poštnina plačana v gotovini.
V Uubliani, 28. julija 1927.
Stav. 4. Letnik LXVIII. (Šol. 1.1927/28.).
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse polil jatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vra-iamo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko politiSko glasilo UJU. - Poverjeništvo LJubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za ¡nožem. 80 Din. Posamezna štev. 1*50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste, lnseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Resna beseda loilam!
Skozi učiteljske vrste gre udar peruti novega časa. Učiteljstvo je dolgo, predolgo deklamiralo o kulturnem pionirstvu. Skozi vsa naša paradna zborovanja je šla ta be» seda tekom desetletij tako vztrajno in su» gestivno, da je pomenil najtišji dvom nad resnico te legende že izdajstvo lastnega stanu in poklica.
Toda dvomi so postajali vedno glas« nejši, vedno pogostejši; resnica in legenda nista združljivi drugače nego v prenesenem, metaforičnem pomenu. Naše pionirstvo pa ni postalo samo metafora — kdo bi se za boga spodtikal ob njo — ampak grda pro» zaična prevara samega sebe. V nas je da» nes precizen občutek, da se jc prepad med nami in ljudstvom poglabljal toliko bolj, čim višje je donela himna na naše kulturno pionirstvo.
Konkreten program, ki si ga je posta» vilo slovensko učiteljstvo na letošnji po» krajinski skupščini v Kranju pomeni pre» lom s preteklostjo, detronizacijo legende o dosedanjem našem »pionirstvu« ter polo» žitev temeljev za resničen kulturen most med ljudstvom in njegovim učiteljstvom. Čim trdnejši bo postajal ta most v teku bodočih ,let požrtvovalnega razumevajo» čega dela učiteljslrva med narodom, tem rahlejša bo legenda, ki bo končno postala meso.
Pot do tega visokega cilja je dolga in težavna. Ne delajmo si iluzij! In ker no» čemo iluzij, je potrebno, da smo proti sa= mim sebi neizprosni, da podvržemo svoje delo strogi kritiki v preteklosti ter izkori» stimo tako pridobljene izkušnje za delo v bodočnosti. Ne da bi hotel zidati na samo» voljnih supozicijah, trdim lahko z vso po» trebno doslednostjo, da bomo morali izra» biti v dosego svojega načrta vse svoje sile brez izjeme. Program, ki si ga je organiza» cija postavila, ne sme ostati na papirju, ne dokument za parado, kajti čas, v katerem živimo, ne prenese harlekinad drugače, ka» kor da harlekine prej ali slej pomete na zgodovinsko smetišče. Klic naroda in od» mev stotin src najboljših iz vrst ljudskega učiteljstva ne sme ostati »klic v puščavi«. In da se to zgodi, je nujno in neizogibno, da opremimo svojo organizacijo z vso po» trebno avtoritativnastjo.
V organizaciji moramo vzgojiti javno mnenje, ki bo enkrat za vselej onemogočilo pasivno večino članstva. Vsi brez izjeme moramo sodelovati na veliki nalogi. Ni to zgolj ekonomski moment, marveč predvsem etičen moment organizacije.
In ko to razmišljamo, naj ugotovimo dejstvo, da je v naši organizaciji od 2700 članov preko 1800 učiteljic. Tovarišice! Ali se zavedate tega dejstva z vso potrebno resnostjo in odgovornostjo? Številno raz» merje vas privilegira. Privilegiji nalagajo pa dolžnosti. Noblesse oblige.
Prvo spoznanje, ki se nam vsiljuje iz tega številčnega razmerja, je to, da se brez učiteljic ne bo dosegel stik z ljudstvom,
da bo ravno na tovarišicah slonel levov del naše skupne kulturne naloge med narodom.
Ta zavest mora prešiniti vsako učite» ljico in jo navdati z novo moralno odgo»
vornostjo pred Bogom in ljudmi! S to za» vestjo se mora združiti popolna preorijen» tacija vsega pojmovanja učiteljskega po» klica. Demokratizacija izobrazbe — srčen klic vseh pravih ljudskih prijateljev — se v Sloveniji ne more izvršiti brez učiteljic. Že ta ugotovitev sama pomenja revolucijo vsega dosedanjega pojmovanja nalog uči» teljske organizacije. Demokratizacija iz» obrazbe se mora izvršiti, če nočemo, da naše ljudstvo moralno in materialno pro» pade, za kar bi nosili krivdo mi, slovensko učiteljstvo v svoji naduti »splendit isola» tion«.
Časi, ko so tovariši»učitelji nosili sko» roda vso težo organizatoričnega in izven» šolskega dela, morajo prenehati. Število in ponos tovarišic morata poskrbeti, da bo stala slovenska učiteljica svojemu tovarišu povsod ob strani, z razumevanjem in pod» poro. Ponos tovarišic pa zahteva tudi, da jim razumevanje in možnost podpore v iz» venšolskem delu ne bo vsiljena od zunaj, marveč da izpeljejo to preorijentacijo v svojih vrstah avtonomno z vsem povdar» kom, energijo in vsemi sredstvi, ki jih jim nudi organizacija. Tisočosemsto prosvetnih delavk se v bodoče ne sme več omejiti na delo v šoli, če čaka več stotisočev naših
mater, mladenk in drobne dece na rešilno delo in besedo naših učiteljic. Vse na plan in takoj! Brez dobrih mater in gospodinj ni bodočnosti, če ne bodočnosti v verigah. Le globoka srčna kultura bo celila rane, ki si jih človeštvo zadaja s svojimi barbar» skimi, nesocialnimi institucijami in načeli. Vpliv žene, dobre žene je predpogoj ozdrav» ljenja človeške družbe. Zato pa morajo slovenske učiteljice iz svoje rezerve; same si morajo priboriti dovolj socialne izobraz» be, da se bodo približale našim materam in mladenkam z razumevanjem in predvsem s čutečim srcem.
Tovarišice! To poglavje ne sme več iz» giniti iz naše organizacije, ta klic mora preko vse slovenske domovine. Pri našem samoizobraževalnem delu bodo tovarišice zastopane po svojem številnem razmerju. Morajo biti. Kako, poskrbite same! Poskr» bite tudi, da pridejo v krožkih in društve» nih zborovanjih na dnevni red vprašanja, ki živo sekajo v meso stotisočim slovenskih žena in deklet in tisočosemsto naših sta» novskih tovarišic. Tovariši: prostor nasto» pajočim novim četam prosvetnih delavk! Nosilkam srčne kulture vso podporo in spo» štovanje. Pasivnim prezir in brezobziren boj.	'	L. H.
Potek VII. pokrajinske skupščine poverjen. UJU - Ljubljana v Kranju.
Nova epoha v zgodovini slovenskega učiteljstva. — Tesna spojitev učiteljskega udejstvovanja v smislu potreb kmetskega naroda. — S pokrajinsko skupščino v Kranju je Jasno označena tudi kulturna
smer organizacije.
(Konec poročila o pokrajinski skupščini v Kranju d),ie 6. in 7. julija 1927.)
POKRAJINSKA SKUPŠČINA.
Po kratkem odmoru po delegacijskem zborovanju otvori dne 7. VII. ob 9. uri poverjenik tov. Andrej Skulj v dvorani Sokolskega doma v Kranju VII. pokrajinsko skupščiuo s sledečim nagovorom:
Poverjenikov nagovor.
Slavna skupščina! Otvarjam Vil. letno skupščino ljubljanskega poverjeništva Udruženja jugo-slovenskega učiteljstva, tu v metropoli lepe Gorenjske, zastražene po naših gorskih velikanih, ki liki mogočnemu zidu čuvajo to našo zemljo.
Tu ob vznožju naših veličastnih planin smo se zbrali, da se navzamemo za svoje delo onega poguma, samozavesti pa tudi požrtvovalnega sa-mozatajevanja, ki ga potrebuje hribolazec, ki hoče stopiti na svobodne višine sinjih gora. Poguma nam je treba in vztrajnosti, saj gre naša pot kvišku, k visokim ciljem, da bo naša organizacija, kot predstaviteljica našega stanu, kakor gorski velikani vidna vsemu narodu, da bo stala zanj in v njegovo obrambo trdno, kakor stoje sive skale naših gora. —
Temni oblaki in ljute nevihte zakrijejo pogostokrat naše gorske vrhove, da se očiščeni in odeti v snežno belino potem tem lepše in veli-častneje vzpenjajo v sinje nebo.
Tudi preko naše organizacije je šla burja neviht, razčistila je ozračje in odnesla kar je bilo bolnega in nezdravega. Pogledali smo si iz oči v oči in danes vemo, česa nam je treba. Liki našim goram po nevihti vstaja organizacija očiščena in prerojena v solncu pravega in iskrenega tovarištva, polna resnične stanovske zavesti in trdne volje do dela. Oblaki, ki še zastirajo tupa-tam jasen pogled v daljino in višino izginjajo drug za drugjm in jasni se vsepovsod.
Kam gre naša pot?
Učitelji naroda smo! Učitelji smo pred vsem onih širokih plasti našega pregrostega naroda, za katerega je osnovna šola edino izobraževališče. — To dejstvo imperativno narekuje smer našemu delu.
Ogromna večina tega naroda se preživlja z delom na kmetski grudi in večina učiteljstva deluje na podeželskih šolah. Tudi tega dejstva ne moremo in ne smemo prezreti.
Premnogokrat smo slišali ugotovitev, da je napredek, rast in moč države odvisna predvsem od napredka širokih slojev kmetskega naroda —• od kulturnega in gospodarskega napredka tega naroda, — Ta ugotovitev nam ne sme biti fraza, ampak mora preiti v našo posest kot živa istina. Tu je naša bodočnost, tu je neizčrpen vir narodove sile.
Kaj sledi nujno iz tega? Poznati moramo ta narod, temelje njegovega moralnega razvoja in gospodarskega napredka ter se zavestno postaviti v njegovo službo vsi — učitelji, kakor učiteljice.
iAli se ni zgodilo to tudi sedaj — ali ni ta evangelij star, kot je svetopisemski?
Da, nihče ne more zanikati, da ne bi slovensko učiteljstvo od nekdaj delovalo na kulturnem in gospodarskem polju. Delovalo v šoli in izven šole. Mogoče je prejšnja učiteljska generacija v tem pogledu več storila kot sedanja. Imamo med slovenskim učiteljstvom sijajne vzglede kulturnih in gospodarskih delavcev in narodnih vzgojiteljev.
Toda poglejmo naše število in priznajmo: premnogo jih je stalo ob strani in vse to delo ni bilo enotno usmerjeno in idejno fundirano. Marsikateri se je res poglobil v narod in zadel pravo smer, a premnogi niso našli s svojim delom odmeva v narodu. Drugi pa so mu stali kot tujci
nasproti in so se zavestno opredeljevali od njega kot nekaka boljša kasta.
Dvoje je potrebno, da najdemo pot nazaj k narodu, iz katerega smo izšli, in da postane naše delo uspešno.
Zavedati se moramo, da mestna kultura in civilizacija ne more biti merilo in kompas za naše delo med preprostim narodom, da ne gre slepo prenašati mestnih navad, razvad in naprav, na kmete, da ima kmetska kultura svoje lastne temelje in samosvoje pogoje rasti, da moramo graditi na danem temelju in se z ljubeznijo poglobiti v dušo naroda, ne pa z domišljavostjo gledati nanj od zgoraj.
Spoznati pa moramo tudi njegove gospodarske in socijalne prilike, realne pogoje njegovega obstoja, vse one sile, od katerih je gospodarsko odvisen. Naša ljubezen do naroda mora biti stalna. Naš kmet preživlja težko gospodarsko krizo. Ob sedanjih gospodarskih pogojih in pri sedanjem načinu gospodarjenja je njegov obstoj ogrožen. Ni dovolj, da ga razumemo, moramo mu tudi pomagati. Treba mu je temeljitejše strokovne izobrazbe in organizacije samopomoči. Tu mora najti v učitelju oporo in vodnika.
Tudi učiteljico čaka mnogo hvaležnega in nujnega dela na polju gospodinjstva, socijalnega skrbstva in ljudske higijene.
Za vse to delo treba učitelju resne priprave in temeljite samoizobrazbe, treba mu je zanesljive opore. Kje drugod naj jo išče kot v svoji orgaui-zaciji. Od organizacije pričakujemo, da bo vodila in organizirala naše samoizobraževalno delo in nas usposabljala, da kot celota in kot posamezniki vršimo veliko in odgovorno svojo nalogo.
Vedno večje, naravnost ogromne so naloge, ki čakajo našo organizacijo. Ako naj jih reši, moramo podvojiti, potrojiti svojo delavnost in požrtvovalnost. Nihče ne sme stati ob strani. Vsak posamezni član se mora zavedati svoje odgovornosti do organizacije. Brez žrtev ni uspehov! Proč s samoljubjem, ki vidi le sebe, proč z nezdravim skepticizmom in neplodnim kritikovanjem, ki ga je pri nas vse preveč, seje samo malodušje ter jemlje drugim veselje do dela! Osebne ambicije podredimo potrebam skupnosti. Vse naj nas druži zavest stanovske solidarnosti, zavest skupnih velikih nalog in ciljev.
Še se ne zavedamo kakšno silo lahko predstavlja organizirano učiteljstvo, ako ga vodi ena volja in sledi veliki ideji, da vsak posameznik kot discipliniran član služi skupnemu cilju. Podeseto-rile se bodo naše sile in nobena naloga nam ne bo pretežka. Zasidran v narodu bo naš stan velesila, ki bi kljubovala vsem viharjem in nas osvobodila vsakega jerobstva.
Zato se oklenimo svoje organizacije — našega Udruženja. Njegova usoda je naša usoda. Delujmo za njegovo rast in moč, do uresničenja našega ideala, t. j. za združitev vsega učiteljstva brez izjeme v njenem okrilju.
Živelo stanovsko edinstvo, živelo iskreno tovarištvo, živelo neodvisno, svobodno učiteljstvo!
Pozdravi gostom.
Po nagovoru pozdravlja odlične goste, ki so nas posetili in sicer: g. vladnega svetnika okr. glavarja Žnidaršiča kot zastopnika drž. oblasti, g. župana Pirca, povdarjajoč nujno potrebo skladnega harmoničnega dela med občino in šolo. Dalje pozdravlja direktorja Kranjske gimnazije g. Koš-liika, soprogo g. vladnega svetnika Žnidaršiča kot zastopnico Kola jugosl. sester. Iskreno pozdravlja zastopnika Šumadijskega učiteljskega društva tov. Mihajlovlča, zastopnika učit. iz Južne Srbije tov. Seizoviča, zastopnika poverjeništva Zagreb tov. Rubeša, dalje ref. min. prosvete tov. Flereta, sre-skega šol. nadzornika tov. Rusa, ter oblastna poslanca tov. Moderndorferja iz mariborske oblastne skupščine in tov. Peterlina, iz ljubljanske oblastne skupščine. iVse pozdravljene goste članstvo navdušeno z aplavzom pozdravlja.
Nato se poverjenik spominja najvišjega pokrovitelja prosvete našega kralja ter poziva na-
LISTEK.
f Blaž Štetič,
učitelj, član Glavnog odbora UJU.
Ovaj mučenik v nacijonalnom, prosvjet» nom i staleškom poslu izdahnuo je svoju plemenitu dušu 13. o. mj. u 18% sati u svo» me stanu u Zagrebu.
Blaž Štetič, naš nezaboravni i vri» jedni drug, bio je več odavna slaboga zdravlja, jer mu je na bojnoj fronti tane prostrijelo pluča, pa je od te rane jedva ostao živ. Brižno se čuvajuči izgledao je i zdraviji, nego što je i bio, ali ga proljetos shrvala ljuta gripa i njegova se tjelesna snaga rapidno rušila, jer je nesretna klica tuberkuloze, zadobivene u ratu, dobila po» svemašnjeg maha i konačno utrnula žišku njegove vesele duše i zgnječila njegovo toli dobro drugarsko srce.
Dragi je pokojnik uopče poznata lič» nost u cijeloj Kraljevini našoj zbog svoga javnog nacijonalnog i prosvjetnog rada u redovima nacijonalista učitelja i ratnih in» valida. — Njegova naročita borbenost u Prvim redovima svih domoljubnih i pro» *>vjetno»staleških borbi poznata je, a pri doTr HVijek dokazal° se, koliko je bio iskren jI' iskusan' bistar, inteligentan i čvi^t^l . Zbog svojih domoljubnih i pro»
Sa U 6Ških borbi bio Je več Prije na» Jedinjenja progonjen kao pristaša
hrvatsko»srpske koalicije, a i poslije našega Oslobodenja u novoj je državi našoj mno» go pretrpio i progonjen bio, jer je nastavio otvoreno borbu za svaku pravednu, domo» ljubnu i prosvjetno»stalešku stvar.
Roditelji su mu seljačka korenika iz Ivankova kod Vinkovaca, pa je iz seljačke poštene in mnogo uvažavane kuče punio u svijet jačinu duše i dobro srce, sklono, da svakome stradalniku pomogne.
Po svršenoj nižoj gimnaziji u Vinkov» cima pošao je učiteljsku školu u Osijek, gdje je maturirao g. 1902., a potome je službovao u Dakovu, Cabuni, Lpišič»Buko» vici, Čajkovcima, Grbavcu, Osijeku i ko» načno u Zagrebu od g. 1920., odakle je g. 1926. zimi bio premješten u najzabitniji gorski zaselak Krakar za ministrovanja Stj. Radiča, ali nije zbog bolesti mogao da otputuje tamo, se je bio i uz sve lječničke svjedodžbe nepravedno suspendovan od službe i plače, otpušten i konačno poslije duljeg vremena penzijonisan. Proljetos je reaktiviran, dodjeljen na rad društvu »Crveni Krst« u Zagrebu, gdje ga je nakort duljeg i teškog bolovanja stigla smrt.
I kao čovjek i kao učitelj kod svih čestitih ljudi, koji su ga poznavali, stekao je priznanje i štovanje, a naročito je kao nacijonalni radnik i prosvjetni radenik i izvan škole pa i u staleškim organizacijama istican kao naročiti primjer iskrene preda» nosti za sve što je bilo lijepo, dobro i ple» menito i dobroj stvari na ukaz. — Poznat je njegov osobiti rad u svojstvu člana
»Glavnog odbora UJU« u Beogradu, u svoj» stvu blagajnika »Povjereništva UJU« u Za» grebu pa i kao odbornika i osnivača »Uči» teljskog društva Jedinstvo« u Zagrebu.
Usto je kao tajnik »Udruženja ratnih invalida« u Zagrebu požrtvovno djelovao na korist invalidske sirotinje.
Za svoj priznati domoljubni i prosvjet» ni rad odlikovan je ordenom Sv. Save.
Glavna črta njegovoga rada na svim mjestima je nesebičnost i dragovoljna žrt» va za opče narodno i staleško dobro, pa je stoga ostavio trajan spomen medu svima, koji su s njim saradivali i za koje je radio.
Naš narod po selima, gdje je službovao i djelovao, zaplakao je za njim kao za pra» vim narodnim čovjekom, koji nikada nijc zaboravio sela, iz koga je nikao, pa je na» ročito štovao i ljubio domoljubnog, radi» noga i poštenoga seljaka.
Medu drugovima i saradnicima njego» vima dugo če se opažati njegov nastanak, jer je Blaža Štetiča teško nadomjestiti.
Kao nekompromisni jugoslovenski na» cijonalista ostat če uvijek kao neutrudivi borac, spreman na sve žrtve, u trajnoj na» pomeni kao uzor»domoljub.
Dne 15. o. mj. sahranjeno je njegovo mukotrpno tijelo na Mirogoju u Zagrebu u nazočnosti naročitih prestavnika^ Prosvjet» nog Odjeljenja g. dr. Ivana Kasumo» v i č a , prosvjetnog inspektora i profesor» skog društva g. Pavla Serdara, gimn. direktora, pa i u nazočnosti bansko»stolno» ga viječnika g. Strohala, zagrebačkog
kanonika dr. Lovre Radičeviča, za» grebačkih odvjetnika dr. Ljube Toma» šiča i dr. Ivana Juriše sa članovima sekretarijata SDS u Zagrebu i drugih zna» naca i prijatelja, koji su u naročito velikom broju došli na ovaj pokop. — Uz raztužanu obitelj i rodbinu došli su na pokop u veli» kom broju učitelji i učiteljice grada Za» greba i okolice, njegovi iskreni drugovi i saradnici, pa i mnogobrojni ratni invalidi. — Veliki broj sabranih na ovome pokopu dokaz je, koliko je pokojni Blaža bio što» van i voljen medu svima slojevima gradan» stva i činovništva zagrebačkog i okolice.
Drug prof. Josip Škavič, /predsednik Povjereništva UJU u Zagrebu po svršenim molitvama pred mrtvačnicom na Mirogoju izrekao je u ime »Glavnog odbora UJU« u Beogradu i »Povjereništva UJU« u Zagre» bu svoj govor.
Poslije ovoga govora koji je mnoge ganuo do suza, krenula je velika povorka prema grobu, gdje se poslije obaivljenoga blagoslova oprostio od pokojnika pred» sjednik učiteljskog društva »Jedinstvo« za grad Zagreb i okolicu drug Ivan Vereš lijepim i dirljivim govorom.
U ime organizacije SDS u Zagrebu oprašta se dr. T o m a š i č od njegova tijela.
Time je ova žalobna svečanost svršena. Naš dragi Blaž ostao je za vječna vremena na Mirogoju, da za njim stalno tuguju nje» gova ražaloščena porodica i njegovi mnogo» brojni prijatelji. Slava mu!	Ves.
vzoče, da zakličejo trikratni Živijo. Potem prebere vdanostno brzojavko na kralja, ki jo članstvo z burnim aplavzom sprejme.
Odzdravi gostov.
Okrajni glavar g. vladni svetnik Žnidaršlč
se zahvaljuje za pozdrave. Z veseljem se je odzval, da prebije nekaj časa med uciteljstvom, ker ga pozna in spoštuje kot pionirja na kulturnem polju, ker vrši eno najtežjih nalog z vzgojo mladine. Najiskrenejše nas pozdravlja in želi, da bi naše zborovanje doseglo velik uspeh, za nas, šolo, narod in za državo.
G. župan Pire pozdravlja skupščino najiskre-neje v imenu občine. Napredno mesto Kranj je že od nekdaj na dobrem glasu, da ljubi šolstvo in visoko ceni učitelje, zato vse meščanstvo s simpatijami sledi našemu delu in si šteje v čast, da se vrši zborovanje v Kranju. Omenja kolebanje in zmešnjave političnih strank. Posamezniki se brigajo le za svojo korist, dobrobit države jim je deveta briga. Naše narodno učiteljstvo je poklicano, da vcepi v mlada srca ljubezen do ujedinjene domoVine. Treba je, da učiteljstvo vzgoji nov rod, ki se bo držal gesla »salus rei publice«. Zeli, da bi se nam posrečilo to nalogo izvršiti sebi v čast, domovini v srečo in spas. Z iskrenimi željami, da bi se današnje zborovanje moglo ponašati z lepimi uspehi tako v strokovnem, kakor tudi v nacionalnem pogledu nas še.enkrat v imenu mestne občine pozdravlja.
O. ravnatelj Košnlk pozdravlja skupščino v imenu najvišje institucije na Gorenjskem, t. j. kot ravnatelj gimnazije ter ižvaja: »Prišli ste v našo sredo, da tukaj obravnavate svoje stanovske težnje, da se napojite z duhom, ki je potreben za nadaljne delovanje. Pozdravljam vas tovariši, ki polagate seme v mlada srca in jih vzgajate, da bodo izpolnjevala svojo dolžnost v vsakem oziru. Vaše delo jasno priča, da ste prišli s pravim duhom, da je delovanje pravilno.
Pozdravljam Vas nadalje v imenu državnih uslužbencev in upokojencev. Mi uradniki moramo biti povsod skupno na braniku svojih pravic. Poživljam vas. da v vsakem oziru povdarjate. da moramo biti v prvi vrsti uradniki in uslužbenci, potem šele strankarji. (Gromovito ploskanje.) Pozdravljam vas še enkrat in se zahvaljujem za priznanje.
Nato omenja poverjenik, da nas ni mogel po-setiti naš predsednik UJU Vlada Petrovič, ker je nujno zadržan v Beogradu. Tov. tainik prečita njegov dopis. Predlaga pozdravno brzojavko. Po pozdravnih nagovorih pride na vrsto referat tov. Dolgana.
Vzgoja kmetske mladine po šolski dobi.
Za svoj globoko znanstveni in vsestransko bogati referat je prejel tov. poročevalec od skupščine kakor tudi od poverjenika toplo zahvalo.
Njegova izvajanja so bila v glavnih pogledih sledeča:
Izobrazba je individualna ali pa socialna. Naša izobrazba mora biti socialna in čili ji mora biti ljudska izobrazba; sprejemati in asimilirati moramo one kulturne dobrine, ki bodo narodu v korist. Element, ki veže ljudi v družbo, je proizvajalno delo; od večje ali manjše proizyodnje so odvisne tudi duševne razmere kakega naroda. To načelo moramo upoštevati pri izobraževalnem delu med narodom, bodisi da gre za deco ali pa za odrasle ljudi; tudi pri vzgoji kmetske mladine mora veljati ta smer. Naš narod je kmetski in država bo uspevala, če dvignemo kmetski stan. Kmetsko ljudstvo pa ne sme biti sredstvo za kake druge namene, ampak mora biti subj.ekt našega delovanja.
Nekaterim je mar le moralna vzgoja mladine, obvarovati jo hočejo pred moralnimi zablodami. Uspeha pa ni, ker se ne brigaio za gmotni položaj mladine. Misliti bi morali najprej za njihov kruh.
Danska visoka ljudska šola stremi, da bi ljudstvo etično prerodila. potem pa tudi gospodarsko. To hoče doseči z vzgojo v zavodih, kjer mladeniči živijo v prijateljskih in intimnih stikih z učitelji: osebnost vpliva na osebnost.
iNaše ustanove za izobrazbo kmetske mladine so enostranske: ali upoštevajo le kmetijsko strokovno stran ali pa le kulturno; spojiti pa moramo v organsko enoto oba elementa.
Izobrazba v raznih zgodovinskih dobah nam dokazuje, da je bila vzgoja yedno taka, da je imel do nje korist tisti razred, ki je takrat vladal. Vzgoja kmetske mladine mora biti tudi taka, da bo koristila kmetskemu sloju.
Naš mladenič naj najpoprej spozna svoj družabni in gospodarski položaj ter se naj zaveda, da je socialno bitje. Človek pa ni socialen, če ne proizvaja. Mladini moramo tedaj dati tudi strokovno kmetijsko izobrazbo, zato da bo več proizvajal. Da bo pa mogel zadružno živeti, mu je treba etične izobrazbe, ki se naj dopolnjuje s či-tanjem in poznavanjem leposlovnih del. domačih in svetovnih. Mladina naj bo informirana o svetovnih dogodkih, ki se jih naj navadi tudi kritično presojati.
Različna je stopnja razpoloženja za izobrazbo med našo mladino, vendar lahko rečemo, da je povprečna duševnost sprejemljiva za kulturo in je treba le sposobnih delavcev.
Važna je osebnost, ki bo vzgajala mladino. Prvo je, da je prepojena z najčistejšim demo-kratizmom in da čuti gospodarske in kulturne potrebe kmetskega ljudstva; malomeščanska duševnost bi mu bila le v kvar. Osebnost mora biti krepka in je nasprotstva in neuspehi ne smejo žaliti. Obvladati mora ona znanja, ki so kmetskemu ljudstvu potrebna.
Kmetijski urad bo ustanovil kmetiisko-nada-ljevalne tečaje za kmetsko mladino. Teh tečajev pa bo le malo, ker ni denarnih sredstev, zato bo treba ustanavljati mladeniške klube ali krožke. Pa tudi kmetijsko-nadaljevalni tečaji bodo morali biti po svoji obliki in življenju le krožki, v katerih bodo vladali mladeniči sami, učitelj jim bo pa le tovariš.
V organizaciji naj se sestavi odsek, ki bo pospeševal mladinsko vzgojo med kmetsklm ljudstvom. v ta odsek pa naj se pritegnejo tudi zastopniki ljudstva, potem pa oni sloji, ki so poklicani, da delujejo med ljudstvom. Glavno pa je, da beseda postane dejanje!
Tov. Jos. Ahtikova je v temperamentnem govoru začela svoj referat
Naša mati	'*,
ter je v poetični obliki podala vse etične in soci-jalne prilike naslovne teme. Fascinirala je članstvo tako, da je bila med govorom in posebno ob koncu živahno aplavdirana. Referat bo priobčen v Učit. Tov.
Kot zadnja točka dnevnega reda ie referat tov. Alalnariča.
Rdeči križ — človekoljubna organizacija.
Tov. Malnarič nam razlaga ustroj organizacije Rdečega križ^. povdarja njen pomen, našteva dobrodelne ukrepe organizacije med voino in po vojni ter prosi učiteljstvo naj jo v njenih humanih stremljenjih podpira.
Poverjenik se mu zahvali za izčrpno in strokovno izdelan referat nakar omeni, da je dnevni red izčrpan. *
Zahvaljuje se g. Janku Majdlču. ki nam je blagohotno odstopil prostore za zborovanje, direktorju gimnazije g. Košniku za prostore, v katerih so zborovali odseki, g. županu Plrcu, in g. Hrova-tinu, gospodarju »Narodnega doma«. Zahvaljuje se še posebej tukajšnim tovarišem, ki so pod vodstvom tov. Lapajneta vse vzorno pripravili za zborovanje.
Položitev venca pred spomenik velikega kralja Petra I. — Osvoboditelja.
Za zaključek pozove poverjenik učiteljstvo, da se odpravi pred spomenik kralja Petra I. Osvoboditelja, kjer položi venec v imenu pov. UJU — Ljubljana, učiteljstvo pa zapoje »Bože pravde«.
Na grobeh naših narodnih mož.
Celokupno učiteljstvo odide potem na pokopališče, kjer nas je tov. Mervlč pri Prešernovem grobu spominjal vseh zaslug mož, ki počivajo tu in sicer Prešerna, Jenka. biv. urednika Učit. Tovariša Žumra, spomnil se je tudi drugih tovarišev, ki počivajo tu. nam predočil njih težko nacijonalno borbo, njih ljubezen do domovine in stanu ter nas bodril, da v tem pravcu nadaljujemo do končne zmage. V imenu UJU je položil vence, spletene iz planinskih rož na Krvavcu, na grob Prešerna, Jenka in tov. urednika Uč. Tov. Žumra, navzoči pa so zaklicali trikratni »slava« v počaščenje njihovega spomina.
S tem je bila skupščina zaključena v znamenju najrevnejšega pozitivnega dela, ki ga ne ovrže še tako nizkotna, škodoželna zavist.
(Predloge, sprejete na skupščini, prinesemo v prihodnji številki.)
Splošne vesti.
KONTRAKTUALNA STOTINA.
Med tremi tisoči učiteljstva v Sloveniji je dobra stotina .takozvanih kontraktual« cev, učiteljev, ki so nastavljeni pogodbeno. To so brezdomovinci proti svoji volji. Ita« lija jih je vrgla na cesto, ker so čutili slo« vensko, v Sloveniji žive kot ne dobro došli gosti, ker so italijanski državljani. Biti dr« žavljan je namreč več, kot pa biti pripadnik enega plemena. Poleg tega je posebno zad« nji čas slovenska narodna zavest toliko na« predovala, da poznamo Kranjce, Štajerce, Primorce, Korošce, med tem ko je pojem Slovenec zaenkrat še nerazčiščen in nedo« gnan, pojem eksaltiranih fanatikov.
Pa k stvari! Stotina kontraktualnih učiteljev je polom slovenskega gospodarstva. To mnenje je prevladovalo v uradnih in ne« uradnih krogih, ko je bilo število kontrak« tualcev še daleko nižje, in prevladuje da« nes, ko je narastlo — čujte! — na celo sto« tino. Zadržali so gospodarski polom v de« želi le na ta način, da so pogodbenim uči« teljem odmerili 60% plačo. Teh šestdeset odstotkov ima svojo logiko. Ali ima ostalo učiteljstvo polno plačo kot nagrado za svoje državljanstvo, ali se hoče pri kontraktual« cih dokazati, da je v resnici predobro pla« čano? 40% je zagonetna številka, ki doka« zuje, da moreš živeti prav tako s celo, ka« kor s polovično plačo. Če ne dokazuje še, bo pa to dognal eksperiment!
Ministrski svet, ki je koncem meseca aprila pretresal položaj pogodbenih učite« ljev, je priznal, da je postopanje s kon« traktualci nevzdržno. Priznal je, da so brez« pravni, s tem, da jim je zagotovil službo za tri leta s pogodbo, priznal je s tem, da je načelno ustanovil, da se plačujejo kakor ostalo učiteljstvo. S tem kontraktualci še daleko niso zenačeni z ostalimi, ker ne mo« rejo nikakor doseči stalnega nameščenja, da niti ne govorimo o vseh drugih pravicah, ki izvirajo iz tega. Ministrski svet je na« čelno priznal, da gre učitelju za isto delo enako plačilo, in ga zavaroval pred samo« voljo lokalnih činiteljev s tem, da mu je zajamčil službo za tri leta.	'
Ukrep ministrskega sveta so kontrak« tualci sprejeli z odkritim veseljem. Ni bilo vse, kar so želeli, a bilo je mnogo. Pred« vsem je dajalo upanja, da bo že enkrat padla ona nedobrohotnost, ki so jo imeli dovolj prilike spoznavati posebno v mari« borski oblasti.
Vse kaže, da se je kontraktualno uči« teljstvo v tem varalo. Vse kaže, da hočejo lokalni činitelji ostati — vzlic ministrskemu sklepu — kontraktualcem enako nenaklo« njeni kakor doslej. Zakaj dvojna mera spričo bore stotine ljudi, ki so prestali več slabega kot dobrega — je umljiva samo majhnim, res majhnim ljudem, in bodo znali razložiti samo pigmejci, a še ti ne v obraz, ker se sramujejo. Ali je res, da od« jedajo pogodbeni učitelji kruh drugim? Ta očitek prevladuje celo med nekontraktual« nim uciteljstvom samim. Jasno je, da sto« tina ljudi ne more pasti odločilno na teht« nico. Tudi so dobili kontraktualci večinoma taka mesta, ki jih drugi niso marali. Po naših središčih je polno oseb, usposobljenih za učiteljsko službo, ki raje doma čakajo boljših prilik, kakor pa da bi šli v hribe, kamor so šli kontraktualci. Ali so take osebe oškodovane? Ali so njih gmotne pri« like tako slabe, da jim brezposelni, prega« njani in zlostavljani ljudje odjedajo kruh? Krilatica o odjedanju kruha je zrastla na slabo pognojenih tleh in jo more krmiti kvečjemu zloba. Pojav, da javnih in zaseb« nih služb ni dovolj, ni omejen le na šolstvo in tudi ne le na Slovenijo, ne samo na našo
državo. Kriza je vsečez, in kdor hoče na« menoma biti krivičen, bo dolžil, da jo je povzročila stotina brezpravnih ljudi.
Povsem drugo vprašanje je, kako so kontraktualci s svojo nagrado živeli. To ni le vprašanje administracije, marveč vpra« šanje najprimitivnejše človeške pravično« sti. Kriči že dejstvo samo na sebi, da pre« jema eden od dveh, ki vršita isto delo, komaj polovico od druzega. Žalostno pa je, da, zločinsko, ako so se pustile stradati cele učiteljske rodbine le radi ločevanja med kontraktualci in nekontraktualci. Kon« traktualec s svojo nagrado ni mogel živeti. Ako je imel na nesrečo še kakega svojca, da ga je moral podpirati, je trpel bedo. Rodbine pa so se morale odreči vsemu ter so se zadolžile, ako so hotele imeti najnuj« neje za obstanek. Te razmere trajajo že leto in več, pa še ni trohice razumevanja za njih težek položaj pri nekaterih takih, ki bi od njih lahko zahtevali nekoliko uvi« devnosti, da niti ne govorimo o sočutju. Ali hočete pognati ljudi v bolezen in pogin?
V večjo čast fiskusa se v teh mesecih na poseben način štedi prav pri ljudeh, ki so bili stalno mačehovsko tretirani. Mini« strski svet je kontraktualce izenačil z osta« lim uciteljstvom ter jim pogodbeno zajam« čil polno plačo za vso službeno dobo. S tem bi bila popravljena krivica, ki se je de« lala doslej. A kaj doživljamo? Rešuje se slovensko gospodarstvo pri stotini strada« jočih ljudi. Vzlic ministrskemu sklepu, vzlic pravični pogodbi se kontraktualcem odtrguje pošteno zasluženo s tem, da se jim nakazuje polna plača šele z julijem te« kočega leta. Kaj pomenja to? Ali pomenja, da bo moral pogodbeno nastavljeni učitelj tudi nadalje računati z nenaklonjenostjo kot tujec, ki drugim odjeda kruh? Ali po« menja, da se mora reševati gospodarska kriza pri tistih, ki najtežje živijo?
Prizadeti učitelji, pomagate si s ta« kojšnjimi prizivi, kakor hitro ste dobili ob« vestilo, da ste oškodovani vzlic jasnemu besedilu pogodbe! Prepričani smo, da bo sčasoma vendarle zmagala zakonitost nad zlo voljo.	—ski.
—	Samoizobraževalni tečaj pov. UJU od 25.—30. avgusta v Ljubljani. Okrajna učiteljska društva, ki še niso odgovorila na tozadevno okrožnico poverjeništva, naj to store takoj! Prijavijo se lahko tudi posa« mezne učne osebe direktno pri poverjeni« štvu. Predavanja so razvidna iz zadnje šte« vilke »Učit. Tov.«
—	Cena vožnje za skupščino UJU bo javljena takoj, kakor hitro se izve rezultat. Do sedaj še ni ugotovljeno ali bode K ali le % vožnja, ker min. saobr. še ni rešilo tozadevne vloge.
—	Teme za učiteljsko skupščino UJU v Skoplju ki jih je razpisal Izvršni odbor UJU so bile istemu vposlane. Izbrane so sledeče: Prva: »Program naše organizacije v bodočnosti«, poroča Borivoj Josinovič, učitelj v Šabcu. Druga: »Obči pregled naših' prosvetnih razmer in njihovo izboljšanje«, poroča Nikola Gašič, učitelj na učiteljišču v Mostarju. Obe temi bodeta natisnjeni v »Narodni Prosveti« in je z objavo pričela »N. P.« v 56. številki od 24. julija t. 1.
—	Onim, ki gredo na glavno skupščino UJU v Skoplje. Mislim, da je za največjo večino slovenskega učiteljstva, ki be od« pravlja na skupščino v Skoplje, tako Skop« Ije kakor Južna Srbija docela neznan svet: zato mislim, da bi vsakomur dobro došel vodnik, ki bi pokazal in povedal, kaj je ti« sto novo^ kar se bo videlo, odkod je in za« kaj, kakšna je njegova povest. Najprimer« nejšega takega vodnika pa sem našel v knjigi »Skoplje i Južna Srbija«, ki jo je 1. 1925. izdalo in založilo »Prof. društvo v Beogradu«, a so pri njeni sestavi sodelovali
Eno leto „delovne šole".
(Ob priliki razstave 6. razreda in 50«letnice deške osnovne šole v Studencih pri Mari« boru od 2. do 4. julija 1927.)
Petdesetletnica deške osnovne šole v Studencih je dala povod, da se je pod vod« stvou upravitelja tov. A. Hrena priredila v glavnem delavskem centru mariborske okolice razstava vseh deških šolskih izdel« kov. Ni pa bila ta razstava običajne šolske kvalitete, ampak izložba izrednega, povsem novega in marsikomu sploh še nepoznanega obiležja. Zraven vzornih proizvodov nižjih razredov je posebno senzacijo vzbudila sa« mostojna razstava delovne zajednice 6. raz« reda (vodja tov. Ernest Vrane), ki se je predstavila kot nekak neoficijelni »poiz« kusni razred« in je pokazala uspeh delov« nega pouka (industrijskega tipa) tekom enega šolskega leta.
Mnogo se danes govori, še več pa piše o »delovni šoli«, tuintam je tudi že obsto« jala v kakem predavanju, skoro vsak nad« zornik jo že več let priporoča, vendar jo še marsikdo smatra za Scilo in Karibdo in vse ostane pri starem. Poznam tovariše, ki kljub čitanju domače in tudi novejše peda« goške literature ostanejo pri najboljši volji — na mrtvi točki. Vzrok? Deloma pomanj« kanje praktičnih smernic in prenasičenje teoretskih razglabljanj, deloma flegmatična komodnost, največ pa zakrknjena konser« vativnost, češ, saj gre dobro po starem ko« pitu! Na srečo se že precej jasni (tudi pri naši organizaciji, ki že letos nudi izobraže« valni tečaj) in mnogo je že tovarišev, ki uvidevajo potrebo reforme današnje šole v praktično smer, nekaj jih je, ki so reformo po današnjih možnostih že izvedli!
In ravno v Studencih smo videli, da tak preokret ni tako težaven, kot si ga mar« sikdo predstavlja, treba je le odločnosti in dobre volje. Prvi poizkus, ki smo ga videli,
znači precejšen prelom s preteklostjo in vendar je nepričakovano dobro uspel.
Prvi hip smo z nekako skepso ogledo« vali ogromno delo 12—14«letnih dečkov v teku 1. šolskega leta, a kmalu smo se pre« pričali, da veje tu povsem drug duh, duh praktičnosti in produktivnosti. Vsa polna šolska soba kaže uspehe individualne in so« cialne vzgoje studenške delavske mladine. Snov celega leta ima kraju primerno kul« turno tehnično tendenco, ki veže vseh 13 delovnih skupin v eno celoletno učno enoto, ki se zrcali v izreku: »Delo sladi življenje!« To je vodilna smer, ki se je obdelala po principu samodelavnosti, domorodnosti in koncentracije na poseben produktiven na« čin.
Vsak učenec je vodil svojo »Delovno knjigo« in v njo je zbiral vse podatke in izsledke posameznih delovnih skupin — vse ilustrirano in kolorirano, da ima gleda« lec povsem tudi jasno sliko estetske vzgoje. Razstava je bila razdeljena po delovnih skupinah, ki jih je razredna zajednica ob« delala tekom šolskega leta: Jesen, praznik vseh mrtvih, Ujedinjenje, Miklavž, Božič, Novo leto, zima, pust, pepeMca, Velika noč — praznik pomladi, Jurjevo, ljubi maj — krasni maj, Binkošti — praznik poletja, počitnice prihajajo. Pri vsaki skupini so bile skupini primerne slike, izdelki iz gline, lesa, zvezki, delovne knjige itd. Zanimivo je, da se je risanje kakor tudi ročno delo (izrezov, model., kart., mizarstvo) gojilo le kot učni princip, torej v zvezi z vsemi pred« meti, ki so se koncentrirali v delovne sku« pine. To se mi zdi za višjo stopnjo edino pravilno, ker se sistematično risanje goji itak od 1.—5. razreda. Značilno je tudi delo teh delovnih zajednic, v katerih pride indi« vidualnost učenca do veljave: vsak riše kak drug predmet, ki pa mora biti v zvezi z de« lovno skupino. Učenci sami iščejo motive za dotično delovno skupino, seveda je brez«
miselno kopiranje izključeno (dovoljeno je le povečanje ali zmanjšanje slik), prevladuje pa risanje po naravi (Naši izleti!) in deko« rativno risanje (narodna ornamentika).
Delovna skupina »Jesen« se je obrav« navala tri tedne in obsega mnogo izrezank in risb jesenskih pridelkov, ki so se tudi gnetli iz gline, povodenj na ljubljanskem barju (iz gline), mostičarji na barju (kon« centracija!), orodje iz kamenene, bronaste in železne dobe, modelirano sadjarsko orod« je, splavi na Dravi, les na splavih, merjenje iesa, zlaganje drv, rimska doba itd., vse po podatkih in skicah v »Delovni knjigi«. Vi« deti je, da se je učna snov pribavljala s pri« tegnitvijo vseh čutil, vse izhaja iz okolice otroka — i'z življenja za življenje.
Posebno zanimiva je koncentracija predmetov v posameznih skupinah, n. pr. praznik vseh mrtvih: nagrobni spomeniki (geometrija), smrt v hiši — testament (spis« je, računanje), smrt naših pesnikov (litera« tura! Nagrobni spomeniki iz gline z napisi in letnicami), zdravje in bolezen — mode« lirana obraza (higijena). mrtvaška glava — okostje (somatologija) itd.
Delovna zajednica je črpala snov iz vsakdanjega življenja in spretnost učitelje« va je ta »priložnostni pouk« prilagodila »predpisani učni snovi«, n. pr. polet Son« dermajer«Bajdak je dobrodošel za obrav« navo Azije, Nungesser, Coli in Lindberg obravnava Amerike, s tem v zvezi se je mo« deliralo letala in kontinente. Oblastne vo« litve so se uporabile pri računstvu (izraču« nav. količnika), razredna loterija za aliga« cijske račune, odlikovanje upravitelja Hre« na za spoznavanje sv. Save, reklama Bata čevljev za odstotne račune itd. itd.
Razen tega je vsak učenec vodil svoj dnevnik dogodkov in opazovanj, kar je pri« šlo ob raznih prilikah do posebne veljave pri pouku, ki se je — mimogrede povedano — vršil z izločitvijo okostenelega urnika le
po tedenskem delovnem načrtu, ki se je vsled raznih »priložnosti« seveda mnogo« krat »prevrgel« in nastal je novi, ki je od« govarjal spremenjeni situaciji. Glavno je, da so bili učenci vedno »v tekočem« in so sami iskali nove »senzacije«.
Kakor rečeno, je koncentracija tako spretno izvedena, da kaže vsakemu opazo« valcu učni postopek iz povsem novih vidi« kov. Ne dopušča mi prostor, da bi navedel izložene stvari, omenil bi le, da so bile raz« stavljene stvari, ki presegajo smoter osnov« ne šole, kar dokazuje, da se z organizacijo delovnih zajednic in s pomočjo delovnega principa doseže mnogo več nego zgolj s su« hoparnim verbalizmom in golim intelektu« alizmom.
Razstava je imela namen tovarišem po« kazati novo metodo »delovnega pouka«, t. j. udejstvovanje v smeri prostega dušev« nega dela in s tem v ozki zvezi ročno delo, ki ne sme preiti v brezmiselni obrtniški di« letantizem, ampak se mora vedno naslanjati na celokupen pouk. To udejstvovanje de« lovne zajednice 6. razreda je bilo posebno evidentno in so s tako metodo popolnoma soglašali tudi oficijelni zastopniki šolske ob« lasti, ki so si razstavo ogledali (oblastni nadzornik Senkovič, nadzornik Koropec in Tomažič).
Razstava je kot prva tovrstna izložba specialne delovne šole vzbudila veliko po« zornost ne samo med domačim delavstvom, ampak še posebno med tovariši, ki so z no« vimi idejami dobili spodbudo k novemu delu. Soglasno so izrazili željo, da se raz« stava obnovi začetkom šolskega leta ob pri« liki prvega zborovanja za vse učiteljstvo mariborskega okraja. Tov. Vrane se je ra« devolje odzval vabilu za mesec september in takrat tovariši in tovarišice na plan za ideje nove šole! Postanimo pijonirji šolske reforme v prid sedanjosti in bodočnosti mi vsi: stari in mladi!	Br. R.
.znanstveniki, ki po svoji stroki dobro po« znajo te kraje. V lepi obliki podaja knjiga na 242 straneh naslednjo vsebino: »Ge« ografsko«etnografski pregled Južne Srbije« (dr. Bor. M. Drobnjakovič); »Stari srpski spomenici u Južnoj Srbiji« (dr. VI. K. Pet« kovic); »Grad Skoplje i njegov lstonjski značaj tokom vekova« (dr M. kostic); »Znamenitosti u Skoplju« (dr. r. S. Jova« novic); »Kosovski seoSki vez« (M. D. Lap« čevic); »Južna Srbija in Slovenija« (A. Me« lik); »Jedan prilog proučavanja motiva nat rodne poezije u Južnoj Srbiji (J. M. Pro« danovič); »Nekoliko narodnih umotvori« na« (Dj.' J. Kiselinovič); »O osnovnoj ka« rakteristici narodnih govora u južnim kra« jevima« (dr. M. Pavlovič); »Muzičke karak« teristike našega juga« (K. P. Manojlovič); »Mistična lepota Makedonije kao izbor sli« karskih motiva« (Pr. Karalič); »Od Skoplja do Bitolja i Prilepa« (P. Sokolovič); »Kroz Kačanik preko Kosova do Kumanova« (N. Trajkovič); »Skoplje kao kulturno sredi« šte« (Gl. Elezovič); »Jedan pisac iz Južne Srbije« (D. Pavlovič); »Prosvetne prilike u Južnoj Srbiji« (Drag. S. Obradovič); »In« trospektivni interes Moravsko«vardarskih Srba u doba puberteta (SI. Popovič); »Juž« na Srbija kao privredna oblast od 1912. do 1925.« (Drag. Miličevič); »Nekoliko utisaka s puta kroz Južnu Srbi ju« (St. Markovič); »Narodno Pozorište u Skoplju« (dr. P. Slankamenac); »Društvo Sv. Sarve« (dr. J. Hadži«Vasiljevič); »Rad ženskih društava u Južnoj Srbiji« (K. Cvetkovič); »Sokolstvo u Južnoj Srbiji« (P. M. Lazarevič); »Feri« jalni Savez i njegov rad u južnim krajevi« ma« (Drag. P. Putnik); »Justiniana Prima — Skoplje?« (dr. G. Novak); »Crkvsna vla« stelinstva u Srednje«vekovnoj Srbiji« (dr. R. M. Grujič); »Geološka i rudarska skica Južne Srbije« (dr. M. T. Lukovič); »Arhiv za arbansku starinu, jezik i etnologiju« (dr. V. Novak); »Južna Srbija u našoj knji« ževnosti« (P. Stefanovič); »Naša istorijska prošlost u južnim krajevima (D. Vulovič). V podrobnosti se ne bom spuščal; rečem pa lahko, da je knjiga — tiskana deloma z latinicom, deloma s cirilicom — urejena v glavnem tako, da geografsko«zemljepisni članki tvorijo nekak okvir za druge skupine člankov, ki se ozirajo na etnografijo, fol« kloro, narodno in cerkveno umetnost ter na kulturno življenje opisanih krajev. Opi« som je priloženih več slik, zemljevid Južne Srbije, geološka karta in 11 narodnih na« pevov iz Južne Srbije. Taka je torej na kratko povedano ta knjiga, ki bi jo pripo« ročil za vodnika onim, ki gredo v Skoplje; primerna pa je tudi drugače za učitelja, ki hoče o teh krajih govoriti v šoli, kakor tudi za šolske knjižnice. Komur je na tem. da jo dobi, naj pošlje na moj naslov najka« sneje do 10. avgusta t. 1. vsoto 50 Din, ko« likor knjiga stane. Naročnikom predam knjige ob njihovem pfihodu iv Beograd. — Pavle Flere, Beograd, Ministarstvo Pro« svete.
—	Nekaj misli k redukciji šol pri nas.
(Dopis.) Listi so prinesli pod bobnečim na« slovom »Demontiranje osnovnega šolstva v Sloveniji« članke, ki hočejo ustvariti med ljudstvom mnenje, da se pripravlja z neko politično koalicijo ataka na celokupno našo kulturo. Seveda se je pridružil enemu listu še drugi in na to še tretji s še gorostasnej« šimi izvajanji. Politiki se prepirajo za za« devo. ki je že davno znana; za načrte, ki so jih odobravali ali pa vsaj k njim molčali že davno današnji gromovniki za napredek šolstva v Sloveniji. Da ne bo slepomišenja in varanja javnosti, je treba ugotoviti, da v mariborski oblasti ni takih redukcij, na« sprotno bo otvorjenih s šolskim letom 1927./28. tam 161 novih razredov. Treba bo na dan z dejstvi, ki jih politiki preobračajo in skušajo slepiti nepoučeno javnost. Sta« novsko glasilo bodi tudi v tem oziru zrcalo, iz katerega naj odseva gola resnica, če je ta nekaterim ljuba ali ne. Za tem vpraša« njem tiči namreč tudi klasična priča naše prejšnje politične zaslepljenosti, v kateri smo hoteli kljubovati vsem in nikomur, ko sta vladala strankarstvo in zagrizenost in ni nihče računal z možnostjo katastrofe. Kakor takrat tako je tudi za danes bolje, da motrimo taka vprašanja iz stvarnih in ne političnih vidikov. Z vsemi članki ni še rešeno vprašanje redukcij. Na vsak način pa bo treba izpregovoriti tudi jasno besedo, kje je krivda, da je prišlo do redukcij, ker se je potreba v bodoče izogniti takih kata« strof in popraviti tudi sedanjo, v kolikor redukcija ni bila upravičena.
—	Državna skupščina UJU v Skopi ju.
Delegati in delegatinje! Javite nemudoma Poverjeništvu svojo udeležbo! Po 1. avgu« stu dosle prijave zaradi prenočišča se pod nobenim pogojem ne bodo upoštevale.
—	Uporaba šolskih prostorov v druge namene. Prosvetno ministrstvo je izdalo
u?. ,P,°dlagi katerega se smejo upo« rabljati solski prostori za izvenšolske na« mene le tedaj, če je preje že popolnoma ustreženo potrebam šole, a tudi takrat sme krajni šolski odbor dovoliti uporabo pro« štorov do preklica le v take svrhe, ki ne motijo šolskega dela.
—	Učiteljstvo zmožno madžarskega ali nemškega jezika. Ministrstvo prosvete za« hteva seznam vseh učnih oseb, ki znajo nemški ali madžarski jezik. Sreski pogla« VarJi, ki morajo sestaviti te sezname, mo« zm°-Pri vsaki učni osebi pripomniti, ali je jezikih1 Za poučevanie v navedenih dveh
stva~~fTPodP"mo pevski zbor UJU učitelji
na oni .ytemeljitve tozadevnega predloga ni trpKajmski skupščini v Kranju). O njem Orsani? ?°voriti- Vs> fia dobro poznamo. udei«i+xl J1.je Prepotreben za umetnostno uaejstvovanje učiteljstva samoizobrazbe in
za vzgojo naroda. Z zborom more stan le pridobiti na svojem ugledu, ne le pri inte« ligenci, ampak tudi med narodom, kar nam jasno kažeta češka in moravska učiteljska pevska zbora, ki sta dvignila na svetoven sloves čast svojega stanu in naroda. Doslej je zbor javno nastopil v Ljubljani, Trbov« ljah, Št. Vidu, na Viču in v Kranju s prav lepim uspehom. Odzval se je radevolje po« zivu organizacije za koncert na skupščini. Tovariši pevci in tovarišice pevke žrtvujejo mnogo časa in sredstev za prospeh zbora. Zato je dolžnost organizacije, da ga pod« pira ne le moralno, ampak tudi materialno, saj nosi njeno ime. Dosedanja podpora okrajnih društev po 1 Din mesečno je bila malenkostna. Zaradi brezbrižnosti je nje« gov obstoj ogrožen. Breme je malenkostno, saj je vendar prva dolžnost vsakega člana podpirati v prvi vrsti stanovske stvari. Brez podpore s strani vsega učiteljstva bi zbor razpadel. Ker je pevski zbor UJU učiteljski organizaciji prepotreben za umetnostno udejstvovanje učiteljstva in za vzgojo naroda in more učiteljstvo z njim le pridobiti na svojem ugledu, s katerim je združena moč stanu, plačaj vsak organizi« ran član. po 1 Din mesečno za pevski zbor kot obvezno članarino, ki naj jo plačujejo društva poverjeništvu.
—	Vrtnarski tečaj na Grmu. V dneh 25., 26. in 27. avgusta t. 1. namerava prire« diti ravnateljstvo na kmetijski šoli na Grmu tečaj s teoretičnim in praktičnim poukom o vrtnarstvu in zlasti o cvetlicah ter kon« zerviranju povrtnine. Udeleže se ga lahko moški in ženske ter še posebej opozarjajo na ta tečaj tudi učiteljice in učitelje, ki se zanimajo za vrtnarstvo. Prenočišče bo pre« skrbljeno deloma na kmetijski šoli na Gr« mu, deloma na gospodinjski šoli v Šmi« helu. Po možnosti se bo nekoliko prispe« valo tudi za prehrano tečajnikov. Obenem se bo ob tej priliki tečajnikom brezplačno razdelilo nekaj boljšega vrtnega semenja in sadik. Ker število udeležencev ne more biti neomejeno, naj se interesenti za ta tečaj čim prej prijavijo z dopisnico na ravnatelj« stvo spec. živinorejsko^poljedelske šole na Grmu v Novem mestu. Ako bi se tečaj radi katerihkoli ovir ne mogel vršiti ob določe« nih dneh, se bo to pravočasno objavilo v dnevnih časopisih.
—	Pospeševanje kmetijskega in obrt« nega šolstva s strani, oblastne skupščine v Ljubljani. V proračunu ljubljanske oblast« ne skupščine so sledeče postavke v korist nadaljevalnega šolstva: Tečaji za kmetijsko izobrazbo učiteljstva osnovnih šol 25.000 Din, podpore za kmetijski nadaljevalni pouk na osnovnih šolah 25.000 Din, pri« spevki za gospodinjske šole 50.000 Din, go« spodinjski tečaji na deželi 100.000 Din, vzgoja učiteljic za gospodinjske šole 25.000 Din, podpora obrtnim in trgovskim nada« ljevalnim šolam 200.000 Din, podpore učen« cem strokovnih šol 50.000 Din, podpore za izobrazbo učiteljstva strokovnih šol 50.000 Din. Pod partijo prosveta: Podpore raznim prosvetnim napravam 250.000 Din, pospe« ševanje prosvete 250.000 Din. — Opozarja« mo prizadete tovariše, ki delujejo na teh poljih, na te postavtke v proračunu oblast« nega odbora za ljubljansko oblast.
—	Učiteljska disciplinarna sodišča. Glavni prosvetni svet, ki mu je bila pover« jena naloga proučiti uredbo o učiteljskih disciplinarnih sodiščih, je-končal svoje delo in podal daljši elaborat prosvetnemu mini« stru ter predlaga revizijo uredbe, ki pa se naj vrši v smislu predlogov UJU.
— Prve disciplinarne zadeve pred novim oblastnim učiteljskim disciplinskim sodi« ščem v Ljubljani. Dne 15. t. m. je bila pri prosvetnem oddelku v Ljubljani prva raz« prava po novi disciplinski uredbi o učitelj« skih disciplinskih sodiščih. Slučajno je bil kot prvi izžreban za sodnika — strokov« nega druga za to sejo tov. poverjenik A n« d r e j S k u 1 j.
—	92«letniki mariborskega učiteljišča. Zvesti slovesni zaobljubi, ki smo jo dali pred 5. leti v Mariboru, kličem Vas na naš 35«letni sestanek v sredo 3. avgusta v Ce« lje. Vzpored: Ob V?\2. uri banket v hotelu »Evropa« tik kolodvora (cene zelo zmerne)
—	potem skupno slikanje, ogled mesta in okolice ter skupna večerja. Drugi dan even« tualen izlet v Rogaško Slatino, Laško ali Dobrno. Tovariši pridite vsi! Sramota za istega, ki izostane! Njega bomo črtali iz naših vrst ali pa odžagali kot suho vejo od debla. Zapomni si Brons! — Da vem priglasiti končno število udeležencev, naj mi vsak po dopisnici naznani število oseb do 1. avgusta t. 1. Na veselo svidenje tedaj!
—	Kar je zmogel znani tov. dr. Brn s svo« jimi veterani 80 in 81«letniki v Slov. Grad« cu, to moramo storiti mi 92«letniki tudi v Celju; zato le vsi na krov! — Sklicatelj Srečko Pečar, Št. Pavel v Sav. dolini.
—	Uporaba šolskih prostorov v pro« svetne namene. Da se omogoči učiteljstvu prosvetno delovanje med narodom odloča prosvetno ministrstvo, da se smejo upo« rabljati šolski prostori za vse šolske prire« ditve, za predavanja in prosvetne priredit« ve pod vodstvom učiteljstva. Šolske telo« vadnice pa smejo uporabljati ko ni šolske telovadbe tudi telovadna društva proti od« škodnini, ako isto zahteva krajni šolski od« bor. — Učiteljstvo je odgovorno za to, da se predavanja in prireditve v šolskih pro« štorih ne zlorabljajo za ščuvanje zoper državo, zakone, državna oblastva in nji« hove odredbe.
—	Pedagoška centrala v Mariboru. (Ped. did. krožek.) Knjižnica Pedagoške centrale v Mariboru se nahaja odslej v Dr« žavnem ženskem učiteljišču, 1. nadstropje, soba štev. 24. Vhod iz Cafove ulice. Pošlo« vala bo do preklica ob četrtkih od 15. do
17. ure. Sezname knjig bodemo poslali šo« lam takoj, ko bo knjižnica preurejena, naj« brž še tekom letošnjih počitnic. — Pedagos škosdidaktiški krožek v Mariboru.
—	K reorganizaciji Učiteljske samopo« moči. Že na zadnji skupščini v Kranju sem mislil sprožiti misel o reorganizaciji U. S. glede na eno točko, ki se je menda pri zad« nji izpremembi pravil spravila vanje. To je misel o vsprejemu tudi onih učiteljskih oseb, ki so že izpolnile 50 let. Tem je krat« komalo odrečen sprejem. A to ni prav! Koliko je med njimi takih, ki bi pod vsa« kimi, količkaj vzprejemljivimi pogoji vsto« pili radi vanjo! Ker pa je to dozdaj one« mogočeno, gledajo v teh gospodarsko«mi« zernih časih žalostno na trenutek svoje smrti, ko boao morali njih zaostali svojci, katerim za časa svojega življenja niso mogli ostaviti kakega premoženja, nositi težke posledice njihovega odhoda in kriti ogrom« ne stroške pogreba itd. Mnogo je tudi takih, zlasti na Štajerskem, ki so zdaj v drugih sličnih inozemskih (avstrijskih) društvih. A tudi za te je težko sodelovati preko mej, potem pa gre tudi leta in leta mnogo do« mačega premoženja izven naše države. Vem, da bi tudi ti rajši pristopili k domači organizaciji, ako bi jim bil pristop omogo« čen. Zato naj se pri reorganizaciji U. S. nc preide kratkomalo preko takih učiteljskih oseb in naj se tudi njim omogoči pristop v U. S. Res, da so slučaji umrljivosti v teh vrstah bolj pogosti, kakor pred 50. leti sta« rosti, a to bi ne smel biti vzrok odbijanju starejših, ker gotovo to ni znak kolegijal« nosti in stanovske enakopravnosti. Da se torej tudi takim omogoči pristop, pa naj se izdelajo pravila v tem smislu, da naj oni nad 50 let stari, ki se nameravajo pridru« žiti organizaciji, pri vstopu viplačajo pri« merno določeno vsoto v gotovini (lahko v več zaporednih obrokih), ki naj bi priklad« no izenačila nadpetaesetletnike z onimi starejšimi tovariši, ki smejo še vstopati v U. S. Naj se pri reorganizaciji U. S. te iz pravičnosti izvirajoče potrebe nikakor ne prezre! — Batog.
—	Žensko učiteljišče v Somboru je iz« dalo svoje letno poročilo. To učiteljišče ima svoj internat, ki so se ga letos poslužile 103 kandidatinje, a vseh kandidatinj je bilo 163. Poročilo, ki je izšlo na 106. straneh, je zelo izčrpno. Prinaša vse statistične podat« ke gojenk in omenja vse prireditve na za« vodu in tudi prav lepo opisuje izlet IV. let« nika v Slovenijo. Taka poročila bi bila pri« merna za vse šole, ampak žalibog da v po« vojni dobi ni za to primernih kreditov. Somborsko žensko učiteljišče z internatom pa iz prihrankov lahko izdaja taka po« ročila.
—	Hrvatski pedag. knjiž. zbor poroča, da je dne 24. julija t. 1. umrl bivši predsed« nik H. p. knj. zb. Ivan Martinovič, profesor učiteljišča v pok. Pokojnik je bil star 80 let in ima mnogo zaslug za hrvatsko šolstvo in učiteljstvo. Učiteljstvo mu ohra« nja časten spomin!
—	»Studenci pri Mariboru« je naslov 54 strani obsegajoči knjižici, katero je iz« dal krajevni šolski odbor v Studencih ob priliki proslave 50«letnice ondotne šole. Ta knjižica se prijetno razlikuje od običajnih letnih šolskih poročil in pregledov, kakor so se navadno izdajala pri nas ob podobnih prilikah. Avtor namreč ne podaja suhopar« nega razvoja šole, ki se je razvila tekom 50 let iz prvotne dvorazrednice v šestrazredno deško, šestrazredno dekliško osnovno šolo ter v dvorazredni otroški vrtec, ampak nam slika v glavnih obrisih zgodovinski razvoj tega važnega delavsko industrijskega kraja od početka pa do današnjih dni. Zato delce ni le poučnega, ampak tudi vzgojnega po« mena zlasti za Studenčane; saj tvorijo ve« čino prebivalstva priseljenci iz najrazlič« nejših krajev. S pridom jo pa bode čital vsak, kdor se zanima za dogodke in razvoj okolice našega obmejnega Maribora. Knji« žico se naroča pri krajevnem šolskem qd« boru v Studencih pri Mariboru.
—	Črnomelj. Na Petrovo, dne 29. ju« nija je odbor Podmladka Rdečega križa na osnovni šoli v Črnomlju priredil razstavo deških in dekliških ročnih del. V okusno okrašeni učilnici so bili ob vhodu razstav* ljeni deški ročni izdelki vseh razredov. Malčki nižjih razredov so se izkazali moj« stri v izrezovanju in lepljenju in izdelova« nju ličnih predmetov iz lepenke. Veščaki pa so tudi v rezbarstvu. Škatljice, stenski okraski, konjički in razne igračke izdelane kar najskrbnejše in najspretnejše, so vzbu« jale pri posetnikih splošno začudenje. Da imajo naši malčki dar plastičnega upodab« ljanja, so pričali glinasti sadeži in živali, pa mizice, stolčki in drugo. Učenci višjih razredov so pokazali svojo umetnost s strugarskimi izdelki (svečniki, gobice, škat« lice, vretenca in slično). Vsak posetnik pa se ni mogel dovolj načuditi preciznim in mojstrskim izdelkom iz pletarstva. Vsak je hotel odnesti s seboj dragocen spomin in listki za srečolov so bili mahoma prodani. Srečni dobitkarji so odnesli stolčke, mi« žice, stojala za cvetice, košarice v raznih oblikah, da celo zibelko. Na mizah so bili razstavljeni predmeti dekliških ročnih del. Tudi ti so vzbujali splošno pozornost in začudenje in učiteljstvo ročnih del je mo« ralo radovednim mamicam neprestano tol« mačiti, s kakšnim^ sredstvi in na kakšen način je dosegla s pridnimi učenkami tako odlične uspehe. Vsi so prišli na svoj račun; razstavljalci, ki so s ponosom opazovali številne posetnike odhajajoče z zadovolj« nim izrazom, pa tudi učiteljstvo, ki je s to razstavo pokazalo uspeh svojega truda. Posetniki pa smo hvaležni vsem, posebno učitelju g. Štrublju in gdč. Miklavčevi. Na svidenje prihodnje leto!	—k.
—	Pojasnilo. Čeprav je ime »Žika« so« dobna skovanka iz besed »Žitna kava«, je vendar postalo to ime zelo popularno, ker ima čisto domač kolorit ter znači priznano dobro in razširjeno blago vsakdanjega kon« zuma. Neprimerno pa je uporabljati to ime za vsako žitno kavo. Kajti ime »Žika« je zakonito zaščiteno ter pristoji samo dvojno« sladni rženi »Ziki«, ki jo izdeluje pražarna »Žika« v Ljubljani.
—	Štampiljke za krajevne šolske od> bore po predpisu oblastnega šolskega od« bora izdeluje Sitar & Svetek, graverski za« vod, Ljubljana, Sv. Petra cesta 13.
Učiteljski pravnik.
—§ Izpremembe uredbe o krajevnih in oblastnih šolskih odborih. Prosvetno mini« strstvo je izdalo odlok O. N. br. 42.609. Z ozirom na zakonske predpise, ki veljajo v poedinih pokrajinah, a do končne revizije uredbe o krajevnih in oblastnih šolskih od« borov O. N. br. 28.038/27. odločam, da se spremeni: — čl. 3. poslednja alinea tako, da se glasi: »Ako je več oseb, ki po polo« žaju pridejo v poštev za krajevni šolski odbor, tedaj vstopi vanj moški najstarejši po činu. — ČL 7. b) naj se glasi: V začetku meseca maja vsakega leta se vrši vpisova« nje obveznikov na podlagi zdravniškega pregleda in po spisku živih otrok, ki ga vo= dijo krajevne verske oblasti, a se pri tem pazi, da se vpišejo v šolo vsi otroci obeh spolov, ki so po obstoječih zakonskih pred« pisih obvezni obiskovati šolo. — Čl. 7. g) se naj glasi: Vsako leto se sestavlja prora« čun za vzdrževanje šole v bodočem račun« skem letu in se ga pošlje oblastnemu šol« skemu odboru do konca oktobra v odobre« nje. — Za meščanske šole, ki jih upravljajo posebni upravni odbori, ta uredba ne velja.
V	tem slučaju ne pride upravitelj meščan« ske šole v krajevni šolski odbor. — Za« stopa ministra prosvete: Minister ver Drag. S. Obradovič s. r.
—§ Polaganje praktičnega izpita kon« traktualnega učiteljstva. Prosvetno ministr« stvo je izdalo na vse prosvetne oddelke odlok O. N. br. 46.401 z dne 22. julija 1927, ki se glasi: Na vprašanja ali morejo kon« traktualni učitelji, ki niso naši državljani, polagati učiteljski praktični izpit, je dala Centralna komisija za izvrševanje uradni« škega zakona pri ministrstvu pravde pod br. 45.251 od 18. julija 1927. leta sledeče mišljenje: Ker je državni strokovni izpit, po čl. 54. uradniškega zakona eden od po« gojev za napredovanje po grupah posa« meznih kategorij, je samo ob sebi umevno, da morejo polagati strokovne izpite le red« ni državni uslužbenci. Ker se pri kontraktu« alnih uslužbencih ne more nikoli povpraše« vati po kakem ponovnem napredovanju in ker nimajo pravic držarvnih uslužbencev, niso uvrščeni niti v grupo niti v kategorijo, zato nima zanie strokovni izpit nikake ve« ljave. Ni pa nihče proti temu, da posamez« ne stroke predpišejo za svoje kotraktualce posebne izpite, ki so lahko povsem iden« tični z enakim državnim strokovnim izpi« tom, toda ti izpiti ne morejo imeti značaja državnih strokovnih izpitov, temiveč morejo služiti le kot merilo sposobnosti kontraktu« alca za službo v katero so sprejeti. Kon« traktualca se ne more prisiliti do takega izpita, temveč mora biti predviden v kon« traktu samem.
Nova napredovanja, imenovanja, upokojitve itd.
—i Premestitve v mariborski oblasti.
Ker so na dosedanjih svojih službenih me« stih radi oddaje slu^b postali nadštevilni, so premeščeni naslednji učitelji(ice): Olga Č o t a r k Sv. Barbari v Halozah; Anton Šeško k Sv. Jakobu v Slov. goricah; Mi« roslav Kokolj v Lokavico; Ida Lah« G ros v Novo cerkev pri Celju; Berta
V	i vod v Makole; Vladimir Berton« cel j v Sv. Lovrenc na Pohorju; Ana V a« 1 j a v e c k Sv. Lovrencu na Dravskem po« lju; Olga Lorger v Št. Janž pri Drž»vo« gradu; F ran j o M'iklav^c v Pernice; Valerija Urban v Sv. Jurij ob Ta« boru; Elizabeta Kac v Dobrovnik pri Dol. Lendavi; Eleonora Stergar v Pilštanj; Fran Vičar v Strojno; • M a « rija Soršak v Vitanje; Marija Ju« govic v Velenje; Marija Ogriizek v Sv. Vid pri Planini; Ema Strgar v Sv. Peter pod Sv. Gorami; Elizabeta Sve« tel v Dobje; Rajko Iglar v Slovenj« gradeč.
—i Napredovanje. V 3. g r u p o II. k a« tegorije: Ferdo Vigele, Metod Kumelj, Josip Župančič, Alojzij Veber, Marija Vid« mar, Zora Rak«Plevelj, Marija Šitnik, Ljud« mila Svetel«Čermak, Alfonz Zeilhofer, Franc Jarc, Pavel Zupanek, Franc Kavčič, Rihard Burja. Janko Prelog, Zvonko Pre« dan, Srečko Vittori, Anica Černej, Franja Tiran«Kroflič, Lidvina Kapfer, Angela Križ.
V	4. grupo II. kategorije: Leopold Bonča, Leopolda Junc. Marija Stroj. Roza Bolha, Roza Ambrožič, Marija Čebular, Zorko Kotnik, Drago Predan, Ivan Ferk, Franjo Humer, Srečko Sekirnik, Irma Me« žan«Gogola.
—i Imenovane so: Pavlina Prosenc«Bo« gataj in Ivana Kastelic za vrtnarici na Je« senicah, Franja Jeraj pa za učiteljico pri Sv. Frančišku Ksaveriju v Savinjski dolini.
—i Imenovanova sta v Pružatovcu v kormajskem srezu podunavske oblasti uči« telj Valentin Korošec in učiteljica Olga Korošec.
Naša društvena zborovanja.
Sreska društva UJU so pripravljena zopet sprejeti izstopivše tovariše v Ucruienje. — Ptujsko učiteljsko društvo zahteva razčiščenja s Slovensko Šolsko Hatico.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ MURSKA SOBOTA je zborovalo v soboto 11. junija t. 1. v državni osnovni šoli v Murs ski Soboti. — Zborovanju je prisostvoval tov. Fr. Skulj v lastnosti tajnika Družbe sv. Cirila in Metoda.
Dopisi. Tov. predsednik je prečital do» pis učiteljskega društva za Maribor v za* devi sprave med članstvom UJU in »Edinja» ši«. Nismo proti vstopu Edinjašev v UJU, odločno pa odklanjamo stavljene nam po» goje. — Po stvarnih pojasnilih tov. Hoče» varja, kot dobrega poznavalca razmer, je bila prečitana in po posameznih točkah sprejeta sledeča
spomenica:
1.	Pozdravljamo akcijo učiteljskega društva za Maribor, da vstopijo v UJU zo» pet člani, ki so izstopili iz skupne organizas cije, ker se zavedamo, da je UJU edino prava stanovska organizacija. Pripravljeni smo sprejeti tovariše iz »Edinstva« zopet v naše vrste, ako so pripravljeni delovati v prid organizacije na osnovi stanovske soliš darnosti.
2.	Smo bili in smo za narodno in državs no edinstvo; naša pot pa vodi do tega le preko stanovskega edinstva, to pa naj sprejs me manjšina, ki ga je dosedaj zanikala, ker le tako pridemo na skupno pot, ki vodi do cilja.
3.	Sedanjemu poverjeništvu in vsem člas nom ožjega sosveta izrekamo popolno zas upanje, ker vemo, da so le=ti spravili našo organizacijo na pravo pot. Boj, ki izvira iz osebnosti, ni nikdar v prid organizacije, je nizkoten! Ne žrtvujemo ljudi, o katerih ves mo, da so nesebično in vedno delali v prid organizacije.
4.	»Učiteljski Tovariš« je stanovsko glasilo; le v njem je mesto, kjer se zavras čajo napadi na naš stan ali na posamezne osebe. Smo pa trdno prepričani da bodo odgovori in članki, ki posameznikom niso po voljli, prenehali, kakor hitro prenehajo napadi na nasprotni strani.
5.	Edinstvo je organizacija zase ki nis ma ničesar skupnega z UJU. Zato ne mo« remo sklepati o njenem obstoju; sicer pa, ako hočejo člani te organizacije vstopati v UJU bode vedelo predsedstvo Edinstva, kaj mu je storiti.
6.	Tiskovne tožbe so osebne zadeve, v katere se ne moremo vmešavati. Obžalus jemo, da so izšli taki napadi na učitelje v učiteljskem Ustu, da so si morali prizadeti iskati zadoščenje pri sodišču.
Glede na program pokr. skupščine, ka» kor glede delovnega programa članstva iri celotnega poverjeništva, se prepusti tov. delegatom na pokr. skupščini proste roke.
Finančni zakon za leto 1927./28. Z ozi» rom na določbe finančnega zakona za leto 1927./28. pozivamo poverjeništvo UJU v Ljubljani, da zastavi vse svoje sile v do* sego omiljenja nekaterih določb tega zako» na, predvsem pa sledečih:
1.	Službena doba naj ostane nedotaklji» vo določena 32 let!
2.	Z učitelji poročenim učiteljicam naj se izplačajo polne draginjske doklade po načelu: »Za enako delo enako plačilo!« Po* verjeništvo zberi podatke, koliko je a) v Sloveniji, b) v vsej kraljevini z učitelji po* ročenih učiteljic. Na podlagi teh podatkov je zračunati, kolika je razlika med sedanji« mi in polnimi prejemki poročenih učiteljic, posebna deputacija UJU pa dostavi mero* dajnim činiteljem konkretne predloge.
3.	Odločno zavračmo vsebino in nami» gavanja znane okrožnice ministra prosvete g. V. Vukičeviča, češ, da učiteljstvo pre» malo dela, da pribaja prepozno na službo in slično, zlasti migljaj, da je šolski upravitelj odgovoren za pravilno ureditev šolskega vrta, poslopja in dvorišča, a država ne pri* speva v to niti pare, deloma pa le malen» kostne vsote.
4.	Prav tako odločno zavračamo nared» bo, ki odreja, da bodo na obrtno»nadalje» valnih šolah poučevali le meščanskošolski učitelji. Mar ne doseza osnovnošolski uči» telj enakih, mnogokrat celo boljših uspeš hov? Mar so strokovni izpiti osnovnošol» skega učiteljstva brez cene in vrednosti?
Počitniški izobraževalni tečaj v Maris boru. Tov. predsednik je pozval članstvo, da se udeleži tečaja v čim večjem številu.
Poseben dopis gdč. Robičeve, učiteljice v Šulincih, s katerim javlja izstop iz UJU, ker je prejela od društvenega odbora opo» min radi neporavnane članarine, so vzeli zborovalci(ke) na znanje s pripombo: »Pri Filipih se vidimo!« Povzročiteljici pisma pa kličemo: »Le tako naprej!!!«
Delegati za pokrajinsko in glavno skup« ščino UJU so bili sporočeni poverjeništvu oziroma strokovnemu tajništvu.
Samostojni predlogi so bili predloženi istgtako poverjeništvu ozir, strokovnemu tajništvu.
Predavanje: 1 Tov. Fran Skulj, tajnik družbe sv. Cirila in Metoda je predaval »0 narodnosobrambnem delu«. Mož delarvecs idealist je s svojo prepričevalno besedo vžgal v naših dušah plamen narodoljubja iri prepričani smo, da bodo sledili njegovim resnim izvajanjem vsaj nekateri tovariši (ice) in ustanovili v svojih področjih po« družnice CiribMetodove družbe. Tov. pre*
davatelju so šle besede od srca, a prepričan naj bo, da je govoril k srcem! Napeto po= zornost poslušalcev in prisrčen aplavz kon= cem predavanja je temu dokaz.
Pri slučajnostih je pokrenil tov. Hočeš var vprašanje šol. odborov, ki je posebno za Prekmurje jako velike važnosti. V des bato je poseglo več tovarišev, ki so iznesli pikre sodbe posameznih lokalnih faktorjev o šolskih odborih. Sklep: Pridružim se skles pom dolnjelendavskega društva: Zakon o šolskih odborih naj se prevede do podrob» nosti; dostavijo pa naj se navodila za izvr» šitev naredbe na posameznih kategorijah šol.
Tov. predsednik je zaključil zborovanje, kateremu je prisostvovalo 66 tovarišev(ic), želeč vsem vesele počitnice!
Dujc, tajnik.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MEs STO PTUJ IN PTUJSKI ŠOLSKI OKRAJ
je zborovalo 18. junija v Ptuju. Kljub temu, da se je zborovanje vršilo tik pred skles pom šolskega leta in je bila iz posebnega vzroka opažati zadnje dni rahla indispozis cija v učiteljskih vrstah, je vendar došlo na zborovanje 62 članov.
Tov. predsednik se spominja v uvodnih besedah tovarišice Marije Burja, ki je v cvetu let zapustila svoje zemeljsko torišče ter očeta tov. Musekove.
Na predlog tov. Museka se zapisnik ne prečita, marveč se preide kar k poročilu o seji ožjega sosveta, katero je zanimivo pos dal tov. Musek.
Opozorilo se je učiteljstvo, da se v slus čaju kompetenc vsikdar obrne na društve» nega predsednika.
Proračun. Tov. blagajničarka prečita proračun za šolsko leto 1927./28. ter pojasni posamezne postavke. Članarino za Jugoslo» vensko Matico in Družbo sv. Cirila in Me* toda bosta pobirala za to določena poverjes nika; iz Slov. Šol. Matice pa izstopamo v znak protesta, ker odbor (naj se izsledi krivec!) Slov. Šolske Matice ni upošteval želje društva radi poverjenikov, marveč je zavzel napram Učiteljskemu društvu ptujs skemu svoje posebno izzivalno stališče. Kakor hitro pa se razmerje razčisti, je drus štvo pripravljeno zopet lojalno podpirati Matico. Sklene se nadalje poslati na skups ščine le po enega delegata.
Proračun je bil soglasno sprejet.
Imena članov, ki so s članarino v zas ostanku, se bodo pri zborovanjih čitala.
Predavanje. Ob splošni napeti pozor* nosti je tov. Kunst obravnaval temo: »Ura, nazorilo v risarskem pouku«. Pokazal nam je na nazorilih, ki si jih je sam napravil ter na risbah, kako naj si učitelj praktično ures di pouk v risanju, če hoče imeti kar največ uspeha. Tovariši in tovarišice so bili za stvar tako navdušeni, da so si pri tov. pres davatelju naročili učila, ki jih je rabil pri predavanju, s čimur mu je bila dana najs lepša zahvala.
Slučajnosti. Članstvo se pozove, da pres študira popravljeni učni načrt, naj upošlje morebitne predloge za izboljšanje načrta. Po toči zvoniti je prekasnb.
> Debatira se o pravilniku krajevnih šol. odborov, zlasti o sprejemanju novincev.
Sklene se pozvati poverjeništvo in Glavni odbor, da napravita vse potrebne korake, da izide k pravilniku predhodna naredba ter se pozoveta, da protestirata proti temu, da se šolski zakon ureja s fis nančnim zakonom.
Prihodnje zborovanje bo meseca seps tembra; dan pa določi odbor.
+ Poročilo o zborovanju ljutomerske» ga učiteljskega društva, ki se je vršilo dne 9. maja v Ljutomeru.
1.	Tovariš predsednik pozdravlja nas
vzoče člane in članice, posebe še tov. goste. Važen pomen pripisuje predavanju tov. Muzeka, ki bo kot član ožjega sosveta UJU pov. Ljubljana podal obsežno poročilo o poteku zadnje seje ožjega sosveta.
2.	Dnevnemu redu sledita dva praktična nastopa tov. Koprivca. a) 5. šol. leto (4. razs red deška šola). Razštevanje z decimalnimi števili, b) 5. šol. leto (4. razred dekliška šola) Dragotin Kette: Tončkove sanje. Po dovršenih nastopih podaja tov. Koprive smernice o postopku učitelja pri pouku, ki je najvažnejše sredstvo vzgoje, vse pove» čini iz lastnega izkustva in po znanstvenih virih sodobne pedagogike.
3.	Problemi sodobne pedagogike. To» variš Koprive poda kot veščak na pedagos škosznanstvenem polju zanimivo predavaš nje o najnovejših problemih pedagogike, katere proučujejo pedagogi sedanje dobe. Specializira se pri svojem predavanju tudi na razne panoge pedagogike ter naslanja svoja izvajanja na lastna izkustva, pridobs Ijena s praktičnim udejstvovanjem v šoli. Tovariš predsednik se mu za zanimivo pres davanje iskreno zahvaljuje.
4.	Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in odobri.
5.	Dopisa v zadevi »Tov. Moderndor» ferja« in »Pedagoškega krožka« se vzameta na znanje. Soglasno se sklene, da društve« niki korporativno pristopijo k društvu 2a zgradbo »Učiteljskega doma« v Mariboru, ker se je znižala članarina na 20 Din. - —
6.	Tov. predsednik omenja, da se v bodoče glede volitev članov V disciplinarno
sodišče volijo samo taki člani, ki so svoj čas služili v ljutomerskem srezu. Priporoča nadalje tudi mlajšim tovarišem, da pridno pristopajo k društvu »Učiteljska samopos moč«. Prihodnje zborovanje se vrši 11. ju» nija pri Sv. Jurju ob Ščavnici.
7. Zadnjo točko dnevnega reda je tvos rilo zanimivo poročilo tov. Muzeka o pos teku zadnje seje ožjega sosveta UJU pov. Ljubljana. Poročilo je vsebovalo vse polno organizatoričnih, šolskih in stanovskih vprašanj, ki so se na seji razmotrivale. Predsednik se poročevalcu tov. Muzeku iskreno zahvaljuje ter zaključi zborovanje.
-(- Savinjsko učiteljsko društvo za vran» ski okraj je zborovalo dne 11. VI. 1927 v Letušu. Od 37 članov je bilo navzočih 29.
Pozdrav: Tovariš predsednik je pos zdravil vse navzoče, predvsem še tov. g. šol. nadzornika Pestevška, ki je bil prvič v naši sredini, nakar se je zahvalil g. nads zornik in v kratkih besedah pozdravil nas vse.
Zapisnik zadnjega učit. zborovanja se je prečital in odobril.
Dopisi: Med dopisi so bili važnejši oni za 1. Učiteljski dom v Mariboru, 2. za učiš teljsko Samopomoč, 3. 'za Pedagoški kros žek v Mariboru.
Slučajnosti: O navedenih dopisih se je premišljevalo in sklenilo tako: Za Učitelj» ski dom v Mariboru je plačal vsak član takoj po 20 Din tovarišu blagajniku, ki bo poslal zbrano vsoto svojemu namenu. — Pri dopisu o Samopomoči je tov. g. nadzor»
nik predlagal, da bi vsi naši člani pristopili k Samopomoči. Nato se je izvolila tov. Roj» nikova, da ona za vse uredi to zadevo. — Za izobraževalni tečaj v Mariboru je bil izbran tov. J. Jarh. — O pedagoški centrali bomo sklepali, ko bomo imeli natančnejša poročila po tov. Jarhu iz mariborskega pes
dagoškega krožka. — Ela Križ, tajnica. >
Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. v „ Učiteljski tiskarni" v Ljubljani!
tampilie
krajevne Šolske odbore
po predpisu
Oblastnega šol. odbora
izdeluje graverski zavod
SITAR & SVETEK
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 13.
A. & E. Skaberne, Xjubljana.
CEF1R
za srajce in bluze v veliki izberi !
Izšel ie!
Grobming - Lesica - Mole:	Izšel ie!
Srbikohrvatsko-slovenski fiovar
Besedni zaklad tega slovarja vsebuje na 432 straneh vse izraze iz vseh knjig, ki so v rabi na našib šolah, poleg tega pa vse izraze iz vsakdanjega življenja za dom in urade, v kolikor so različni od slovenskih.
Slovar je opremljen z akcenti, kar je neprecenljive vrednosti za šolo, ker brez akcentov ni mogoče srbohrvaščine pravilno izgovarjati. V slovarju je upoštevana ijekavščina in ekavščina, tako da ne pride človek v zadrego ne pri čitanju hrvaških, ne srbskih knjig.
Ker je naklada slovarja zelo mala in ker bo zato v nekoliko tednih knjiga razprodana, je v Vašem interesu, da slovar čimprej naročite.
Naročila sprejema
Učiteljska knjigarna V Ljubljani, Frančiškanska ul 6
Cena 50 Din. Pri skupnem naročilu (najmanj 10 izvodov) cena & 45 Din.
SbliKan
\ ZALOGA BARV, TUŠEV IN RADIRK j
POVSOD NA ZALOGI • TISKOVINE NA ZAHTEVO j
I GONTHER WAGNER, WIEN X. 1. |