis. Risanka. Glasbeni pouk 14.45 TV v Soli. ponovitev 16.15 Šolska T V: Angažirani lepak, Znanost, kultura in umetnost v NOB, Radiološko opazovanje 17.20 Poročila 17 25 Tuja folklora: Poljska 1755 Pisani svet 18..«) Obzornik 18.40 Po sledeh napredka 19 15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Turizem 1979 - Kruh ali pogača 20.45 A. Decaux: Rosenberga ne smeta umreti. TV nad. 21.50 Evropski operni pevci: Biserka Cvejić 22.20 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV nevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 OtroSka oddaja 18.15 Nove knjige 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 TV drama 2140 Včeraj, danes, jutri 22.00 Raziskave surovin 22.45 Ročk koncert 23.15 Festival malih eksperimentalnih scen TV Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik 17,)') TV koledar 17.45 Pravljica 18.15 Nove knjige 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Odprt ekran 21.00 Vrag v telesu, film 22.40 TV dnevnik 4. APR. 9.00 TV v Soli: Matematika. Zagrebški muzej. Hej. brigade 10.00 TV v šoli: Izobraževalni film. Risanka, Kocka, kocka. Reportaža 17.35 Poručila 17.40 Zgodbe p prismukih, otroška serija 17.55 Vincent van Gogh. serijska oddaja 18.20 Ne prezrite 18 35 Obzornik 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Porabje, I. del 19.15 Risanka 1930 TV dnevnik 20.0(1 Film tedna: Daleč proč in blizu (po filmu Okrugla m i za) 22 1"> TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Otroška oddaja 18.15 Tehnična kultura 18.45 Popularna glanba |f) in TV dnevnik 20.00 Prosta sreda 21.30 Zabavno glasbena bddajfl 22.15 TV dnevnik T V Zagreb — I. program: 17.15 T V dnevnik 17 .).'> TV koledar 17.45 Otroška oddaja |H 15 I )<>kiimentarni film 19 30 TV dnevnik 20.00 Prosta sreda 21 i(i Zabavno glasbena oddaja 22.15 TV dnevnik 22.30 Dokumentarni film ČETRTEK 15.55 Šolska TV: Angažirani lepak. Znanost, kultura in umetnost v NOB, Radiološko opazovanje 17.00 Poročila 17.05 Opera narave, dok. film 1755 Televizija brez trebuha 18.35 Obzornik 18.45 Čarobno sedlo, oddaja TV Skopje 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Oči kritike 20.45 R. Pannel: Aberfan. TV opera 21.30 TV dnevnik 21.45 Košarka Bosna : Emerson, posnetek iz Grenobla Oddajniki II. TV mreže: 16.55 17.10 17.30 17.45 18.15 18.45 19.15 19.25 21.00 21.15 22.15 23.00 Test TV dnevnik v madžarščini TV dnevnik Tehtnica za natančno tehtanje Znanost Peščena ura, kviz Premor ob glasbi Grenoble: KoAarka Bosna : Emerson, prenos (slovenski komentar) Včeraj, danes, jutri Zabava vas Aretta Franklin Ženska danes. dok. oddaja Festial malih eksperimentalnih scen 6. APR. 9.00 TV v.šoli: Makedonščina. Od petka do petka. Primorje 10.00 TV v Soli: Angleščina. Risanka, Zgodovina 15.00 TV v šoli, ponovitev 17.15 Poročila 17.20 La Fontainove basni 17.35 Dnevi z gumbkom, serijska oddaja 18.10 Domači ansambli: Štirje kovači 18.40 Obzornik 18.50 Zaščita industrijskega objekta, oddaja iz cikla Družbena samozaščita 19.10 Spekter 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Hvala za pozornost, zabavno Šlasbena odda: erif v New Yorku. serijski film 22.35 TV dnevnik 22.50 625 23.10 Jazz na ekranu: Helen Humes Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TVdnevnikv madžarščini Brez besed FILM KINO 5. APR. 8.55 TV v Soli: Geometri ja. Gibanic ptic. Avstralija 0.00 TV v Soli: Francoščina 0.30 TVvAoli: Umetnost. Risanka. Kemija Kranj CENTER 30. marca amer. barv. akcij. DVA SUPER POLICAJA ob 16.. 18. in 20. uri 31. marca amer. barv. akcij. DVA SUPER POLICAJA ob 16., 18 in 20. uri. prem. amer. barv. srhlj. GROZLJIVI DOGODEK ob 22. uri 1. aprila slov. barv. mlad. SREČA NA VRVICI ob 10. uri, amer. barv. akcij. DVA SUPER POLICAJA ob 15.. 17. in 19. uri, prem. amer. barv. pust. SMO-KEY IN BANDIT ob21. uri 2. aprila amer. barv. srhlj. GROZLJIVI DOGODEK ob 16.. 18. in 20. uri 3. aprila amer. barv. srhlj. GROZLJIVI DOGODEK ob 16.. 18. in 20. uri. Film ni primeren za otroke! 4. aprila amer. barv. srhlj. GROZLJIVI DOGODEK ob 16.. 18. in 20. uri. ' Film ni primeren za otroke! 5. aprila prem ital. barv. krim. POLICAJ ob 16.. 18 in 20. uri Kranj STOR2IČ 30. marca amer. hongkong. barv. karate V ZMAJEVEM GNEZDU ob 16.. 18. in 20. uri 31 marca franc. barv kom. ČLOVEK - IGRAČKA ob 16. uri. kanad. barv. ljub. UVAJANJE V LJUBEZEN ob 18. in 20. uri. Film ni primeren za otroke! I. aprila hon^kon. barv. karate V ZMAJEVEM GNEZDU ob 14 uri. angl. barv. kom IZPOVEDI ČISTILCA OKEN Oh 16. in 18. uri - film ni primeren za otroke!, prem. meh. barv. /tj.Hl EL MEXIKANO ob 20. uri 2. aprila meh. barv. zgl> 17. in 20. uri Bled 30. marca ital. barv. vojni PETORICA ŽIGOSANIH ob 20. uri 31. marca ital. barv. MALI MALI ČLOVEK ob 18. uri. angl. barv. krim. UGRABITEV ob 20. uri 1. aprila hongkong. barv. karate ROKA SMRTI ob 20. uri. angl. barv. krim. UGRABITEV ob 20. uri 2. aprila franc. barv. SODNIK IMENOVAN ŠERIF ob 20. uri 3. aprila angl. barv. pust. USODNA DIRKA ob 20. uri 4. aprila jug. barv. VONJ POLSKE-GA CVETJA ob 20. uri 5. aprila franc. barv SODNIK IMENOVAN ŠERIF ob 20. uri Skofja Loka SORA .'10. marca amer. drama PLAČILO ZA STRAH ob 17.30 in 20. uri 31. marca šved. glasben. ABBA ob 18. in 20. uri 1. aprila-šved. glasb. ABBA ob 18. in 20. uri 3. aprila franc. drama DEKLE MA-DO ob 20. uri 4. aprila franc. drama DEKLE MA-DO ob 17.30 in 20. uri 5. aprila amer. komed. NOROSTI DICKA IN JANE ob 20. uri Kamnik DOM 31. marca ital. barv krim. POT MAMIL ob 16. uri, ital. barv erotič. kom ( ANTERBURYJSKE ZGODBE ob 18. in 20. uri — film ni primeren za otroke, prem. amer. barv. pust. SMOKF]Y IN BANDIT ob 22. uri Radovljica 30. marca gostuje gledališka predstava 31. marca amer. barv. pust. USODNA DIRKA ob 20.Uri, jug. barv. VONJ POLSKSGA CVETJA ob 18. uri 1. aprila amer. barv. pust. USODNA DIRKA ob 18. uri. franc. barv. SODNIK IMENOVAN ŠERIF ob 20. uri 2. aprila amer. barv. pust. USODNA DIRKA ob 20 uri 3. aprila jug barv VONJ POI-SKK-GA CVETJA ob 20 uri 4. aprila franc. barv. SODNIK IME novan Šerif ob 20. uri 5. aprila amer. barv. zgodov. VELIKA LJUBEZEN LORDA NELSONA ob 20. uri Železniki OBZORJE 30. marca Šved. glasb. ABBA ob 17. in 20. uri 31. marca angl akcij. AGENT TAJNE SLUŽBE št. 1 ob 20. uri I. aprila amer. drama PLAČILO ZA STRAH ob 17. in 20. uri 4. aprila amer. fantast. KRALJESTVO MRAVELJ ob 20. uri Kranjska gora 31. marca amer. barv. ZADNJI SHAVV ELVISA PRESLEYA ob 20. uri Dovje-Mojstrana 31. marca amer. barv. EROTIČNE PUSTOLOVŠČINE CASANOVE ob 19.30 1. aprila amer. barv ZADNJI SHAVV ELVISA PRESLEYA ob 19.30 RADIO Informativne oddaje lahko poaluiate na prvem programu vsak dan, razen nedelje, ob 4.30, 5.00, 5.30, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00 (Danes dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 (Dogodki in odmevi), 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 23.00. 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00. 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 1300, 14.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00, 3.00. 4.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30. 11.30. 12.30. 13.30, 15.30, 16.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob 19.00, 20.30 in 23.50. SOBOTA 31. MAR. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.06 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje MPZ Maribor 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Dvepolonezi Frederika Shopina 11.20 Lokalne radijske postaje se vključujejo 11.40 Mi pojemo 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti - mag. Milan Rovan: Škode v gozdarstvu lani 12.40 Veseli domači napevi 13.00 Danes do 13.00 - posebna obvestila 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . .. 14.0.5 Gremo v kino 14.45 S pevcem Mirom Ungarjem 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.05 Spoznavajmo svet in domovino 18.30 Izdela Glasbene mladine Slovenije 19.20 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Ati Soss 20.00 Koncert iz naših krajev 21.30 Oddaja za naše izseljence 23 05 Popularnih 20 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako. kako pa mi? 14.20 Klavir v ritmu 14.30 Iz naših sporedov 14.33 Srečanja republik 15.30 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek »Sanjava davnina« 16.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.30 Zrcalo dneva • 17.40 Popevke jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov (Radio Koper) 18.40 Z ansamblom Collegium/ Singidunum 18.50 Svet in mi Tretji program 19.05 Vidiki sodobne umetnosti 19.20 Stereofonski operni koncert 21.15 Znani skladatelji — sloviti izvajalci Beethoven, Chopin — Vladimir Aškenazi. k lavir 22.00 Sobotni nočni koncert 2.3.55 Iz slovenske poezije NEDELJA 1. APR. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.07 Radijska igra za otroke — Dane Zaje: Kralj Matjaž m Alenčica 8.47 Skladbe za mladino 9.06 Se pomnite, tovariši 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe 10.30 Humoreska tega tedna B. Šomen: Humoreska 10.50 Glasbena medigra 11.00 Pogovor s poslušalci 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.10 Obvestila in zabavna glasba 13.20 Za kmetijske proizvajalce 13.45 Obisk pri orkestru Berrv Lipman 14.05 Nedeljsko popoldne 17.50 Radijska igra 19.30 Obvestila in zabavna glasba I't 35 Lahko noč, otroci! 19 45 Glasbene razglednice ji) (H) V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program J RT - Studio Zagreb Glasbena tribuna mladih - Revija mladih glasbenih talentov Jugoslavue 23.05 Literarno nokturno R. Sloboda: Govoreči psi 23.15 Plesna glasba za vas 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.33 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba ne pozna meja 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Iz musicalov in glasbenih revij 16.33 Melodije po pošti 18 40 V ritmu Latinske Amerike Tretji program 19.05 Igramo, kar ste izbrali 21.00 Poročila 21.05 Knjižni klub 23.00 Slovenska komorna glasba 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 2. APR. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Ringaraja 9.20 Pesmica za mlade risarje in pozdravi Ubald Vrabec: Zjutraj 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Za vsakogar nekaj — Mozart, Paganini, Chopin, Saint-Saens, Ravel, Merku. Tome 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti Vrt v aprilu 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 1.3.00 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Pojo amaterski zbori 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Kulturna kronika .6.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Izročila tisočletij 18.25 Zvočni signali 19.20 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci' 19.45 Minute s triom Vitala Ahačiča 20.00 Kulturni globus 20.10 Iz del Richarda Wagnerja 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno M. Kundera: Proza 23.15 Za'1 jubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov križemkraž 13.55 Glasbena medigra 14.(X> Književnost jugoslovanskih narodov in narodnost i 14.20 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik H;.().r) Jazz na II. programu Zlata doba svvinga in dmel.mda 16.40 Od ena do pet 17.30 Zrcalo dneva 1 7.40 Ginlala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail (Radio Koper) 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 »Vokalna lirika v soi I ol m i glasbi« 19.45 Pol ure I Mozartom 20.15 Ekonomska politika 20.35 Glasba za godala 21.00 Literarni večer Iz staroindijskc književnosti: Sakuntala 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih Marijan Kozina 23.00 Za vas muziciraju .. . 23.55 Iz slovenske poezije 3. APR. Prvi program 4.30 Dobro jutro' 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo Obisk v gozdarski zadrugi Mislinje 9.30 Iz glasbenih šol Glasbena šola Nova Gorici 10.15 Kdaj. kam. kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 1 I O.) Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti — dr Joža Urbas Kako je mogoče izboljšati mesnatost prašičev 12 40 Po domače 13.00 Danes do 13.00 13 20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam .. . 14.06 V korak z mladimi 16.30 Glasben i intei me umi 15.45 Družba in čas — Oojko Stanič: Vprašanja opredeljevanji delavsko razrednega osvobodilnega interesa 16.00 17.00 18.05 19.20 19.35 19 45 20.00 2030 21.32 22.20 23.05 23.15 0.05 Vrtiljak Studio ob 17.00 Obiski naših solistov Obvestila in zabavna glasba Lahko noč, otroci! Minute z ansamblom Franci Puhar Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra Beno Zupančič-V. Frantar: Veselica Zvočne kaskade Skupni program IRT — Jugoslovanska glasba J. Slovvacki: Pesmi Popevke se vrstijo Nočni program — glasba Opatija 78: Koncert Simfoničnega orkestra RTV Sarajevo, dirigent Julio Maric 23.08 Nočni komorni koncert 23.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK 5. APR. Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo Jugoslovanska zborovska glasbena ustvarjalnost 14.30 Iz naših sporedov 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Zvočni portreti 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Z ansamblom Jazz Set 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Charles Gounod: Odlomki iz opere »Faust« 20.00 Znanost in družba 20.15 Franz Schubert: Sonatina za violino in klavir, št. 3 Slavko Zrimšek — violina, Leon Engelman — klavir 20.55 Poje vam komorni zbor RTV Ljubljana 21.00 Dvignjena zavesa 21.20 Iz bavarske prestolnice 22.40 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 4. APR. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 8.06 Nenavadni pogovori — Moj otrok je levičen 9.25 Zapojmo pesem — OPZ OS D Kumar — Ljubljana 9 40 Aktualni problemi marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 1045 Turistični napotki za naše goste iz tujine I 1.03 Po Talijinih poteh 12.10 Veliki zabavni orkest ri 12.50 Kmetijski nasveti — ing. Jože Sile: Novosti na trgu s koruznimi hibridi in rezultati poskusov 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 1.5.(X) 13.20 Obvestila bi zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . .. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene kulture 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo ,i MS Spomini in pisma I. Cankar Obiski 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 16.06 Kaj radi poslušajo 18.50 Koncert za besedo — šaljivo 19.20 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci' 19.45 Minute z ansamblom Bojan Adamič 20.00 Koncert iz našega si udia 22.20 S festivalov jazza S festivalov francoskega jazza 23.05 Literarni nokturno Psevdo Loiiginus: O vzvišenem 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT II (Mi Raduska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) Obiski v gozdarski zadrugi Mislinje 14.25 Z vami in za vas 16.(K) Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Filmski zasuk 17.45 Tipke in godala 18 (H) Progresivna glasba 18 40 Srečanja melodij 18.55 Minute/a kulturo Tretji program 19.06 Glasbena soareja 20.00 Kultura danes 20.15 Poje ženski zbor i/ S/cgeda, dirigent Gvorgv Mihalka 20.36 Iz manj znanih oper 21.40 Sodobni literarni portret Mloft Mikeln 22.00 XV Tribuna glasbene Prvi 4.30 8.08 9.05 9.35 10.15 10.45 11.03 12.10 12.30 12.40 13.00 13.20 13.30 14.05 14.40 15.30 15.45 16. Simfonije s petjem 23.55 Iz slovenske poezije 6. APR. Prvi program 1 in Dobro jutro! 8.08 Glasbena mat inepi 9.06 Radijska šola za nižjo stopnjo Pravljica o osamljenem zmaju !)3() Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov m narodnost i 10.16 K'l 11 kam. kako m po čem? 10.46 Turističiii napotki za naše goste iz tujine 11.()3 Znano in priljubljeno 12.10 7. orkestri in solisti 12.30 Kmet ijski n MM Vlit i — dr. Stojan V rabi Spomladanska zaščita vinske 111 g 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13 IX) 13 20 Obvestila in zabavna glasba 13 30 Priporočalo vam . . 13.50 14.05 14.16 14.30 15.30 15.35 15.45 16.00 17.00 18.05 19.20 19.35 19.45 20(X) 21.15 22.20 23.05 23.15 0.05 Človek in zdravje Glasbena pravljica Miča in Borut Lesjak: Pomladna pot Naši umetniki mladim poslušalcem Rado Simoniti: Osem pesmi za dva glasova in pihalni kvintet Naši poslušalci čestitajo in Rozdravlja jo lapotki za turiste Glasbeni intermezzo Naš gost Vrtiljak Studio ob 17.00 Moment musical Obvestila in zabavna glasba Lahko noč. otroci! Minute z ansamblom Vilija Petriča Stop pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Silver'n Voices — Novi Singers Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Glasba i/ socialističnih dežel 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo Pravljica o osamljenem zmaju 14.25 Z vami in za vas 16.(X) Prometni leksikon 16.40 Top albumov 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki I8.(X) Stereojazz Svend Asmussen in Toots Thielemans — Eddie Thompson trio 18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Minute za kulturo Tretj 19.05 20 15 22.(X) 22.30 22.40 23.15 23.55 i program Radijska igra — Gert Hofmann: Povrat ek izgubljenega sina Jakoba Michaela Reinholda I^enza v Rigo Miniatu re iz klavirske literature Z jugoslovanskih koncertnih odrov Neposredni prenos koncerta orkest ra Slovenske filharmonije V nočnih urah Mednarodna radijska univei El Kruno Cipci: .5. dejanje opere »Doktor Petelin« Koncert ansambla »Slavko Osten ■<■ p. v. Iva Petriča Iz slovenske poe/i|e Radio Triglav Jesenice LKVV-KM področje za radovljiško občino 87.7 Mil/ - Goicnjcsa\sk.i dolina 103,8 MHz - Jesenu c in okolna 100,6 MHz srednji ral 14fcVi Kil/ Petek: 16.03 Lokalna poročilu -obvestila — 16.30 Kultur n.i oddaja — Morda vas bo zanimalo — Kaj je novega v Produkciji kuset in uJoAč, RTV Ljubljana S oho ta : 16.03 Lokalna poročila — obvestila, 16*30 Kam danes in jutn — Jugoion vam predstavlja — Morda vas bo zanimalo Nedelja: 11.03 Mi pa uisino se uklo mli - Koledar važnejših dogodkov i/ preteklosti — Reklami' - Nedeljska kn. mka - obvestil« - 12.011 Čestitke - Monl.i vas bo /a m malo Ponedeljek: 16.00 Lokalna poi o< il.t obvestilu — 10.KI 1'one Ml Stop /. lena luč - Morda vas bo zanimalo Četrtek: 1603 Lokalna poročila — Obvestilu 16.11) Nas obzornik Monla vas bo zanimalo 1*0 doina< <■ za Vodoravno: 1. evolucija, razvitek, 7. številka tri; ruska vprega, 13 koso* ob robu jadra za podvezovanje pri zmanjševanju površine jadra, 14. s* industrijsko dansko mesto in pristanišče v fjordu Lim, 16. stara tur&a * za težo, 17. zelenjadna in krmna rastlina, vrtna služi pri prehrani b* poljska za živino, 19. najvišja stopnja jeze, 20. indijski mitološki in lana* junak, glavna oseba v epu Ramajana, 22. godrnjač, jokav otrok, 23. l. riba z dolgo hrbtno plavutjo, živeča v stoječih in počasi tekočih votli,*4' sporočilo, obvestilo, navadno o poslanem blagu, 26. mesto na otoku zahodni obali Irske, 27. splošni naziv za Vojvodinca, 28. narodno, lj« ime za kokoš. 30. izdelek iz prekrižanih niti, vrvi, žice, med katerimi t__ luknjice, 32. veznik, 33. Anton Medved, 35. neumorni televizijskil Anton, 37. stot, 39. razne vrste prepoved pri primitivnih narodih, svetega, prepovedanega, 41. druga črka grške abecede, 43. pri starih Sto drugi bog za Svarogom, gospodar vesolja, stvarnik bliska in groma, 46 l didaktični pesnik aleksandrijske dobe, 47. sultanov uradni raigt* dolžinska mera, približno 2,5 cm, 50. kratka palica z odebljenim koncem.' 51. pripravnik, kdor opravlja staž, 53. žganje z okusom po brinovih jj 54. najsvetlejša zvezda v ozvezdju Škorpijona, 56. največ uj električno svetilo, 58. vlačuga. prostitutka, 59. prilastek, nanašajoč se i kunce, mačke z dolgo dlako, vrsta volne. Navpično: 1. krajša oblika za Rokavski preliv med francosko in *n#> obalo, 2. naš plodoviti skladatelj in dirigent. Bojan, 3. kratica za zve*^l daljše časovno obdobje, era, 5. alotropska modifikacija kisika, najinoM oksidacijsko sredstvo, 6. v zemljo narejena ožja podolgovata vdofoš*] pristanišče v Maroku na zahodni strani Gibraltarskega preliva, & udeleženec rajanja. 9. španski vzklik pri bikoborbah, 10. Janez Ek velika, zelo strupena azijska kača, 12. površine območja zet. razširjenosti česa. 13. drobna luknjica v snovi, izliv znojnice v koži. literarni zgodovinar, esejist in pesnik, sodelavec NUK Ljubljani, A1L muzej v Leningradu, nekdanja tesarska palača, 21. geografski kot med proti severu in smerjo opazovalnega predmeta, 23. strmi del poti, c*U eden in drugi, 29. razsodnik v nesodnih sporih, ki ga izbereta stranki obleki urezana odprtina z vrečico, v kateri nosimo drobne reči, 33 n« močan vojaški naskok. 54. naš družbeno-politični delavec, Andrej. 36. streha na hiši; gredina, polica v rebri, 38. znamenito mesto v srednji D zahodno od Splita, rimski Tragurium. 40. majhna, preprosta hiša občasno prebivališče, 42. reka v severni Italiji, Adige, 44. mestna česu znani Zolajev roman o pariški prostitutki, 48. muslimansko moške *t Hasan, 51. jeza, 52. odprt prodajni prostor, 55. Andrej Novak. 57. nv*i kemično prvino nobelij. Rešitev nagradne križanke z dne 23. marca: 1. branša. 7 epakta. 13. rodnost. l| Darej 17 Elo, 19. SEATO. 20. (de. 21 arzenik, 24 Ion, 25 dno. 27 Anton, 28. RV, 29. Aharto, ?• 33. klop 34 i, 55 atek. 37. ktilo. 38 m.r. 10 nitro. 42 lan. 43. skopost. 46. Aar, 47. IV 4A Baul. 51 KN 52. naprava. 54 untana. .56 Aleuti. 57 takrat. Prejeli smo 179 rešitev. Izžrebani so bili: I nagrada (70 din) prejme Jote Oiefc _ 64«KHr Kranj. Cesta 1. maja 10 a - za razpisno ko!««** Kandidati bodo o i/biri obveščeni najkasneje v 16. dneh po spre jemu odločitve. ^ CD ca Združena lesna industrija Tv • v rzic OPREMLJATE NOVE STANOVANJSKE PROSTORE, POČITNIŠKO HIŠICO, NAMERAVATE ZAMENJATI STARO POHIŠTVO Z NOVIM? V SALONU POHIŠTVA v trgovskem centru Deteljica v Bistrici pri Tržiču vam nudimo lasten program, celoten program ALPLESA, del programa LIP Bled: • dnevne sobe • spalnice • jedilnice • pravokotne in raztegljive mize • opremo za vikende • mladinske sobe • vrtne garniture • oblazinjeno pohištvo • stenske obloge • talne obloge • zavese • svetila POTROŠNIŠKI KREDIT DOSTAVA NA DOM DELOVNI ČAS: od 8.30 do 19. ure sobota in dan pred prazniki od 8. do 13. ure odslej tudi pestra izbira perila: otroškega ženskega moškega KRANJ poleg nogavic vseh vrst otroške ženske moške vprodajalni »KLJUČ« - Maistrov trg 8 IZBRALI SO Zk VAS Vrsto lepih in zanimivih tapiserij smo videli v pohištva v kranjski LESNi-NI v komunalni coni na Primskovem. Vse po vrsti m unikati. Cena: 268 do 2842 din Zelo lepa in modna rožasta blaga iz sintetičnega jer-seya in sintetičnih maklen vlaken za pomlad smo videli v Murkini MODI v Radovljici. Barve so umazano roža, modre, drap, oranžne — na svetli in temni podlagi. Imajo pa tudi celo paleto enobarvnih svil. Širina 140 cm. Cena: 98,82 din za enobarvne, 120 do 150 din za roža-ste vzorce tmporocajo ženam v mem, »^k Otroke do 10 let. tena: 19,83 din Imate težave h pritiskom? Ce je tako, potem bi bilo prav, da bi imeli merilec pritiska vedno pri roki. Prav zdaj so pri Al i tudi na naft trg: v Eli-tini DROGERIJI v Kranju smo jih videli. Izbirate lahko med domačim in elektronskim, uvoz z Japonske. Cena: elektronski 3.270 din navaden 972,30 din Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj z n. sol. o. Skladišče gradbenega materiala H RASTJE, tel.26-371 GRADITELJI! Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material: — Schiedel - YU - dimnik — stavbno pohištvo (okna, vrata) »Inles« — betonsko železo — hidrirano apno — strešnik »Novoteks« — krožne žage (cirkular) C-400 — betonske mešalce M 120 (električne) Izkoristite ugoden nakup! ALPETOUR TOZD potniški promet KRANJ OBVESTILO Obveščamo, da z 2. 4. 1979 prične obratovati nova linija z določenim številom voženj po sistemu mestnega prometa na relaciji SUHA — PREDOSLJE-KOKRICA-KRANJ in obratno po spodaj navedenem voznem redu. SUHA - PREDOSLJE - KOKRICA - KRANJ 6.35 6.38 6.42 6.50 7.30 9.30 7.34 9.34 7.42 9.42 11.30 11.34 11.42 14.32 14.36 14.44 15.00 15.03 15.07 15.15 16.30 16.34 16.42 18 30 18.34 18.42 SUHA 19.30 Predoslje 19.34 Kokrica 19.42 KRANJ AP KRANJ - KOKRICA - PREDOSLJE - SUHA KRANJ AP Kokrica Predoslje SUHA 7.10 7.18 7.22 9.10 9.18 9.22 11.10 11.18 11.22 12.35 12.43 12.47 12.50 16.10 16.18 16.22 18.10 19.10 18.18 19.18 18.22 19.22 OPOMBA: Vozni red na relaciji Suha-Britof-Kranj ostane nespremenjen. Zgoraj navedena linija obratuje poskusno v mesecu aprilu! Cena enosmerne vozovnice je 4 din. Se priporoča Alpetour Tekstilna industrija Tekstilindus Kranj razglaša naslednja prosta dela oziroma naloge: 1 STENODAKTILOGRAFIRANJE (sekretariat) Pogoji: — 2-letna administrativna šola, dobro obvladanje strojepisja. Zaposlitev je za določen čas, in sicer gre za nadomeščanje delavke v času porodniške odsotnosti. 2 OPRAVLJANJE VRATARSKIH POSLOV V DELAVSKEM DOMU Pogoji: — dovršenih najmanj 6 razredov osnovne šole in da je umsko in fizično sposoben za opravljanje vratarsko čuvajske službe, — da kandidat ni bil kaznovan zaradi prekrškov ali kaznivih dejanj, — starost nad 35 let. Delo se opravlja s polnim delovnim časom po 8 ur in to v popoldanski in nočni izmeni. Poskusno delo za obe deli oziroma nalogi traja 2 meseca. Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pismene priglasitve v kadrovski sektor v roku 15 dni od dneva objave. kranj Elektrotehniško podjetje Kranj objavlja prosta dela in naloge obračun osebnih dohodkov in vodenje blagajne Polen splošnih pogojev mora imeti kandidat končano ekonomsko srednjo šolo ali drugo ustrezno srednjo šolo. Delovno razmerje ho sklenjeno za nedoločen čas s pogojeni 3-meseč-nega poskusnega dela. Prijave sprejema kadrovska služba Elektrotehniškega podjetja Kranj, Koroška 53 c, 15 dni od objave. MALI telefon ZAHVALA OGLASI 23-341 Ob mnogo preranem in nadvse bolečem slovesu od nenadomestljive žene, mame, sestre, tete in svakinje ŠTEFKE DIJAK rojene Gale se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, jo pospremili na zadnji poti in njen prerani grob obilno zasuli s cvetjem. Posebna zahvala naj velja dr. Hriberniku za vestno skrb in lajšanje bolečin; kolektivom: Iskre, Tiskanine, Gorenjske oblačilnice, dijakom III. razreda šolskega centra Iskra za sočutno pozornost, tovarišu Šifrerju za globoko dojete poslovilne besede, pevcem za ganljivo zapete žalostinke, častiti duhovščini za pogrebni obred in sosedi Vidi Ogriz za neprecenljivo in nesebično pomoč v času bolezni. Mož Franc, sin Marko in vsi njeni! Stražišče, 19. marca 1979 ZAHVALA Ob smrti naše dobre mame MARIJE KRMELJ se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli od nje posloviti, ji darovali vence in cvetje, jo spremili na zadnji poti in nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem OS Ivan Tavčar iz Gorenje vasi in Gradisa iz Šk. Loke, sosedom ter sodelavcem samopostrežbe Nama, ter duhovniku za opravljeni pogrebni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste se kakorkoli udeležili njenega zadnjega slovesa. Žalujoči: sin in hči z družinama Zminec, Šk. Loka, 30. marca 1979 ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi našega ljubega sina in brata JOŽA PERKA iz Križev se iskreno in iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga poznali, mu darovali cvetje in vence in ga v tako velikem številu spremili v njegov prerani in poslednji dom. Posebna zahvala zdravnikom za njihovo dolgoletno zdravljenje. Iskrena zahvala njegovim sodelavcem iz Komunalnega podjetja Tržič in govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu ter gasilcem. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! Žalujoči: mati, brat Viktor, sestra Francka z družino ter ostalo sorodstvo Križe, 24. marca 1979 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete KRISTINE LUŽAN roj. Pintar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v težkih tre nutkih kakorkoli pomagali, z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje; kakor tudi vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti ter darovali vence in cvetje. Iskrena zahvala dr. Janezu Bajžlju, g. župniku, upokojenskemu pevskemu zboru, sodelavcem finančnega sektorja Tekstilindus, planskega in finančnega oddelka tovarne Iskra, prijateljem in sodelavcem iz obrata IV. tovarne Sava ter sodelavcem TOZD engro Kokra. Posebno zahvalo smo dolžni Minki Rudež za njeno nesebično pomoč. PRODAM Žalujoči vsi njeni! Kranj, Besnica, Cepulje, Zabukovje, Dolenja vas, 20. marca 1979 Prodam 4000 kg SENA in OTA-VE. Oblak Janez, Hrib pri Zmincu 6, Skofja Loka 2163 Prodam 3000 kg REPE. Šenčur, Pipanova 44 2198 Prodam črno KRAVO, ki bo aprila četrtič telila in vprežno KOSILNICO na gumi kolesih. Trboje 49, Kranj 2199 Prodam KRAVO tik pred tretjo telitvijo in STRESNO OPEKO špi-čak. Jezerska c. 91, Kranj 2200 Prodam KRAVO s prvim teletom. Hajman, Kovor 84 2201 Prodam 2000 kosov rabljene STRESNE OPEKE špičak. Bergant Marija, Medno 39, Ljubljana -Šentvid 2202 Prodam športni VOZIČEK. Vidic Alojz, Planina 2, Kranj 2203 Prodam enobrazdni PLUG za traktor pasquali. Jesenovec, Poljanska c. 20, Skofja Loka 2204 Prodam skoraj novo PEČ za centralno ogrevanje, več rabljenih OKEN in dve POSTELJI. Stara Loka 21, Skofja Loka 2205 Prodam malo rabljen ŠTEDILNIK (4 plin. 2 elektrika) in uvoženo 2000-litrsko plastično CISTERNO primerno za v vsak prostor ter nerjaveča VRATA za kamin. Florjan-čič. Zasavska 24, K ranj 2206 Ugodno prodam rabljeno POHIŠTVO Kranj, Tomšičeva 20 2207 Prodam rabljeno SALONITKO (50x90) in skoraj nove GUME (5.60X13). Kranj, Zlatnarjeva 5/a 2208 Poceni prodam kombinirano PEC za v kopalnico in rabljeni namizni ŠTEDILNIK. Fajfar. Sp. Brnik 36 2209 Prodam dve novi 1500-litrski plastični CISTERNI. Dorfarje 38, Zab-nica, tel.: 22-221 int. 25-85 2210 Prodam nekaj LESA za ostrešje, KRAJNIKE, »PUNTE«, STRUŽNICO, VRTALNI STROJ, otroško POSTELJICO z jogijem in KOŠARICO za dojenčka. Pot v Bitnje 6 2211 Prodam »PUNTE«. Tatinec 8, Preddvor ^ 2212 Prodam nov MOLZNI STROJ alfa-laval. Lahovče 60 2213 Prodam »PUNTE« različnih dolžin. Srakovlje 2 pri Kokrici 2214 Prodam 300-litrsko zamrzovalno SKRINJO LTH ter OJAČEVALEC z anteno (Lubnik) in 30 metrov antenskega kabla. Mikulčič, Planina 17 2215 Prodam semenski KROMPIR erla. Polica 1, Naklo 2216 Prodam otroško POSTELJICO. Mateja, Pot na Jošta 11. Kianj 2217 Prodam ŽAGO »štilarco«, št. 50. Koba 1 Marija, Sp. Gorje 73, Zgornje Gorje 2218 Prodam KOSILNICO bes 127 s sedežem in GUMI VOZ, dvanajstcol-ski. Dragočajna 11. Smlednik 2219 Prodam sedem metrov dolge kostanjeve DROGOVE, premera 36 cm. Preddvor 10 2220 Prodam emajlirano sobno PEC, 4500 kg PREMOGA (zasavske kocke) in širokotirno TRAČNICO (5 5 m). Naslov v oglasnem oddelku 2221 Prodam samonakladalno PRIKOLICO (15 m). Zg. Duplje 42 2222 Prodam dobro ohranjen dvanajst-colski GUMI VOZ. Jane Franc, Begunje 62 na Gorenjskem 2223 Prodam dvanajst rabljenih KRIL za vrata. Reševa 16/a. Kranj, telefon: 25-869 2224 Prodam dobro ohranjeno opremljeno ZIBELKO. Murgič. Bistrica 191, Tržič 2225 Prodam dobro ohranjeno motorno KOSILNICO rapid 101. Rupar Franc, Log 5. Skofja Loka „2226 Prodam SENO. Kastelic Milan. Vešter 39, Skofja Loka 2227 Ugodno prodam 4 OKNA (12(>X X 170 cm) znamke Jelovica in 6 FO-TOTAPET (392 x 276). Informacije po telefonu 61 818 vsak dan od 9. ure dalje. 2228 KONJA, sposobnega za vsa krneč ka dela, dam v rejo. Naslov v oglasnem oddelku . 2229 Italijanski žametast športni VOZIČEK m otroško ZIBELKO z vso opremo, prodam. Tel. 74-355 2230 Prodam TELICO »imenUlko, visoko brejo Paloviče II.p Trtic. Prodani sadike ZIMZELEN LI GUSTER sa živo mejo. Hribar Franc Lesce. Sobčeva 14. tel. 74-0*3 2276 K KAVO pred drugo telitvijo in TELICO pred lehtvijo. prodam. Kapu« Franc. ZagoriSka 16, Bled Prodam ŠPORTNO KOLO kim krmilom. Rehbergar Jože. vas 17, Preddvor Prodam kvalitetno SENO. & Duplje Prodam nova nerabljena K< SA Z ZAVORNIMI BOBNI ter KROMPIR. Eržen, Zabuko 64201 Z g. Besnica Prodam nova GARAŽNA TA 230 x 230 cm, okno 100 x t in 3 okna 75 X 100 cm s polki vikend. Jošt, Naklo 51 Prodam mladega PSA Nasovče 20, Komenda Prodam SEME črne detel* 43, Cerklje Ugodno prodam NAKLADA VOZ za seno kemper, dobro njen. Sršen, Suhadole 34, Kofl Prodam KRAVO z drugn tom in karambolirano Z* VO 101, letnik 1976. SpruL menda 52 Prodam 6 tednov stare PR.4 KE. Šmartno 28, Cerklje Prodam 2 PRAŠIČA po i težka za zakol. Češnje vek 9. C« Prodam 2 mladi KRAM so« ki s teleti. Zalog 17, Cerklje Prodam mlado KRAVO s i* ali po izbiri. Zupane Jernej, Z*to Cerklje Prodam 200 kilogramov skega KROMPIRJA igor. L»J sovče 3, Komenda Prodam 6 tednov stare PfP KE in 110 kg težkega pn*X zakol. Šmartno 27, Cerklje \ Prodam po izbiri eno od odam KRAVO frizijko, ki bo v [tkem telila. Podbrezje 19 2268 *odam večjo količino suhih ma->vih DESK. Naslov v oglasnem _ju. 2372 'rodam 300 kg betonskega ŽELE-premer 6, 8 in 10 mm ter 140 betonskih ZIDAKOV. Trilar, 9, Skofja Loka 2373 im močan kotel BOJLER za vode za vzidavo v štedilnik, jovec, Poljanska c. 20, Skofja KUPIM: »m KANARČKA samca. Ko-Franc,2iri63 2342 MEŠALEC BETONA z »kim motorjem ali brez mo-Ponudbe na telefon 42-088 2343 ^pim suhe SMREKOVE PLO-Hafnar Dušan, K osova 6, Jese- 2344 OSILCE, dolge okrog 10 m, ku-Veber, Zali log 24, 64228 Zelez- 2345 VOZILA ^rjdam dobro ohranjen FIAT letnik 1963, garažiran. Infor-Mahne, Krožna 10, Kranj *odam R-8. Ogled vsak dan po-/*n Bistrica 26, Tržič 2027 Jtidam malo karamboliran RE-LT4, letnik 1975, prevoženih I km. Informacije po telefonu •1 int .38 do 14. ure. Vidic, Pred-.'32 2183 .Vodarn MOTOR tomos 15 SL, 1978, lahko tudi na kredit. Miran, Smidova 13, Čirče 2186 xlam avto PZ-125, letnik 1972, triran do oktobra 1979. Vrhov-. Sen*u/. Pipanova 22 2187 ^odam avto FORD TAUNUS H. Pavkovič, Bistrica 163, Tržič 2188 >odam RENAULT 16, let. 1972. . r, Vlahovićeva 4, Kranj 2231 ^odam ZASTAVO 101, let. 1972, 5.000 din, registrirano do aprila Šenčur, K u raltova 10 2232 'radi odhoda k vojakom ugodno »m dobro ohranjen FIAT 124, »[o tudi na kredit. Korenčan Voj-^aklo 163, tel.: 47-033 2233 Vodarn FORD TAUNUS L, let-1971 oktober; v račun vzamem manjšega. Ogled v nedeljo, ila 1979. Kerič Ajiz, Janeza Pu-2, Kranj 2234 /cdam DYANO, letnik 1976/77, itrirano do decembra. Šenčur, >tova 18 2235 ^odam FIAT 124, leto izdelave 78.000 km. karoserija potrebna i^la, vse drugo nepoškodovano. Zahid, Bohinjska Bela 65 2236 ^zatavljen R-8 prodam za re-dele. Informacije po telefonu 2237 eno leto star APN-4. Vir-Skofja Loka 2238 odam MOTOR T-12. Žontar Si-^ Virmaše 14, Skofja Loka 2239 ^upim novo ŠKODO, let. 1978/79. Pogojem oddam vrstni red za Naslov v oglasnem od-,kU 2240 *v**m avto ZAPOROŽCA, let-1975. Ogled vsak popoldan od dalje. Pavlovič Stane, Cesta »j* 67, Kranj 2241 Prodam FIAT 850 special, letnik 1969, registriran do januarja 1980, prevoženih 82.000 km. Sebenje 58 2242 Prodam 125-PZ z novim IR motorjem (1000 km). Informacije in ogled v nedeljo cel dan ali zvečer na K u ratovi 21 pri Hribar na Kokrici. 2243 Prodam VVV 1200, letnik 1976, prva registracija marca 1977. Bobo-vek 8, Kranj 2244 Prod am dele za SIMCO 1501 (vrata, streho, stekla). Telefon 75-236 2245 Prodam SIMCO 1501, letnik 1972, registriran do novembra 1979. Telefon 75-236 2246 Prodam dobro ohranjen AMI su-per break. letnik 1974. Ogled v popoldanskem času, Dorfarje 18 2247 Ugodno prodam PEUGEOT 304. Jenko Bojan, Sp. Otok pri Podvinu, Radovljica 2248 Ugodno prodam FIAT 126-P, letnik 1977, registriran do julija. M. Klavžar, Lipce 42, Jesenice 2249 Prodam FIAT 126 še v garanciji. Ogled v petek popoldne in v soboto. Stojnic, Vrečkova 11, Kranj 2250 Prodam eno leto star MOTOR SL-15. Vinčič Slavko, Valburga 1, Smlednik 2251 Prodam OPEL REKORD, letnik 1965, registriran do marca 1980. Podbrezje 39, tel.: 70-147 2252 Prodam garažirano ZASTAVO 750-Lux temnomodre barve, letnik julij 1978, prevoženih 7250 km. Informacije po telefonu 24-378, Kranj 2253 Prodam dobro ohranjen R-4 special, star dve leti. Pipan Franc, Zbilje 32/a, Medvode 2254 Prodam FORD ESCORT, zelo dobro ohranjen. Telefon 061-611-373 2255 Ugodno prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Kranj, Kidričeva 26, Pavlic 2256 Prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1967 in razfie rezervne dele. Pavlic, Kranj, Kidričeva 26 2257 Prodam FIAT 850 sport coupre, letnik 1970. Britof 172 2258 SIMCO 1000, ugodno prodam, delno tudi na kredit. Telefon 23-067 po 14. uri 2259 Prodam ŠKODO, letnik september 1971, delno tudi na posojilo, Suha 30, Kranj 2260 Prodam ŠKODO 110 L. letnik 1972. Informacije popoldan, Kranj po telefonu 45-024 2261 Prodam dobro ohranjen AMI 6, za 11.000 d in. Telefon 23-806 2262 Prodam »SPAČKA«, letnik 1973. Kozamernik Stane, Radovljica, Tavčarjeva 5, tel.: 75-894 2263 Ugodno prodam NSU 1200, letnik 1970, registriran do decembra 1979. Leše 52, Tržič Poceni prodam VW 1200, 1967. Telefon 24-191 popoldan Prodam ZASTAVO 750, 1975, karambolirano spredaj, za 12.000 din. Telefon 064 82-133 popoldan. Ogled v soboto od 15. do 16. ure 2320 Prodam ZASTAVO 750, let. 1970, registrirano do septembra. Dam tudi na posojilo. Žiganja vas 32. Tržič 2321 Prodam ZASTAVO 750, let. 1971. Ogled v petek in soboto popoldan. Staretova 32, Kranj 2322 Prodam obnovljen avto 125 PZ, letnik oktober 1972, registriran do februarja 1980. Ogled vsak dan, razen nedelje od 15. ure dalje. Drolc, Breg 165, 64274 Žirovnica 2323 Prodam ZASTAVO 750. let. 1974. Suha 23, Kranj 2324 Prodam ZASTAVO 101, let. 1976. Telefon 22-119 2325 Prodam AMI 8 break, letnik 1970. Klemenčič, Sp. Besnica 1'76 2326 Prodam ZASTAVO 750, let. 1971, po delih. Pipanova 24, Šenčur 2327 Prodam dva OSEBNA KOMBIJA _ IMV in SUPER. Okorn Pavle, telefon 24-809 2328 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO 10OŠ, letnik 1971, 42.000 km, zaradi odhoda v JLA. Kovač, Tekstilna 6, Kranj, telefon 21-847 popoldan 2329 R-16, letnik 1970, prodam. Kranj 2264 letnik 2265 letnik Mlaka 28, oj) Golniški cesti Prodam FIAT 850 special, 1971. Sp. Brnik 31 Prodam ZASTAVO 750, 1970. Sr. vas 55, Šenčur Prodam ZASTAVO 750, let. CP Glas, Kranj, Ulica Mote 8Uvek: K T Gorenjski (J* *rtnj, tiak: Združeno podjetje 0J*~k" pravica, Ljubljana, Kopi-2. - Naslov uredništva in <***Vi lj,u. Kranj, Moie Pijadeja VL~*J*koci r»*nn Pri SDK v Kra-(*WeviJka 51500-603-31889 - Te-^"J'j »Javni urednik, odgovorni *T««q*v-r *J vi o Ml« v»vm v I IS lat U O 358,00din 430,50 din 470,60din Čevlji so izdelani iz naravnega govejega boksa 31—34 35-46 41 -46 so v sedanji odpravi na Everest. Izjemnega družbenega pomena je dejavnost Planinskega društva in zaradi tega je njegovo poslanstvo cenjeno. O tem pričajo priznanja in temu v prid govori dobro sodelovanje društva z organi družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnimi organizacijami, telesnokulturno skupnostjo, vojaki, UJV, sosednjimi društvi in Planinsko zvezo Slovenije. Kranjsko društvo ni bilo nikdar zaprto samo vase. Povezuje se z zamejskimi planinci, planinci iz bratskih republik in pokrajin ter drugih držav. Naše gore so postale varnejše zaradi marljivega dela tisočih, ki najpogosteje brez najmanjše nagrade opravljajo humano družbeno poslanstvo. Kranjsko društvo neutrudno gradi. Zrasle so Ledine, prenovljeno bo Kališče in modernejši je Dom na Gospincu na Krvavcu. Že ustaljene delovne oblike se bodo nadaljevale, so poudarili na občnem zboru, ki so se ga med drugim udeležili tudi predsednik kranjske občinske skupščine Stane Božič, predsednik izvršnega sveta Drago Stefe, predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik in drugi predstavniki družbenopolitičnega Življenja. Jubilej bo dal praznovanju poseben ton, planinci pa bodo skušali po svojih močeh bogatiti tudi praznovanje letošnjih obletnic partije in Skoja. Predvsem, so dejali, pa mora postati planinstvo del vsakodnevne vzgoje najmlajših. Za predsednika društva je bil ponovno izvoljen Franci Ekar. J. Košnjek DEŽURNI NOVINAR: 21-860 Boji na meji — Boji ob kitajsko-viet-namski meji se še vedno nadaljujejo, kajti Vietnam zavrača pogajanja vse dotlej, dokler se kitajske čete ne bodo povsem umaknile z njegovega ozemlja. Vietnam tako Se vedno premešča vojaške enote z juga države v severne kraje. Štafeta na Dolenjskem — Štafeta mladosti s pozdravi tovarišu Titu za njegov 87. rojstni dan se je mudila na Dolenjskem, kjer so ji mladi pripravljali prisrčne sprejeme. Na Dolenjskem se je štafeti pridružilo še nekaj lokalnih štafet. Gradbinci o kulturi — Slovenski gradbinci se pripravljajo na svoje prvo kulturno srečanje, ki bo v Dravogradu. V okviru akcije »Človek, delo, kultura« se bodo predstavili pevski zbori, likovniki in drugi iz šestnajstih gradbenih delovnih organizacij Slovenije. Sneg na mejnih prehodih — Zaradi snega so na avstrijski strani mejnega prehoda Ljubelj zaprli promet za tovornjake in priklopnike, obvezno zimsko opremo pa so zahtevali za vsa vozila na mejnih prehodih Rateče in Podkoren. Tudi na smučiščih je zapadlo nekaj novega snega, vremenoslovci pa napovedujejo padavine in razmeroma nizke temperature tudi za naslednjih nekaj dni. D. Sedej ELEKTRO-MEŠETARJENJE Posavec - I. B. s Posavca se huduje nad odnosom, ki ga je izkazalo Elektro podjetje Kranj. Zgodba je naslednja: Najbrž inkasant je nekako zamešal števce in morala je plačati 2460 dinarjev, kar je veliko preveč. Naslednji mesec se je uprla plačilu in dejala, da ji morajo povrniti najprej denar, ki ga je plačala ali ga odšteti od novega računa. Iz tega ni bilo nič, čez štirinajst dni so primaširali in elektriko odklopili, za kar je morala plačati 150 dinarjev. Oglasila se je na upravi, kjer so jo odgnali z besedami: »mi že ne bomo kot na plac mešetarili.« Zdaj se sprašuje, zakaj je morala plačati tisti odklop, ko pa je zaradi njihove malomarnosti prišlo do napake. Ce je res tako, potem bi bilo zelo prav, ko bi se podjetje prav lepo opravičilo, kajti takšen odnos jim prav gotovo ni v čast... ČUDEN ODNOS Kranj - Dan žena svojimi peripetijami že v neki gorenjski gostilni bodo zlepa pozabili. Prišla je na ta 'dan družba v gostilno in si zi domačih štrukljev. Nai se je opravičila, da še priprdfljeni in da pt _ izvrstne palačinke. Družba odločila za palačinke, ko pa} je dobila na mizo, so bili štruklji pripravljeni. Ne* so se ženske premislile, zai palačinke in ponovno zt štruklje. Palačinke so romale v pomije___ Ob tem pa je »glavna*, ki je največ govorila-in najbolj glasna in zahtftm. nekajkrat uporabila gasttfništ telefon, ne da bi sploh vprašat, koliko je dolžna. Najbrž gotna, ker se na nasprotni stre ni ni nihče oglasil, je stresale jezo na natakarico in na m zaposlene ženske ter spreminj* la naročilo. V gostilni so jo sicer mirno in potrpežljivo prenašat sprašujejo pa se le, zakaj uneff nekateri tako strupen jezik 9 toliko malo spoštovanja stincev. Pri nas večkrat kot ne y laduje mnenje, da morajo stinci vse prenašati in vse zreti, posebno zasebni. Ta mer je samo eden izmed tih, je pa nekako še bolj kakorkoli že danes prazt^ dan žena, vsaj malo obziru družba že lahko imela, obzc nega odnosa do tistih žena, na ta dan ne popivajo veseljačijo, temveč pošteno rajo ... Gorenjski pozdrav štafel V letošnjo 35. štafeto mladosti, čestitko predsednika T_. mladi iz vse domovine strnili trdno odločenost krepiti bra in enotnost, enakopravnost narodov in narodnosti, sociaL. no samoupravljanje, združeno delo in delegatsko odločanje se postaviti v bran vseh tistih pridobitev naše revolucije, katere so skupaj s Titom generacije najboljših sinov in * naših narodov in narodnosti dajale sebe. Štafeta mladosti izraža vse tisto, kar je v mladih: nj pripadnost naši samoupravni socialistični družbi, njihc pravljenost, da postanejo nosilci našega nadaljnjega nar. Izraža tudi ljubezen in predanost mladih tovarišu Tifii; kemu vzorniku in voditelju. Pri nas so jo pozdravili v torek, zjutraj, ko so jo kri mladinci prevzeli od kamniških. Praznično vzdušje je bilo že nekaj dni prej, saj so se mladi po vsej Gorenjski ma pripravljali na svečane sprejeme, izbirali najbolj vzorne dinke in mladince, ki bi štafetno palico prenašali iz rok v krasili prizorišča sprejemov in dolge kilometre poti, po ka potovala. - .... Sprejemi so bili povsod prisrčni. Čutiti je bilo enotnost -dih, veselje, srečo in ponos, ko so pozdravljali štafeto vzklikali: »Zdravo, dragi tovariš Tito! Se na mnoga i leta.« H tefr k-razj*] Lahovče — Kljub zgodnji uri in dežju veseli obrazi mladih na meji kamniške in kranjske občine Kranj — Zdravo, mnoga leta! dragi tovariš Tito! Še na mnoga Tržič - Po tržiških ulicah je tekel tudi Bojan Š NOSILCI ŠTAFETE MLADOSTI IMA GORENJSKEM Radovljica - Računajte na nas! Jesenice — Zvezna in lokalni štafeti proti istemu cilju Skofja Loka željami — Iz rok v roke s ponosom in noji