363
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — Dunajski vladni časnik je razglasil 1. dan t. m. tretjo že gotovo deželno postavo, namreč za deželo salcburško. Napravljena je ta postava po ravno taki osnovi kakor za Stajarsko in Koroško, le sostava deželnega zbora je po deželnih razmerah enmalo drugač; salcburški deželni zbor bo namreč štel 20 zbornikov: 4 višje duhovne, 2 žlahtnika, ki plačata saj 50 gold. davka, 4 izmed mestnih odborov izvoljene, 9 iz tergov in druzih sosesk izvoljenih, ki plačajo najmanj 20 gold. zemljišnega davka, 1  pa, ki ga voli kupčijska zbornica.
—   Po razglasu c. k. ministerstva nehajo 15. dan t. m. deželne poglavarstva v Celovcu, Tropavi in Ljubljani.
—   Po cesarskem ukazu ima postnih direkcij vpri-hodnje le 12 biti, in sicer na Dunaji, v Peštu, Pra^i, Terstu, Lvovu, Benetkah, Inšpruku, Berni, Gradcu, Temeš-varu, Sibinju   in Zagrebu;  —  vse druge nehajo.
—   Saj bo vendar-Ie res, ker je sreberuih šestič čedalje manj, da pridejo spet papirnate desetice in petke na dan; c. k. ministerstvo že nek priprave dela za njih natis k.
—    Spet je ponarejenih bankovcov po 100 gold. med ljudstvom.   Naj tedaj dobro gleda, kdor stotake jemlje.
—   17. dan t. m. se bo presvitla cesarica Elizabeta za zdravja voljo podala v Madeiro na Spanjsko, kjer zima ni ostra.
—   Dunajski časniki pripovedujejo, da so na vseh Svetnikov dan popoldne na Dunaji bivajoči Cehi in drugi Slo? vani obhajali spomin slavnega pesnika Jana Kol ar-a na njegovem grobu; podoba njegova je bila ovenčana z lavo-rovim vencom in slovansko tribarveno zastavo, v kteri se je lesketal zlati napis: ,,Hvaležni Slovani Janu Kolar-u44. Ceh in Horvat sta govorila na grobu neumerljivega pesnika „8lovanske vzajemnosti44 in popevale so se narodne pesmi. Slovesuost nenavadna je toliko množico ljudi, ki so obiska-vali grobe ta popoldne na pokopališču, privabila h grobu Kolar-ovemu, da je policijsk komisar prišel prašat, kaj ta glasna svečanost pomeni; ko so mu povedali, da Slovani spoštujejo rajnega pesnika ravno tako, kakor Nemci svojega Schiller-ja, ni gospod komisar najdel v tem obhajilu nobene deržavi nevarne demonstracije in tedaj ni celo nič overal svetega spominovanja. Na vseh vernih duš dan pa so obhajali Slovenci enako slovesnost na grobu Kopitarjevem, ki tudi na Dnnaji počiva.
—   5. dau t. m. se je začela konečna očitna obravnava zoper večkrat omenjenega direktorja kreditne banke gosp. Rihterja, ki je goljufije obdolžen iz poslednje laške vojske; za priče je poklicana tudi Eynaten-ova udova in več fabrikantov iz Prage.
—   Službini časnik ,,Donau-Zeitung" razlaga besedo „s pripomočjo" (jMitvvirkung),  ktera stoji v cesarskem pa-
364
tentu od 20. oktobra, kjer je govorjenje od deržavnega zbora in deželnih zborov, in pravi, da se pod besedo „8 pripomočjo" nima zastopiti „d o v o Jjenj e", pa vendar več kakor le sam ,,svet"; ,,vlada ne bo samovoljno prezirala sklepov deržavnih in deželnih zborov, pa se tudi ne bo vezala na sklepe večine". — Prav za prav tedaj ,,pripomoč" deržavnih in deželnih zborov pomeni „svetovanje".
—   Po pismu, ki smo ga ravno iz Dunaja prejeli, iz „Pres8eu posneti popis pokopališčinih slovesnost ni skoz in skoz resničen; na Kopitarjevem grobu ni bilo nobenega obhajija.
Cesko. Iz Prage. Ob novem letu bo začel slavno-znani gospod dr. Ladislav Rieger izdajati politični časnik ,,Narodu v češkem jeziku.
—   Na vseh Svetnikov dan popoldne, ko so se začele večernice za verne duše, so obhajali tudi tukajšni študentje spomin svojih slavnih možna grobu KarolaHavliček-a, J u u g m a n - a , C e 1 a k o v s k e g a, KI i c p e r a in Hnekov-skega. Zbor pevcov je pel sveto pesem „Animas fidelium"; po tem so molili vsi na glas „Očenaš"; z stoternim glasom „SIava!" so zapustili pokopališče.
Horvaško. Iz Zagreba. Po ,,Pozoru" se delajo že priprave za horvaški zbor. Svetli ban je že izvolil 55 gospodov, ki bojo iz Horvaškega in Slavonije iz mnogoterih stanov v odbor poklicani, da ustanove izborni zakon za prihodnji horvasko-slavouski zbor, kteri ima vrediti prihodnjo razmero Horvaškega in Slavonije proti Ogerskemu. „Pozor" toži, da se imena teh oseb še skrivajo, ker narodu je veliko na tem ležeče, da ve, kdo mu bo ta prevažni zakon skrojil. Odbor bo nek začel svoje opravilo 26. dan t. m.
— V obširnem in nadušenem spisu pod naslovom „Jugoslovjenstvo" razmotruje gosp. dopisnik <b. P. ,,od jadranskega morja" razmere proti Ogrom in ostalim jugo-slavenskim narodom, ter med drugimi pravi: ,,Hrvati žele biti s Magjari pod jednom ugarskom krunom. Oni žele biti njihovi zavezniki, njihova brača. Oni žele, da se kraljevina Hrvatska sdruži s Ugarskom, ali ni kao ,,pars adnexa", ne kao njekakova ,,appendixu, več kao ,,regnum socium", ,,regnum foedere junctum". Magjarom nesmijemo obe ruke dati; več pružimo im iskreno i srdačno jednu, a drugu svojoj braci jednokrvnoj".
—   „Pozor" razglaša, da nova učilnica za gospodarstvo (kmetijstvo) v Križevcu se bo začela 19. dan t. m. Vsi nauki se bojo razlagali v horvaškem jeziku. Za direktorja te šole je izvoljen slavni Ceh gospod dr. Lam bi, ki je bil  10 let učnik v gospodarski šoli v Libverdi.
Ogersko. Iz Pešta. ,,Wien. Zeitg." od 31. oktobra je oznanil može, ki so po cesarskem — ali kakor Ogri zdaj sploh pravijo — kraljevem sklepu postavljeni na visoke deželne službe. Juri Majlath je izvoljen za blagajnika (tavernicus), grof Fr. Zichy mlaji za velikega vratara, grof Juri Andrassy za velikega peharnika, grof Ivan Bar-koczy za velikega dvornika; za začasna čuvarja sv. krone ogerske sta imenovana grof Juri Karolyi in baron Ad. Pronay; razun teh častnikov so izvoljeni bili tudi veliki župani za ogerske županije (Gespannschaften ). Izmed teh poslednjih pa jih je, kakor se bere, že blezo kakih 12, ki nočejo teh služb nastopiti. Čedalje očitniše je tedaj, da Ogri, čeravno so po ces. diplomu od 20. okt. veliko veliko več dobili memo vseh druzih avstrijanskih narodov, še niso zadovoljni s tem^ kar imajo ter hočejo imeti vse pravice, ki so jih imeli pred letom 1848. Stranka Deak-Eotvoseva še ni med častniki Ogerske, in dokler ne bode dvorni kan-celar Vay te stranke za sebe dobil, pravijo, ne bo mogel rešiti naloge do kralja in naroda.
—   Internirani v Josefstadt-u so došli 29. okt. nazaj v Pest, ter so bili na kolodvoru železnice z veliko slovesnostjo sprejeti.
Laško. Tudi Kapua je padla 3. dan t. m. Vsa armada, blizo 11.000 vojakov, se je podala Sardincom, ki so jo z vojaško častjo sprejeli in v Neapolj poslali, da se ondi orožja znebi in potem čez morje potira. Ker so, kakor telegram iz Neapolja naznanja, Sardinci pod vojskovodstvom kralja Viktora Emanuela ostalo neapolitansko armado 3. dan t. m. tudi unkraj Garigliana premagali, se bliža zadnja ura Gaeti, ki je sedaj še edina kralju neapolitanskemu ostala, ker se zedinjeni sardinski in Garibaldovi sili ne bo mogla dolgo braniti. ~ Cesar Napoleon je poslal 4 redne ladije pred Gaeto, da Sardinci ne morejo od morske strani bomb metati v terdnjavo in tako je kralju saj na to stran pot odperl za beg, da ne pride sardinskemu admiralu v pest. — 4. dan t. m. je kralj sardinski Viktor Eaia-nual slovesen vhod obhajal v Neapolj, glavno mesto velikega kraljestva , ktero sardinski kroni pridobiti ni bil sam Garibaldi s svojo armado dosti zmožen. — Ce je res, kar se v ,,Gaz. di Genov.u bere, bo sardinska armada čez zimo mirovala; zakaj en del sardinske armade se nek pomikuje od beneške meje nazaj in se podaja v zimske stanovanja v Parmo itd.
Rtisovsko. Carica Aleksandra Feodorovna, mati sedanjega rusovskega čara Aleksandra II. je 1. dan t. m. umerla v 62. letu svoje starosti. Bila je ranjka najstareja hči pruskega kralja Friderika Vilhelma III. in se je pred imenovala Karolina Friderika. Ko se je omožila z rajnkim čarom rusovskim Nikolajom I. 13. (1.) julija 1817 in je k gerski veri prestopila, se je prekerstila v Aleksandro Feo-dorovno. Štiri sinove in 3 hčere je čaru Nikolaju povila; udova je bila od  2. sušca (18. febr.)  1855.
Turško. Iz II čiru ta naznanuje telegram, da so beguni iz Damaska turškemu ministru Fuad Pasu pismo poslali, v kterem ga prosijo, naj jih ne sili v Damask nazaj, ker jim Turki s smertjo žugajo. Ako bo turška vlada prehudo pokorila Druze, ji je zažugal Havranski glavar (šajk), da  bo dal 8000 kristijanov  razmesarit/.