Izdaja Cinkarna Celje metalurško kemična Industrija, Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Sentjurc. Glasilo Izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov In slik no vračamo. Naslov: Uredništvo glasila •Clnkamar« Cinkarna. Celje. Telefon 23-961, Interna 430. Tisk: .Paplrkonfekclja- Krško. Po mnenju Sekretariata za Informiranje v Izvršnem svetu skupščine SRS Je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1 /72 z dne 5. 4. 1974). Nagrade Jnovator 75" so podeljene Občinska konferenca SZDL in občinska raziskovalna skupnost sta letos februarja razpisali pet nagrad in deset priznanj INOVATOR 75. Komisija za novatorstvo in racionalizacijo pri CDS Cinkarne je izbrala med našimi inovatorji štiri kandidate za ta razpis, in sicer: Omersel Petra, dipl. ing., Žerjav Antona, dipl. ing., s skupino sodelavcev, Pliberšek Jožeta ter Črepinšek Martina. Prva dva kandidata sta bila nagrajena z denarno nagrado v višini po 5.000,00 din, druga dva pa s priznanjem INOVATOR 75. To je bil velik uspeh naših inovatorjev in vsekakor vzpodbuda za pospešitev te dejavnosti v naši organizaciji združenega dela. Slovesno podelitev nagrad in priznanj INOVATOR 75 sta organizirala občinska konfrenca SZDL- in občinska raziskovalna skupnost v Narodnem domu. Ostale nagrade in priznanja so bila podeljena inovatorjem iz EMO, Železarne Štore, žične in drugih organizacij združenega dela. 'Pri izibiri kandidatov za nagrade INOVATOR 75 je komisija za novatorstvo in racionalizacijo na svoji seji 25. februarja 1976 upoštevala naslednje: število danih inovacij, vrsto inovacij, povečanje produktivnosti in prihranek. Nagrajenec Omersel Peter, dipl. ing. elektrotehnike je zaposlen kot vodja razvoja in investicij v vzdrževanju. V preteklem letu je prijavil štiri inovacije, ki so že realizirane: več stopenjski časovni rele z nepagojenimi časi (vrednost inovacije 4.320.00 din); rekonstrukcija vodnih števcev v obratu Titanovega dioksida (vrednost inovacije 12 x 15.000.00 din); regulator frekvence doziranja pi-ritne pulpe (vrednost inovacije 5 x 9.000,00 din); pod napetostni rele OV-4 (vrednost inovacije 12 x 14.259,00 din). Tovariš Omersel je na področ- ju inventivne dejavnosti zelo aktiven in ima prijavljene še tri inovacije, ki še niso ocenjene: 1. avtomatski dopolnjevalec akumulatorjev, 2. programer ARM 9999 in 3. testirani aparat za plastiko in gumo. Pomen njegovih inovacij ni samo v vrednosti, temveč v or-ginalnih rešitvah. Te naprave zamenjujejo znatno dražje uvožene. medtem ko na domačem trgu ni ustreznih. Njegove naprave delujejo že več kot leto dni brez zastojev. O plodovitosti njegovega delovanja pričata tudi dva paten- Komisija je sprejela sklep o vašimi dnevne najemnine za pni-, koioo, ki je v letošnjem letu za zaposlenega v Cinkarni 30,00 din in pavšal 10,00 din, le-ta je obvezen za pokrivanje stroškov bi- tna zahtevka pri upravi za patente v Beogradu pod številko: 1. 17459 PZ 874/72 — kontejner za raketo proti toči 2. 796 P 140/73 — likvidator rakete proti toči. Tovariš Omersel je soudeleženec tega patentnega zahtevka. VEČSTOPENJSKI ČASOVNI RELE Časovni programator T 30 x 8 je namenjen za stopenjsko časovno odvisno vklapljanje konde-zatorskih baterij za kompenzacijo jalove energije. V ta namen se sicer uporablja vanja v kampu (turistična taksa, električna energija, parkiran je avtomobila, zavarovanje in podobno. Kot zaposleni so šteti tudi ožji svojci — zakonski partner in otroci. Za vsakega gosta izven tega sorodstvenega razmerja doplača uporabnk prikolice dodatek 20,00 din dnevno. Načelno lahko najame prikolico član kolektiva z dvema družinskima članoma ali več, le v primeru, če prikolice ni bilo moč oddati vsaj itrem ljudem jo lahko najameta dve osebi. Za bivanje v prikolicah izven rednega letnega dopusta je najemnima za enodnevno uporabo 50,00 din, kar velja za zaposlenega v Cinkarni Celje in njegove ožje svojce. Kolikor s temi biva v prikolici gost -izven tega sorodstvenega razmerja, doplača -le-ta še dodatnih 20,00 din dnevno. Morebitno nastalo škodo na inventarju v prikolici (n. pr. razbitje posode in podobno, mora uporabnik prikolice nadoknaditi takoj z nakupom -drugega kosa, če pa je škoda takšnega značaja, da jo uporabnik ne more od- (Nadaljevanje na 3. strani) regulator kompenzacije, ki le po potrebi dodaja kondezatorske baterije v omrežje. Vendar — — glede na več ali manj konstantno velikost jalove energije v Cinkarni — lahko običajno v-ključimo vse predvidene komden-zatorske baterije. Pogoj je le, da je vključen postopno po vsakem izpadu omrežja. Konstruirani in izdelani časovni programator je popolnoma tranzistoriziran in predvideno deluje tako, da se osem stopenj neodvisno vklap-lja v presledku 30 sek. Kolikor ena stopnja zataji, to ne vpliva na delovanje ostalih. Posebnost ene časovne enote je v tem, da je izdelana izključno iz domačega materiala, da so v njej uporabljeni samo trije tranzistorji običajnega tipa in da je s posebno izvedbo časovne baze možno doseči zelo velike čase — tudi do 300 sek. To je sicer možno le z uporabo thiri-storjev ali unijunctiom tranzistorjev, ki imajo veliko vhodno upornost. Posebnost omenjene vezave je v tem, da z uporom R3 in R2 nastavljamo želen prag prevodnosti tranzistorja Tl in s tem vplivamo na časovno bazo pri nespremenjeni vrednosti R1 . (Čl -+- C2). S kombinacijo obeh sprememb lahko dosežemo dolge čase. Zadnja stopnja vklopi rele 8, •ki izpostavi prvotno stanje ali stand-bv, ker so kondenzatorske baterije preko svojih močnostnih avtomatov ostale priključene -na omrežje. V primeru izpada omrežja rele 8 odpusti in pripravi programator na delova nje, ko je omrežje zopet pod napet ostljo. Poleg prototipov so v oddelku ARM izelali še tri takšne pro-gramatorje. Vsi delujejo -v trafo postajah pri Cinkarni že dve leti. Orientacijska kalkulacija znese okoli 2.800,00 din za kos. REKONSTRUKCIJA VODNIH ŠTEVCEV V obratu Titanov dioksid je montirano večje število vodnih števcev proizvodnje DDR. Ti števci so namenjeni za doziranje vode v nek proces tako, da željeno vrednost na tipkah števca vnaprej nastavimo. Števec potem avtomatsko zapira elek-tromagnetski ventil ali pnevmatski ventil. Števec sestoji iz po-kaznega predizbinnega ,in zobniško prenosnega dela, ki je v vodu. Izvedba je popolnoma mehanska z bobni, zobniki, -vzmetmi in tipkami. Zaradi mnogih gibljivih oziroma vrtljivih delov in zaradi kompliciranega pred-nastavka, so se predzbirni deli (Nadaljevanje na 2. strani) Pakiranje cinkovih čašic je sedaj veliko lažje in poteka hitreje. K temu je pripomogel tovariš Pliberšek s svojo zamislijo Kje in kako bomo letovali Komisija za družbeni standard je na svoji peti redni seji, dne 16. aprila 1976 obravnavala program letovanja in kriterije za letovanje članov našega kolektiva. Glavne možnosti za letovanje so tudi letos v prikolicah, ki bodo postavljene v Medveji 4, Medulinu 3, Novem gradu 4 in v Umagu Stela Maris 4. Nagrade »Inovator 75” so podeljene (Nadaljevanje s 1. strani) števca stalno kvarili. Tako so kljub popravilom postali števci popolnoma neuporabni, kar so priznali tudi strokovnjaki ATM Zagreb, kot zastopniki DDR firme. Zaradi nujne potrebe po vnaprej nastavljenih vodnih števcih — posebno na tehnološki liniji hiidrolize v Titanovem dioksidu — je ing. Omersel predlagal rekonstrukcijo obsto ječih tako, da bi uporabi 1 samo del le-teh, ki je montiran v vodu (mehanski zen-zor z dvema ovalnima zobnikoma) in prenos do pokazanega dela. Pokaztni del bi popolnoma izpraznili dn uporabili samo ohišje. V to ohišje bi montirali elektronski adapter to je fotoelektrični rele ali rele za induktivno stikalo (»Turk«), Po odstranitvi vseh prenosnih zobnikov bi ob- držali samo tistega, katerega en obrat ustreza količini vode 0,001 m*. Na ta zobnik bi pritrdili zastavico, ki bi za vsak 0,001 m» vode zasenčila fotoelement ali aktivirala induktivno stikalo. Izhodni impulzi so že lahko električni in bi že krmili programski števec (SO DECO) na komandni plošči. Programiranje tega števca je skrajno enostavno, povratek na ničlo je lahko tudi avtomatsko, kar prej ni bil primer. Rekonstrukcija po teh navodilih je že bila izvedena na petih števcih in hidrolizi. V sklopu rekonstrukcije celotne avtomatike ti štivci neprekinjeno delujejo že osem mesecev brez zastoja. Nakup ustreznih novih v tako kratkem času sploh ni bil mogoč, poleg tega pa jih na domačem trgu ni. CINKARNA CELJE Metalurško kemična industrija razpisuje za šolsko leto 1976/77 naslednje štipendije za: 1. POKLICNE SOLE — kovinarska stroka (strojni ključavničarji, strugarji, rezkalci, kalilci, brusilci) 10 — elektro stroka (obratovni elektrikar, elektrome- haniki) 6 — kemijska stroka (kemijski procesničar) 10 Kandidati za štipendije na poklicnih šolah morajo poleg lastnoročno napisane prošnje predložiti še naslednje dokumente: originalno spričevalo o uspešno zaključeni osemletki, izpisek iz rojstne matične knjige, zdravniško spričevalo, ki ga izda medicina dela, prošnjo za štipendijo (obrazec 1,65), kolkovano s kolekom za 2 dinarja, potrdilo o višini osebnega dohodka, ki so ga v zadnjih treh mesecih prejeli zaposleni družinski člani, potrdilo o otroškem dodatku, potrdilo o premoženjskem stanju, potrdilo o družinski skupnosti. 2. SREDNJE ŠOLE — tehniška šola — kemijski oddelek 6 — metalurški oddelek 3 — gradbeni oddelek 1 — elektro oddelek 1 3. VIŠJE IN VISOKE ŠOLE — FNT — kemijska tehnologija 4 — fakulteta za elektrotehniko 1 Kandidati za štipendije na srednjih, višjih in visokih šolah morajo poleg prošnje za štipendijo (obrazec 1,65), kolkovano s kolekom za 2 dinarja predložiti še: potrdilo o šolanju oziroma frekventacijsko potrdilo, prepis zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih, potrdilo o višini osebnega dohodka, ki so ga v zadnjih treh mesecih prejeli zaposleni družinski člani, potrdilo o premoženjskem stanju, potrdilo o družinski skupnosti. Pri podelitvi štipendije bodo imeli prednost moški, dijaki oziroma študentje višjih letnikov in predvsem tisti, ki imajo boljši učni uspeh. Prošnje z vsemi prilogami sprejema Center za strokovno izobraževanje delavcev Cinkarne Celje do vključno 15. junija 1976. RUGULATOR FREKVENCE DOZIRANJA V obratu PIK (pražama in kislina) zahteva tehnološki postopek diskontinuirano doziranje pripravljene piritne pulpe z določeno frekvenco. To je izvedeno z ODS črpalkami (2 + 1) in električnim krmiljenjem elektro magnetnih ventilov preko posebne nastavljene krmilne naprave. Prvotna krmilna naprava >je bila izvedena z diskom, ki se je vrtel s konstatno hitrostjo. Pravokotno na tak disk je bil montiran gumiran kolešček tako, da se je njegova hitrost glede na oddeljenost na središče diska lahko kontinuirano spreminjala. Z zunanjim gumbom in preko vzvodov se je lahko to lego spreminjalo. Na daljši osi koleščka sta bili kulisi, ki sta vklapljali mikro stikali za krmiljenje elektro magnetskih ventilov. Druga znana izvedba enake naprave ima namesto diska posebno oblikovan konus in namesto mikro stikal živosreberna stikala. Slaba stran prvotne krmilne naprave je v veliki množini vrtečih in gibljivih delov, zato je tudi kmalu prišlo do okvar in potrebe po zamenjavi. Prva zamenjava (po navodilih istega avtorja) je bila izvedena s stopenjsko nastavljenimi časovnimi releji, kar je imelo določene slabosti v primerjavi z originalom. V začetku leta 1972 je konstruiral in izdelal elektronski regulator frekvence doziranja pulpe v polvodniški tehniki. Naprava sestoji iz generatorja pravokotnih inpulzov (AMV) z dvojnim odvzemom (a in b) ter dvostonenj-skega binarnega števca (BMV-A in BMV-B), katereag relejski izhodi že krmilijo možnosti kon-taktorje elektro magnetskih ventilov. Napajalni del je stabiliziran. Posebnost tega regulatorja je v tem, da je popolnoma ekvivalenten orginalni mehanski izvedbi. Dvojni odvzem iz generatorja inpulzov namreč omogoča nastavljanje fiksnega časa, ko je membrana ODS črpalke pod pritiskom in frekvence doziranja (2 : 30 imp./min). Prvi čas se nekratno nastavi glede na on-timalno karakteristiko črpalke (membrana ni ves čas pavze obremenjena). Drugi čas oziroma frekvenca pa je nastavljiva z gumbom po izdelani skali. Regula- tro je opremljen tudi s potrebno signalizacijo in stikali. Doslej je bilo izdelanih že pet takšnih regulatrojev, od tega štirje delujejo na PIK od leta 1972/73. PODNAPETNOSTNI RELE Pod napetostni rele je element, ki varuje elektro naprave pred poškodbami zaradi kratkih stikov, V Cinkarni uporabljamo dvanajst takih relejev za zaščito mokrega elektro filtra v novi žvepleni kislim! in PIK. Doslej znani releji firme GO-SSBN so v elektromehanski izvedbi z diferenčnim relejem. Zaradi stalnih okvar na obstoječih relejih smo v vzdrževanju konstruirali in razvili elektronski diferenčni rele z operacijskim o-jačevalmkom. Na referenčnem vhodu je stalna napetost, ki se komponira za napetostjo elektro filtra, ki je dovedena na drugi vhod ojačevalnika. V primeru, da napetost elektro filtra zaradi kratkega stika pade za npr. 20 — 30 V se razlika glede na nastavljeno referenco ojači in aktivira izhodni rele, iki sproži postopek izklapljanja filtra. Vrednost enega releja je okoli 700 din. Dva meseca je prototip že uspešno v preizkušnji. V izdelavi je še 15 takih relejev. Prijavljena tim nagrajena je bi-sa tudi skupinska racionalizacija avtomatski varovalni sistem za varovanje čistilne naprave Peter-sen v Titanovem dioksidu, ki je bila (izvedena pod vodstvom tov. Žerjav Antona, dipl. ing., le-ta je zaposlen kot direktor TOZD vzdrževanje in energetika. Pri realizaciji so sodelovali še naslednji tovariši: Omersel Peter, dipl. ing., Slokan Dušan, Herlah Viki, Ručigaj Ivan, Škrjanec Franc, Jazhinšek Franc in Vodlam Egon. Inženir Žerjav Anton ije s timom sodelavcev prijavil inovacijo avtomatski varovalni sistem čistilne naprave Peterson. Naprava je bila instalirana aprila 1975 in obratuje brez zastojev. Po požaru suhega filtra Lurgi je bila nabavljena čistilna naprava Peterse, ki jo ie skupina pod vodstvom tov. Žerjava o-premila z avtomatskim varovalnim sistemom. (Nadaljevanje na 3. strani) Problem čiščenja odpadnega olja pri proizvodnji cinkovih čašic je rešil tovariš Pliberšek (na sliki). Letni prihranek znaša 12 milijonov din. Kje in kako bomo letovali (Nadaljevanje z 2. strani) V gorskem svetu imamo lasten dom v Logarski dolini, praiviti sam, mora škodo poravnati takoj po prihodu na delo, v službi družbenega standarda v soglasju z odločitvami te službe. Za letovanje v obmorskih krajih, kamor je usmerjena večina naših letovalcev smo izbrali in najeli po kriteriju najugodnejših cen in povpraševanju, ki ga spremljamo že več let v času od 1. julija do 31. avgusta 1976 po 10 ležišč dnevno v Umagu in po 9 ležišč dnevno v Biogradu na moru. Cena dnevnega penziona bo v Biogradu na moru predvidoma 105.00 din za odraslo osebo in 70.00 din za otroke do 10 let. Cena dnevnega penziona v Umagu ibo predvidoma 146,60 din za odraslo osebo, 108,60 din za otroke od 7 do 10 let in 98,60 din za otroke do 7 let. Za organizirano letovanje je tudi ietos predvideno dodatno regresiranje. Do dodatnega regresa so upravičeni vsi člani ko-kolektdva in po njih zavarovani svojci, če letujejo v kapacitetah, ki jih je letos najela Cinkarna. Regresna lestvica: Dohodek ne druž. člana Vlllna regresa v dinarjih dnevno do 1.500,00 50,00 od 1.500,00 do 2.000,00 30.00 od 2.000.00 do 2.500,00 20,00 od 2.500,00 10,00 Za preventivno zdravljenje smo najeli v sedmih dekadah po šest ležišč dnevno v Čateških toplicah. Za cimkamiške delavce, ki jih bo iz zdravstvenih razlogov predlagala obratna ambulanta za zdravljenje v Čateških toplicah, Logarski dolini ali obmorskih krajih je predvidena naslednja regresna lestvica: Osebni dohodki na družinskega člana Lastni prispevek v dinarjih v odstotkih do 1.000,00 10 od 1.000,00 do 1.500,00 20 od 1.500,00 do 2.000,00 30 od 2.000,00 do 2.500,00 40 od 2.500,00 do 2.800,00 50 od 2.800,00 do 3.000,00 60 nad 3.000,00 70 Do petnajstdnevnega letovanja v otroški koloniji v Baški imajo pravico vsi otroci do 14 leta starosti katerih starši so zapo- sleni v Cinkarni Celje in glede na povprečni osebni družine pod pogojem: dohodek Osebni dohodek ns Odatotek, ki družinskega člana prlspsva pod* v dinarjih JetJe do 1.200,00 100 od 1.200,00 do 1.500,0 70 od 1.500,00 do 2.000,00 50 nad 2.000,00 — Družinski dohodek se ugotavlja na podlagi potrdila, ki ga izda tista delovna organizacija v kateri je družinski član zaposlen. Dohodek kot kriterij se ugotavlja za čas 3 mesecev izplačanih osebnih dohodkov pred rualsitopom dopusta. Kolikor se ugotovi, da so podatki netočni, se regres ne prizna oziroma je koristnik dolžan regres vrniti. Tudi v letu 1976 odpade regresiranje neorganiziranih letovanj in prevoznih stroškov upoštevajoč, da bodo prejeli vsi člani kolektiva regres v višini 1.100,00 dlin. lintereserati naj se osebno -prijavijo pri tov. Bredičevd v oddelku za družbeni standard. ^Inovator 75 (Nadaljevanje z 2. strani) Čistilna naprava^ Petersen je namene j na za čiščenje dimnih plinov kalcinacij ske peči titanovega dioksida. Princip čiščenja je mehanski z aglomeracijo in ispiranjem z vodo. Zaradi izredno agresivnih dimnih plinov je kompletna naprava iz plastike — polipropilena in gume. Zaradi tega je zelo občutljiva za višje temperature preko 80»C. Nad to temperaturo pride do deformacij polipropilenskih delov in do pregretja gume. Do porasta temperature lahko pride zaradi tehnoloških nepravilnosti, pri izpadu pralne vode, zaradi okvare funkcionalnih delov naprave in zaradi .izpada e-lektrične energije. Po lastni zamisli je bil izdelan avtomatski varovalni sistem, ki prerečuje vse naštete vzroke za okvaro ali uničenje čistine naprave. S to inovacijo je dana možnost trajnega obratovanja tovarne titanovega dioksida. Celotna vrednost naprave znaša 9,356.837,00 din. Tov. Žerjav deluje na inovacijskem področju že dalj časa in ima prijavljen tudi patentni zahtevek pri patentnem uradu v Beogradu št. 19677-B321.8/72 radialni paralelni kontakt za galvanizacij ske peči. Tov. Pliberšek Jože, ključavničar in izmenovodja v obratu cinikove čašice, je v preteklem letu prijavil tri inovacije: 1. tehnološka ureditev Linije za proizvodnjo cinkovih čašic. Izboljašave so prispevale k bistveno večjem učinku dela, odpravi ozkih grl v procesu proizvodnje in izboljšanju delovnih pogojev. Tako smo lahko prišli iz tri na dvoizmensko delo, kar je bilo nujno zaradi ženske delovne sile, pri čemer se proizvodnja ni zmanjšala. Odpravlejno je najtežje fizično delo pri manipulaciji z rondelami, strojni park pa je bolj izkoriščen. Letni prihranek znaša 74.376,00 din. Delo na našem računalniku FACOM 230-15 je steklo. Na sliki od leve proti desni: centralna enota, display, konzola, na kateri tov Ivan Kolenko ravno kontrolira sporočilo, dve enoti magnetnih trakov. Več o tem v prihodnji številki. JJ 2. Pakiranje cinkovih čašic. Ta se vključuje v prejšnjo inovacijo. Letni prihranek znaša 44280,00 din. 3. Čistilna naprava za oije. Naprava sestoji iz dveh 200 literskih kovinskih sodov, ki sta preko standardnega oljnega filtra povezana med seboj. Vezna cev z oljnim filtrom je spojena na sodu A na spodnjem delu pri sodu B pa zgoraj. Odpadno olje teče v sod A, na kar ga s komponiranim zrakom iztisnemo preko oljnega filtra v sod B, pri čemer ostanejo vsi trdni delci in nesnage v oljnem filtru. Letni prihranek znaša 12.000,00 din. Pomen njegovih inovacij je večkraten; — izvirajo iz neposredne proizvodnje, — poleg materialnih prihrankov je uspel zmanjšati število zaposlenih pri nezmanjšani proizvodnji in — njegova inovacija je dala vzgled tudi drugim zaposlenim. Tovariš črepinšek Martin, elek-'tro tehnik je zaposlen kot vodja elektro vzdrežvanja. V preteklem letu je prijavil eno inovacijo: Usmernih 14 kW, 0-200 V=. Po lasnih izračunih je bil izdelan usmernik za napajanje e-lektro motorja kalcindrane peči. Z investicijsko opremo dobavljeni usmernik Jeumon-Scheneider je imel pogosto okvare in je grozila zaustavitev obrata Titanov dioksid, ker iz uvoza niso bili na razpolago potrebni rezervni deli. Tov. Črepinšek je konstruiral regulacijski usmernik z znanimi tehničnimi rešitvami in domačimi elementi. Izdelana sta bila dva usmernika, iki obratujeta neprekinjeno že več kot eno leto diu. Usmernik iz investicijske opreme je v rezervi. Pomen racionalizacije ni v direktnem prihranku, zaradi razlike cene med uvoženim in domačim, temveč v tem, da je bila ta rešitev pogojena z obratovanjem tovarne. Prihranek 278.415,00 din. Občinska konferenca SZDL in občinska raziskovalna skupnost bo obdržala priznanja in nagrade INOVATOR 75 kot stalno obliko stimuliranja in pospeševanja te dejavnosti v občini. Priznanja in nagrade INOVATOR 75 je za nagrajence tudi obveza za nadaljnje sodelovanje in pospeševanje te dejavnosti v svojem delovnem okolju. Tudi v Cinkarni pripravljamo podobno akcijo v letu inovacij 1976, ki naj pritegne čim več inovatorjev med zaposlenimi v naši OZD. V vseh nas se mora šele vzbuditi čut za inventivnost, da ne bomo hodili mimo problemov, ki jih poznamo pa jih ne rešujemo ali vsaj ne povsod. Vključevanje neposrednih proizvajalcev v ta proces inventivnosti pa je širša naloga vodstvenega kadra. CINKARN AR 3 NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU V mesecu marcu je bilo petnajst nezgod pri delu. Številke v oklepaju pomenijo skupno število nesreč v letošnjem letu. TOZD Vzdrževanje: Strojno vzdrževanje 3 (11), Elektro vzdrževanje 1 (2), Gradbeno vzdrževanje 2 (3); TOZD Metalurgija: Piritna pražama 1 (1), Valjarna 1 (2), Keramika 1 (2); TOZD Kemija: Soli In pigmenti 1 (4), Li-topon 2 (2), KIM 1 (3); TOZD Titanov dioksid: Laboratorij 1 (2), Proizvodnja 1 (4). Na poti so se poškodovali: Briški Stjepam — farosulfat pra-žamna. Jus Anton — Titanov dioksid; Kostanjšek Neža — tiskarske plošče; Mohar Anja — skupne službe vzdrževanja. nafto (nd upošteval navodil za varno delo). TOZD KEMIJA Soli in pigmenti MOHAR Vinko (2. nezgoda). Pii demontaid haube je le-ta spodrsnila in mu stisnila palec leve roke (nesmotem način deda). KIM VERBUC Ivan (1. nezgoda). Pri sestopu z viličarja je padel ter sd poškodoval peto desne noge (neprevidnost). TOZD TITANOV DIOKSID Laboratorij CATER Franc (2. nezgoda). Imenovani se je pni pomivanju posode monoo urezal s steklom med palcem in kazalcem desne t roke (nesmotem način dela). Proizvodnja PRVULOVIC Jovo (2. nezgoda). Pri odpiranju ventila je iz reduktorja pritekla pralna voda. Imenovani se je hitro obrnil in zadel ob kondenčno cev ter padel preko nje. Dobil je poškodbo po glavi (neuporaba zaščitnih sredstev). PRI DELU SO SE POŠKODOVALI TOZD VZDRŽEVANJE Strojno vzdrževanje BABAJ Adem i(6. nezgoda). Pri rezanju železne plošče mu je košček^ razbeljenega železa padel v čevelj ter mu opekel nart desne noge (silaiba organizacija dela). KOCBEK Edvard (1. nezgoda). Pri dviganju lesenega ploha za podložitev črpalke mu je na lesenem podestu spodrsnilo, imenovana pa se je s plohom udaril v prša (spolzka tla). MILETIČ Momčiio (1. nezgoda). Pri vrtanju ohišja mu je le-tega strgalo iz rok in ga pri tem udarilo na palec leve roke (delo proti predpisu). Elektro vzdrževanje SELIČ Edvard (3. nezgoda). Piri izhodu iz mehanične delavnice mu je pred vrati spodrsnilo in je padel. Poškodoval si je hrbet in sredinec leve roke (spolzka Ha). Gradbeno vzdrževanje TOČAJ Franc (2. nezgoda). Pri rušenju cevnega odra je padel in si pri tem poškodoval koleno desne noge (pmanjkanje delovnih izkušenj). BEVC Miroslav (4. nzegoda). Pri odpiranju vrat so se s strehe odtrgali ledeni kapniki in mu pri tem poškodovali levo stran obraza (višja sila). TOZD METALURGIJA Piritna pražarna VALANT Janez (3. nezgoda). Pri izpraznjevanju mulja iz vse-dalcev na pralni skupini, ga je poškropila pralna kisilna po levi strani obraza in levem očesu (nesmotem način dela.) Valjarna STIPCIČ Alojz (4. nezgoda). Pri saržiramju odrezkov v rafi-naaiijsko peč se je skozi rokavico zbodel na odrezku cinkove pločevine v palec desne roke (naglica pri delu). Keramika KRAJNC Adolf (1. nezgoda). Pri segrevanju pilnovoda z drvmi je drva polil z nafto, nakar je puhnil plamen ter mu opekel desno roko, ki ije bila polita z 4 CINKARN AR MITROVIČ Boro (1. nezgoda). Pri hojii po stopnicah mu ije spodrsnilo, nakar je padel na rob kadi in se udaril na levo stran reber (spolzka tla). Izgubljeni dnevi zaradi nesrečpri delu in na poti marec Pri delu kumul. MII Na poti marec kumul l-lll Litopon DSSS 26 40 39 76 Vzdrževanje — energetika 102 348 12 26 FERČEC Stefan (4. nezgoda). Transport 24 127 — — Ko je dvigal plastični balon Metalurgija 60 181 4 4 poln N01, sta se odtrgali obe Kemija 90 216 19 54 ročki, balon mu je padel dz rok Grafika — 4 16 16 pri tem pa je majhna količina Titanov dlokild 29 93 21 38 NC1 brizgnila imenovanemu v levo oko (slaba organizacija dela). SKUPAJ 330 1009 110 214 Čut za otroka (Nadaljevanje) ŽEPNINA Priporočamo vam, da uporabite za izražanje svoje ljubezni do otroka tudi pripomoček, ki po splošno razširjenem, a znatnem prepričanju navaja na »odgovornost«. Ne, itake vzgojne moči ta pripomoček nima, simbolizira pa dejstvo, da družina kakega svojega člana sprejme za svojega zgolj zaradi njega samega, ne pa zaradi njegovih kakršnih koli prispevkov. Temu pripomočku pravimo žepnina. Žepnino so si izmislili ljudje zato, ker so mislili, da bo pozitivno vplivala na otroka. Ta misel je sicer pravilna, ampak na žalost imajo mnogi starši tako zelo popačene predstave o pravem pomenu žepnine, da postane le-ta stalen vir nezadovoljstva in prepirov v družini. Žepnina je za otroka otipljiv dokaz, da ga ima družina brez rezerve za svojega. Otrok prejema denar zato, ker je upoštevan član skupnosti, kjer se imajo vsi radi in kjer je vsak pripravljen z vsemi deliti vse, kar ima. Ž žepnino otrok ni deležen le gmotnega imetja družine ampak tudi njene ljubezni, njenega priznanja in zaupanja. Otrok si zasluži žepnino zgol j s tem, da živi in pripada družini, ne zasluži si jo s tem, da je priden ali da s svojim vedenjem in s svojimi dejanji ugaja staršem. Ce bi si denar zaslužil s tem, bi bilo to plačilo za opravljeno delo. Ampak plačilo za opravjeno dela je nekaj _ čisto drugega kot žepnina. Žepnino si zasluži otrok zato, ker družino osrečuje s svojo navzočnostjo, ne s svojimi dejanji. Žepnina ne sme biti vezana na nobene pogoje: hrž ko družina določi, kakšen delež skupnih dohodkov pripada otroku, je ta delež nepreklicno in za zmeraj njegov! Če mora otrok dajati račune, o tem, kako prejeti denar troši, če mora določeno vsoto nositi v hranilnico, če si mora iz svojega deleža kupovati malico, aM pokrivati druge osebne dohodke, potem to ni nobena žepnina. Če želite otroka navajati na varčevanje, potem mu dajte vsak mesec nekaj denarja za to, da ga bo nesel v hranilnico. Da si bo v šoli lahko kupoval malico, mu dajte za to potrebni denar. A zapomnite si, da to ni žepnina! Žepnina otroku govori: »Naš si in srečni smo, da te imamo. Kar je naše, to je tudi tvoje. Verujemo vate in ti zaupamo. Kako trošiš svoj delež denarja, to je čisto tvoja stvar. Četudi se nam zdi, da nespametno zapravljaš, imamo toliko vere vate, da razumemo, da s tvojega stališča to ni zapravljanje.« Tako rabi žepnina v več koristnih namenov. Nazorno dokazuje, da si v družbi drug drugemu pomagajo in se tdrug grugemu žrtvujejo. (Poudarja, da je staršem važen Otrok, ne njegova dejanja. Izraža zaupanje an s tem otroka na tihem napeljuje na misel, da je vreden zaupanja. Zato žepnine v vzgojne namene otroku ne smemo odtegovati, ravno tako kot mu ne smemo odtegovati ljubezni. Žepnine ne smemo skladno z otrokovimi zaslugami večati ali zmanjšati, ker žepnina ni nagrada za zasluge. Če otrok žepnino »lahkomiselno zapravlja«, mu tega ne smemo odčitati, zakaj osnovni pogoj za samostojnost, ki temelji na ljubezni ije: iniciativnost, ki sicer včasih poraja tudi napačna dejanja, ki pa se nikdar ne smejo omaloževati. Kolikšna je žepnina, to je postranskega pomena. Vsekakor ne bi smela biti tolikšna, da bi bili drugi družinski člani zaradi nje huje prikrajšani. In biti bi morala primerna otrokovi starosti. Bila naj bi približno tolikšna kot v drugih družinah kraja. Ne bi smela biti tako visoka, da bi otroka zavajala na misel, da so doma bolj situirani, kot so v resnici in spet ne tako nizka, da bi otroka neprestano spominjala na to, kako zelo so doma revni. Žepnino naj bi otrok začel dobivati že razmeroma zgodaj recimo db vstopu v šolo. Če je otrok za domenjeno nagrado pripravljen prevzeti določene obveznosti, potem mu za opravljeno delo gre plačilo, ki pa ni v ndkakšni zvezi z žepnino. Ce otrok plačanih obveznosti ni voljan prevzeti, tudi do plačila nima pravice, ne sme pa biti prikrajšan za žepnino. Denarna nagrada kot delovna vzpodbuda mora ostati to, kar je in je ne smemo zamenjati z žepnino, ki je nekaj čisto drugega. Mogoče je res dobro, če starši vztrajajo pri zahtevi, naj si otrok z delom prisluži, če hoče kaj posebnega. Mogoče je koristno, če se otrok že zgodaj nauči, da si je treba vsako dobrino prislužiti s trdim delom. »Dobro mi gre, zato ker sem se že kot otrok naučil, da si je treba v življenju vsako stvar zaslužiti s poštenim delom«, pravijo nekateri. Mogoče imajo prav, mogoče pa tudi ne. Kaj pa če so to goli materialisti, ki so pripravljeni delati samo za denar, ki ne razumejo, da dela lahko človek če iz drugih nagibov, recimo iz veselja do dela ali zato, da bi pomagali tistim, ki ga imajo radi? Ali se vam ne zdi, da je bolje, Je se otrok delati ne nauči zato, da bi dobil kako materialno nagrado, ampak zato, da tudi on po svojih močeh pomaga družini? D. W,ILLIAlM E. HOMAN Ustanovili smo skupino zdravljenih alkoholikov 1 ■ ^ >. Znano je, da je tudi na osrednji Štajerski akoholizem razširjen, vendar ga še ni nihče poskušal številčno oceniti. Zato lahko navedemo le nekaj netočnih ocen, ki pa bolj nagibajo k podcenjevanju kot precenjevanju števila alkoholikov. Na splošno domnevajo, da je 3 do 5 % populacije ali okoli 30 % odraslih pretirano vdanih alkoholnim pijačam. Ena izmed ocen števila kroničnih alkoholikov je, da na 100 pivcev pride 6 kroničnih alkoholikov. V glavnem sodimo, da je v Sloveniji okoli 80.000 kronikov in 900.000 v Jugoslaviji. Ker pri vsakem akoholiku trpijo še vsaj trije svojci (tu ne računamo sodelavcev In ljudi v soseski, bo v Sloveniji vsaj 320.000 ljudi, ki so tako ali drugače posredno ali neposredno prizadeti od alkoholizma oziroma 3,600.000 v Jugoslaviji. Če ima naše območje približno eno šestino prebivalcev Slovenije, M bilo na Celjskem okoli 13.000 kroničnih alkoholikov. Med 60 do 90 % alkoholikov ima nehar mo nični zakon, 50 do 80 % alkoholikov izhaja iz družin alkoholika, približno 46 % alkoholikov začne piti v puberteti oziroma pred dvajsetim letom, kar kaže na epidemičen značalj alkoholizma. Alkoholik približno 10 let delovne dobe preživi v stailežu oziroma kako drugače zapusti delovno mesto, alkoholik se prej upokoji in končno tudi 10 do 15 let prej umre. Okoli 40 % smrtnim nesrečam na cesti botruje alkohol, v približno enakem odstotku so samomorilci alkoholiki. Dosedanja razmišljanja jasno kažejo tudii potrebo, da odgovorimo organizaciji združenega dela in družbenopolitičnim organizacijam na vprašanje o vlogi organizacije in DPO pri delu v problematiki alkoholizma. Vloga organizacije združenega dela je čedalje večja in se o njej razpravlja vedno pogosteje. Delovni organizaciji je predvsem do produktivnosti in delovne sposobnosti slehernega člana. Nadalje mora delovna organizacija, da doseže potrebne uspehe, gledaiti na pravilne medsebojne odnose, to pa ni mogoče, če iz delovne organizacije ne odpravijo opijanja, alkoholikov pa ne pošiljajo na zdravljenje. Podobna je tudi vloga družbeno politične organizacije v delovnem kolektivu, pri tem mislim predvsem na 'sindikalno organizacijo. Glede na ito, si bodo morale delovne organizacije in družbeno politične sile vse pogosteje dn v čim veojii meri prizadevati, tako za preprečevanje alkoholizma, kakor tudi za zdravljenje in rehabilitacijo alkoholikov. Kakor v mnogih drugih industrij sto razvitih deželah je tudi pri nas prišel čas, da se na ravni organizacije oblikuje program za vasrtvo mentalnega zdravja v okviru tega programa preprečevanja alkoholizma. Takšen program bi tudi družbeno, go- ., spodarsto in strokovno pripomogel do boljših uspehov, ne samo v socialno medicinskem pomenu, temveč tudi glede boljšega standarda delovnih ljudi, napredka v proizvodnji itd. Ker vemo, da se zdravljenje alkoholika An njegovih svojcev ne konča po odpustu iz bolnice ali dispanzerja, ampak se njegova rehabilitacija nadaljuje v klubu zdravljenih alkoholikov, smo se odločili, da tudi v Cinkarni, v prvi fazi, ustanovimo skupino zdravljenih alkoholikov, ki bo nekaj mesecev delovala pod okriljem kluba zdravljenih alkoholikov Aljažev hrib. Zakaj je to potrebno? # Alkoholna odvisnost se z zdravljenjem samo pomiri, s prvim požirkom pa se prebudi s takšno silo, da se ji noben zdravljen alkoholik ne more brez ustrezne pomoči trajno upreti. Prej ali slej zabrede v še hujše stanje kot je bil pred zdravljenjem. • Alkoholik si ne more sam pomagati. Dokler ne doživi številnih porazov lastnih prizadevanj, da bi sam trajno abstiniral, praviloma sploh ne začne iskati pomoči. Začete težave pri zdravljenju in probleme na dolgi poti rehabilitacije lahko premaga samo s tovariško pomočjo, z razumevanjem An vzpodbudami članov kluba, svojcev ali drugih. # Rehabilitacija nekdanjega alkoholika traja dolga leta. Uspešna je pod pogojem, da se udejstvuje zelo prizadevno na vseh področjih človekovega živ-lgjemja. Kljub temu samo najbolj vztrajni uspe do neke mere doseči tomani ai!lj rehabilitacije: odstraniti vse posledice alkoholizma in nadoknaditi zamujeno. Z našo odločitvijo, da ustanovimo svojo skupino zdravljenih alkoholikov, bomo nesebično pomagali zdrvljenim alkoholikom, ki so naši sodelavci, na dolgi in težki poti popolne rehabilitacije. Ustanovni sestanek skupine zdravljenih alkoholikov Cinkarne Celje je bil 25. marca 1976 ob 13. uri v prostorih ambulante. Udeležili so se ga zdravljeni alkoholiki, ki že dlje časa abstinirajo in predstavniki družbeno političnih organizacij Cinkarne, ki so akcijo podprli. Za vodjo skupine je bil izbran Ferdo An-derluh — zdravljen alkoholik terapevtka pa Dunja Žunter. Skupina se bo v začetni fazi (6 mesecev) sestajala vsak prvi ponedeljek v mesecu od 13 .do 14. ure v ambulanti, ostale tedne pa bodo člani obiskovali svoje matične klube. Valjanje cinkovih blokov je zahtevno in naporno delo INDUSTRIJSKA TV V SUŠILNICI FEROSULFATA V torek, dne 6. aprila je bila v sušilnici ferosulfata montirana industrijska TV naprava japonske firme Ikegani Tsusinky Co. LTD, ki bo spremljala transport ferosulfata iz obrata titanovega dioksida v sušilnico. Na dveh mestih sta nastavljeni TV kameri, s katerimi bo možno nadzirati kontinuiteto dotoka ferosulfata na presipnem mestu ob titanovem dioksidu in na vrhu potrošnega bunkerja, ki je okoli 40 metrov visok, zaradi česar je dostop zaradi kontrole težak in naporen (182 stopnic). Ta naprava je sicer v Cinkarni novost, v Jugoslaviji pa jih že deluje 35, med drugimi jo imajo v Železarni Jesenice, Rudniku lignita v Velenju, Lesonitu v Ilirski Bistrici, v Rudniku Mežica itd. Zamisel in realizacija te naprave, s pomočjo katere bo lažji in zanesljivejši nadzor transporta ferosulfata, je delo investicijske skupine v TOZD Titanov dioksid ki jo sestavljajo: Vojislav Ružič, dipl. ing., Hinko Jordan, Jože štumberger, dipl. ing. in Rado Nedoh. Ko je pločevina zvaljana, jo obrežejo in stehtajo CINKARNAR 5 II Pregled faktorjev za obračun OD — april 1976 Stroškovno mooto Faktor vred. točko normo 8plošnn uprava.......................... Služba za varno delo In varstvo okolja Center za organizacijo in AOP . Finančno racunovoaskl sestor .... Kad- ivskl sektor...................... Samski dom ............................ Splošr! sektor......................... Kuhinja................................ Pralnica k šivalnioa.................... Zunanja Sr- 'vina....................... TOZD MiTtn."'GIJA Skupno s lat' metalurgije............... Keramika .............................. Sušilnica ferosulfata .............. Žveplena zlslina PIK................... Žveplena kislina s pirltno pražarno. . Pražarna ferosulfata................... Žveplena kislina iz ferosulfata ■ - • Ulrikov prah .......................... ....................................... Baterijske čašic«...................... Žičam«................................. Žlebame ............................... Valjarna .............................. TOZD KEMIJA Skupna elužb« kemije Celje . . . . Barvila Celje.......................... Soli In pigmenti........................ Barijev sulfid......................... Litopon................................ Cinkovo belilo......................... Zaščitna sredstva — modri baker . . Rastni substrati ...................... Gradbena lepila........................ Betonski elementi...................... Zaščitne sredstva — modre galica . . Skupne službe kemija Mozirje . . . Barve in premazi....................... ..................1,15 . . . . — ..................1,15 . . . . — ....................1,15 . . . . — ....................1,15 . . . . — ....................1,15 . . . . — ....................1,15 . . . . — ..................1.« • • • • - ....................1,15 . . . - — ....................1,15 . . - - — ....................1,15 . . . . — .....................1.17 .... — .....................1,02 ... . 1,33 .....................1,19 .... — ...................1.16 .... — .....................1,19 .... — .....................1,19 .... — .....................1,19 .... — .....................1,17 .... — .....................1,19 .... — .....................1,17 .... — ...................1,16 .... — .....................1,15 .... — ...................1,16 .... — ...................1,18 .... — ...................1,16 .... — ......................1,14 .... — ......................1,14 .... — ......................1,14 .... — ...................1,20 .... — ......................1,19 .... — .....................1,15 .... — ......................1,15 .... — ...................-».16 .... — ...................1,16 .... — ......................1,15 .... 1,05 TOZD GRAFIKA Skupne službe grafike............... Tiskarna ............................ Tiskarske plošče ................... Preparati za grafiko ...... Tiskarska barva ..................... Razvoj grafike...................... TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA Skupne službe vzdrževanja . . . Strojno vzdržavanje................. Elektro vzdrževanje................. Vzdrževanje ARM..................... Gradbeno vzdrževanje................ Energetika — skupne službe . . . Kotlarne številka 1................. Plinarna ........................... Transformator fk* ■'O*4-1- .... Galvjna ........... Embtlala ............ 1.17 1,20 1,20 1,20 1.18 1,17 . . 1,17 ....— .. 1,16 .... 1,04 . . 1,16 t . . . 1,02 . . 1,18 . . . • — . . 1.16 .... — . . 1,17 . . . . — . . 1,16 . . . . — . . 1,17 . . . . — . . 1,16 . . . . — .. 1,17 .... — . . 1,16 . . . . — TOZD TRANSPORT Skupno službe a ŽelezniSKi promet . . . Intaml ostali promet . . Avtocisteme za kislino . Nakladanje in razkladanje TOZD TITANOV DIOKSID Glavni laboratorij..............................................1,15 .... — Skupne službe titanovega diokside..............................1,12 ... . — Investicijska služba............................................1,12 ... . — Proizvodnja titanovega dleksida .............................. 1,12 ... . — Vrednost točke za izračun osnovne vrednosti del. mest je 1,18 . . — . . 1,22 . . 1,16 To pot drugače — Zaradi česa je umrl vaš mož? — Zaradi ljubezni! — Koga je tako ljubil? — Alkohol! KADROVSKE VESTI KADROVSKE VESTI V MESECU FEBRUARJU SO PRIŠLI V PODJETJE: Jovič Mladenka, Arnšek Štefan, Gaber Milan, Ferčec Stjepan, Kolar Marjan, Gračner Alojz, Režek Anton, Štorman Helena, Jankucič Svetozar, Kojc Stanko, Todorovič Tomislav, Butolen Avguštin, Pi-jetlovič Miodrag, Semenič Jožef, Šket Ivan, Brkič Milan, Alatič Fikret, Milenčič Stjepan, Komjanič Milivoj, Špes Stanka, Lavriha Rudolf, Inkret Milena, Mikša Franjo. ODŠLI IZ PODJETJA: Horvat Anton, Klembas Milica, Bukvič Ivan, Brgant Jože, Kores Franc, Bedenik Stanislav, Jerman Miro, Sagadin Anton, Juhas Marija, Pijetlovič Miodrag, Tankosič Staniša, Her-naus Miran, Štefanec Milan, Ivanuša Lidija in Antlej Marjan. V JLA SO ODŠLI: Bukšek Franc, Sle-menšek Srečko, Brežnik Vojko, Cvjetko-vič Miodrag, Gasparič Janjo. UMRL JE Filej Anton. V MESECU MARCU SO PRIŠLI V POD-JETJE: Perčič Dani, Seme Irena, Koštomaj Hedvika, Krejič Zorka, Bulatovič Darinka. Višnar Slavica, Majcen Nada, Karapanda Rajka, Jerman Mirko, Majcen Ivan, Gračner Jože, Bulatovič Zoran, Josič Ivo, Bulatovič Blagoje, Zelič Ivica, Stanič Ante, Ferčec Aleksander, Milisavič Rajko, Hrenar Ivan, Novak Štefan, Mitrovič Boro, Cvrtnjak Stjepan, Popovič Ljubo, Kovačič Marija, Stankovič Radovan, Nad Antun, Spasojevič Radomir, Ivanovič Spasoje, Krč-marevič Krsta, Grahič Ekrem, Stokoč Boro,^ Ilič Veseljko, Krajnc Franc, Cvirn Srčko, Mužič Zdenko in Janžek Anton. ODŠLI IZ PODJETJA: Kovačevič Jovo, Glež Ludvik, Korošec Antonija, Bulatovič Zoran, Popovič Vera, Todorovič Tomislav, Crdvenac Mirko, Cvrtila Branko, Košutič Martin, Gračner Alojz, Lončarič Jure, Mi hajlovič Slobodan, Grahič Ekrem, Kovačič Danijel, Radeljak Anton, Rutar Miroslav, Mohorko Stanko, Mirnik Mojmir, Senčlč Zdenka, Brežnik Marija In Ogorevc Zvonka. V JLA JE ODŠEL: Kodrič Franc. UMRL JE Mikša Franjo. V MESECU APRILU SO PRIŠLI V PODJETJE: Baltič Milenko, Odžič Matko, Kle-novšek Radoslav, Pungaršek Branko, Pajovič Andrija, Smisl Jože, Berlanda Dragan, Križanec Jože, Žlavs Dušan, Podergajs Ivan. Petrovič Mirko, Mohorko Josip, Av-dly Bajram, Stojnšek Srečko, Jurčič Pero, Koren Dragutin, Ovčar Marija, Damjanovič Milena, Petrišič Srečko in Stajnič Mom-čilo. ODŠLI IZ PODJETJA: Radič Mirko. Sa-bolič Marjan, Krčmarovič Krsta, Mohorko Josip, Pavlič Ivan, Krajnc Marjan, Jančič Marjan, Ristič Drago, Konečnik Veronika, Plih Irena, Anršek Slava, Damjanič Milena, Macan-Zvonar Zdenka, Košenina Rudolf, Majcen Nada, Josič Ivo, Bulatovič Blagoje. UMRL JE Drobnak Franc. UPOKOJENA JE BILA Gosak Frančiška Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali do 31. maja 1976. Kino Union Od 10. do 12. maja »Godzila proti Mega-Ionu«, japonski barvni film. Od 13. do 16. maja »Komisar brez kolta«, italijansko francoski barvni film. Od 17. do 18. maja »Hiša«, jugoslovanski barvni film. Od 19. do 22. maja »Ta čudovita Bitja«, ameriški barvni film. Od 23. do 26. maja »Nova zemlja«, ameriški barvni film. Od 27. do 31. maja »Nekoč je bil Ho-llywood«, ameriški barvni film. ; Kino Metropol Od 5. do 9. maja »Kalifornijski poker«, ameriški barvni film. Od 10. do 11. maja »Sprehod po pom- ladnem dežju«, ameriški barvni film. Od 12. do 13. maja »Košava«, jugoslo- vanski barvni film. Od 14. do 16. maja »Zapeljivec«, ame- riški barvni film. Od 17. do 18. maja »Obračun pri zapu- ščenem rudniku«, italijanski barvni film. Od 19. do 21. maja »Nočne strasti«, italijanski barvni film. Od 22. do 24. maja »Duh košnice«, španski barvni film. Od 25. do 27. maja »Zadnji pomladni sneg«, italijanski barvni film. Kino Dom Od 7. do 10. maja »šakal«, angleški barvni film. Od 11. do 17. maja »Vojna sreča«, ameriški barvni film. Od 18. do 20. maja »Trije supermanl v Tokiu«, Italijansko nemški barvni film. Od 21. do 25. maja »Glasnik maščevanja«, ameriški barvni film. Od 26. do 28. maja »črna karavana«, ameriški barvni film. Od 29. do 31. maja »Krvavi lov«, ameriški barvni film. Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. uri. Program objavljamo po podatkih Kino podjetja Celje In za spremembe ne odgovarjamo.