kart pomenijo označeni tektonski elementi: prelomi, narivi, pokrovi, tektonska okna in krpe. Vsaka geološka karta ima tudi razlago z nasled- njo vsebino: Uvodu sledi geografski pregled območja karte, nato pa kratek pregled prejšnjih raziskovanj. V splošnem prikazu zgradbe ozemlja je tudi pre- gledna geološka karta lista. Najobsežnejši del razlage obsega opis kar- tiranih enot. Kolikor se da podrobno, je opisan stratigrafski razvoj, litološke značilnosti in paleontološka vsebina. Naslednje poglavje je posvečeno tektonski zgradbi ozemlja, vsebuje pa tudi pregledno tektonsko karto lista. Sledi opis mineralnih surovin s pregledno karto, za tem pa poglavje o zgodovini nastajanja ozemlja. Razlago sklepata literatura in povzetek v angleščini in ruščini. Pričakovati smemo, da bodo čez dobrih pet let tiskane že vse nove geo- loške karte slovenskega ozemlja v merilu 1:100.000, če pa že ne vse, pa vsaj večina. Ta članek sem napisal na prošnjo uredništva Geografskega obzornika za potrebe profesorjev geografije na srednjih šolah in za druge geogra- fe. Učitelji na srednjih šolah pogosto raziskujejo v okolici svojega službenega mesta in so pri preučevanjih navezani tudi na geološko kar- to. Velikokrat pa ne vedo, katere karte obstajajo, ali pa ne poznajo njihove vrednosti in zato geomorfološke značilnosti razlagajo netočno. Prav tako pa bo sestavek marsikateremu študentu tudi v orientacijo pri izdelavi seminarske ali diplomske naloge geomorfološkega značaja. Poma- ga pa naj tudi tistemu, ki ne ve, za katera področja imamo boljše in za katera slabše geološke karte. DODATEK Prispevek je bil napisan pri kraju leta 1976. V letu 1977 pa sta med- tem izšli še dve novi geološki karti Osnovne geološke karte SFRJ za Slovenijo v merilu 1:100.000. To sta lista Novo mesto in Kranj. Za list Kranj je skupaj s karto izšla tudi že ustrezna razlaga, za list Novo mesto pa je razlaga še v tisku. IMENOSLOVJE IN IZRAZJE PROSTOR - POKRAJINSKI PROSTOR - POKRAJINA Besedo prostor v naši javnosti vse pogosteje uporabljamo v najrazlič- nejših zvezah, tudi tam, kjer ni potrebno. Izraz, ki je postal prava besedna moda, se je razmahnil tudi v strokovnem jeziku in tako tudi v geografiji. Zanimivo pa je, da sta prostor uporabljala nekdaj geografa V.Leban in C.Malovrh, a ga takrat geografi niso sprejeli, dokler ni prišel od drugod. Mimo tega pojava geografi ne moremo. Raba tega izraza gre namreč naj- več na račun geografskih in pokrajinskih oznak. Tako govore in pišejo o evropskem prostoru, o jugoslovanskem, slovenskem, dolenjskem, mestnem, agrarnem prostoru itd., namesto enostavno o Evropi, Jugoslaviji, Sloveniji, Dolenjski, o mestu in podeželju, kakor se je govorilo doslej. Pritikanje "prostora" tudi ni ekonomično - namesto ene sta dve besedi, 53 a označevanje zato ni nič bolj jasno. Težko bi bilo utemeljiti, zakaj naj pišemo njivski prostor namesto njiva, gozdni prostor namesto gozd, ravninski prostor namesto ravnina, cestni prostor namesto cesta ipd. Tudi v naslovih geografskih študij se je začela širiti tovrstna raba, npr.: Vpliv gihanja delovne sile na agrarni prostor SR Slovenije. Dos- lej smo enostavno rekli slovensko podeželje ali agrarna pokrajina Slo- venije ipd. Prostor kot termin sploh ne ustreza, ker je mnogo preohlapen in presplo- šen. Odtod tudi njegova raba v najrazličnejših zvezah. Tako govore npr. o življenjskem prostoru ljudi, o kulturnem prostoru Slovenije, o zračnem prostoru letalskega prometa, o vesoljskem prostoru, o intelektualnem prostoru itd. Oznaka je tako splošna, da ničesar ne pove o lastnostih prostora, ne o dimenzijah in še manj o njegovi vsebini. Označuje zgolj trodimenzionalnost. In če hočemo biti določni, moramo posebej povedati, za kakšno vrsto prostora gre. Torej vesoljski prostor ali enostavno - vesolje, zemeljski prostor ali kratkomalo geosfera. Med prostori so to- rej bistvene razlike. Geografija se ne ukvarja s kakršnimkoli prosto- rom, temveč le z določeno vrsto zemeljskega prostora, s tistim prosto- rom namreč, ki ga sestavljajo pokrajine, torej s pokrajinskim prostorom ali kratkomalo pokrajino. Vsakdanja raba besede kaže, da gre pri prostoru vsaj za verjetno, če že ne tudi za dejansko možnost njegove uporabe. Saj govorimo, "odstopi mi prostor", "ni prostora, vse je zasedeno" ipd. Zato govore o zračnem prostoru, ne pa o kameninskem, ker vanj pač ne moremo ničesar spraviti. Kamenine pa so sestavni del pokrajine! Prostor pomeni torej funkcijsko nekaj drugega (skladiščni prostor, parkirni prostor, natlačen prostor). Tako pojmovanje pa bi bilo za pokrajino zmotno. Tu je bržkone eden iz- med vzrokov za nesporazume pri "tehničnem" pojmovanju pokrajine, češ, saj gre za prostorski objekt, ki čaka, da ga človek izrabi, in ne za pojmovanje o pokrajini kot organizmu z lastno strukturo, lastno razvoj- no zakonitostjo, dinamiko itd. V tej zvezi nam beseda prostor ustvarja napačne predstave, saj je pokrajina polna struktura številnih sestavin. Če vanjo karkoli postavimo, utesnimo s tem druge pokrajinske elemente in njeno strukturo predrugačimo, kar nikakor ni brez (pokrajinskih) posledic. Pokrajina je že sama po sebi dovolj jasna prostorska oznaka, zato ji "prostora" ni treba dodajati. To bi moralo biti razumljivo že samo po sebi, čeprav je res, da so vertikalne razsežnosti pokrajine manj do- ločne in jasne od horizontalnih. Sestavni del pokrajine je nedvomno oz- račje in prav tako tudi tla globoko pod površjem, sicer ne bi govorili o klimi pokrajine in o rudnih ležiščih v njej. A vendar smo v zadregi, če je treba pojasniti, do kod sega zgornja ali spodnja meja pokrajine, ker so to bolj gibljive in še premalo dognane stvari. Ozemeljska pri- padnost pokrajine ali države sega pravno do zgornje meje atmosfere, a to je že drugo vprašanje. Za pokrajino je torej razumljivo, da je prosotorski pojem in ne samo ploskovni, čeprav jo označujemo s ploskovnimi enotami - Slovenija meri 20.000 km2 - medtem ko označujemo prostor z votlimi ali prostorninskimi. V precejšnji zadregi bi bili, če bi bilo treba npr. povedati, koliko kubičnih kilometrov meri slovenski prostor, čeprav je res, da poznamo pri jezerih ali morjih poleg površine tudi njihov volumen. Na kopnem bi take oznake pričakovali kvečjemu za reliefne vdolbine, npr.kotline. Ne vem pa, kako bi opredelili kmetijski prostor, urbani prostor, kul- turni prostor. Kako visoko in globoko segajo? Ali je pri kmetijskem prostoru spodnja meja podlaga prsti in zgornja vršički kulturnih rast- lin? 54 Da bomo tudi pokrajine tu in tam označevali prostorsko, je bržkone jas- no. V Celjski kotlini npr. je onesnažen zrak pogosto ujet pod inverzno zračno plastjo. Zgornja meja in pa prostornina kotline sta poleg njenega obsega zato bistvenega pomena za kopičenje onesnaženega zraka in živ- ljenjske razmere v njej. A zaradi tega še ni treba, da govorimo o celj- skem kotlinskem prostoru, pač pa o Celjski kotlini. Za Koprsko Primorje večkrat uporabljajo izraz Obala, čeprav je obala stik kopnega in morja ter zato izrazito enodimenzionalni pojem, ki ga opredeljujemo z dolžinsko mero - slovenska obala meri 40 km. Pri takem pokrajinskem označevanju tudi ni jasnosti, kakor nam kažeta naslednja primera: Na (slovenski) Obali živi 40.000 ljudi - Na Obali je 40.000 turistov. Drugi so res na obali, prvi pa žive po vsej pokrajini, torej v celotnem Koprskem Primorju. Raba je torej začela spreminjati pomen besede in jo je tako zameglila. Pri tem pa je zanimivo, da tako označe- vanje tudi dejansko ponazarja neustrezno pojmovanje pokrajine. V njej so namreč razvoj enostransko usmerili na obalo, zanemarili pa zaledje. Tako se že na zunaj kaže ne samo neustrezno označevanje Koprskega Pri- morja, temveč tudi njegovo neustrezno pojmovanje. Kot sinonime za prostor uporabljajo še izraze prostorska stvarnost ali pokrajinsko-prostorska stvarnost in tudi prostorska danost. Zadnji izraz skriva v sebi miselnost, da je človeku pokrajina dana npr. zato, da jo izkorišča in izrablja, ne pa pojmovanje o tem, da je tudi človek njen razvojni del, ki je z njo življenjsko povezan in da pomeni ravna- nje s pokrajino istočasno tudi ravnanje z njim samim. Tudi izrazi prostorsko planiranje ali prostorsko načrtovanje niso najbolj posrečeni, ker vsebujejo neustrezno, rekli bi tehniško pojmovanje pokrajine. Kajti pokrajine ne moremo načrtovati - ne ustvariti in ne ukiniti. Lahko pa jo urejamo in preurejamo, z njo tako ali drugače ravnamo. Bržkone je prišlo do pretirane rabe prostora tedaj, ko so začeli tehni- ki (arhitekti, urbanisti) posegati z ožjega, rekli bi umetnega prostora poslopij in zgradb, ki jih lahko ustvarimo ali uničimo, na večje razsež- nosti naravnega prostora, skratka v pokrajino. Tu je bržkone prišlo do prenosa pojmov z enega področja na drugo, od stanovanjskega prostora (stanovanja) do urbanega prostora (mesta), agrarnega prostora (podežel- ja) , oziroma pokrajinskega prostora (pokrajine). Kadar želimo trodimenzionalnost posebej podčrtati, to s prostorom ned- vomno tudi dosežemo, povečini pa je to odveč. Tako tudi v naslednjih zvezah: "v slovenskem prostoru je čedalje manj kmetov", "v slovenskem obalnem prostoru je velik prometni pritisk", "v podravskem prostoru smo zgradili naše hidroenergetsko jedro", namesto da bi enostavno rekli: v Sloveniji, v Koprskem Primorju, v Dravski dolini. V geografiji je prostor lahko le pokrajinski, skratka pokrajina in s tem povezana ustrezna pokrajinska imena, npr. Slovenija, Dolenjska, Posavje. Izraz življenjski prostor, ki se tu in tam uporablja, stvari že zapleta. Ne samo zato, ker so ga Nemci precej diskreditirali, ko so opravičevali svoje ozemeljske zahteve, podobno kot kulturni prostor, temveč tudi zato, ker je življenjski prostor tudi soba, delavnica, družinsko okolje in ne samo pokrajina. Zato v geografiji ne moremo in ne smemo zanemariti pokrajine, saj je zanjo bistvena, tako kot regional- na geografija. Danes govorimo o prostorskih vedah, toda predvsem iz praktičnega razlo- ga, da se izognemo naštevanju teh ved. Zanimivo pa je, da mednje ne šte- jemo vseh strok, ki se ukvarjajo s prostorom, tudi astronomije ne, čep- rav se ukvarja z najobsežnejšo vrsto prostora. Podobno je z geologijo in meteorologijo. Gre namreč za stroke, ki se ukvarjajo z urejanjem 55 pokrajinskega prostora na zemlji. Med takšne uvrščajo tudi geografijo, čeprav s prostorom njenega bistva ne zajamemo. Jasna opredelitev pojmov in izrazov je v vsaki stroki nujna, nič manj pa tudi izven nje. Namesto nekritičnega prevzemanja preohlapnih izrazov, še posebno takih, ki so geografiji blizu, bi morali geografi utemeljeva- ti in uveljavljati ustrezne geografske in pokrajinske izraze tudi na in- terdisciplinarnem področju, najprej pa seveda v svoji stroki. Darko Radinja K N J I Ž E V N O S T Geografski aspekt društveno-gospodarskog razvitka SFR Jugoslavije i svijeta u poslijeratnom razdoblju. Napisal Mladen Friganovič s sode- lavci, Šolska knjiga, Zagreb 1976, 169 str.,84 din Zavod za unapredjivanje osnovnog obrazovanja SR Hrvatske in Zavod za unapredjivanje stručnog obrazovanja SR Hrvatske organizirata v sodelo- vanju z Geografskim društvom Hrvatske vsako leto pozimi poseben semi- nar za učitelje geografije na osnovnih, srednjih in višjih šolah. Nje- gov namen je seznaniti prisotne z aktualnimi, sodobnimi geografskimi problemi, s pomočjo katerih naj bi učitelji popestrili pouk geografije na naših šolah in ga dvignili na višjo kvalitetno raven. Takšen seminar so sklicali tudi januarja leta 1976, ubran pa je bil na vodilno temo "Geografski vidiki družbenoekonomskega razvoja SFR Jugoslavije in sveta v povojnem obdobju". Na posebno željo poslušalcev so vsa, ob tej priliki prebrana predavanja pozneje zbrali in izdali v posebni knjigi pod istim naslovom, da bi bila ta aktualna problematika dosegljiva tu- di tistim, ki niso bili prisotni,ter širši javnosti. Iz vsebine lahko povzamemo, da so članke v tej knjigi prispevali naj- bolj znani hrvatski geografi. Josip Roglid je v svojem prispevku "Poratne socio-ekonomske izmjene u svijetu i uloga geografije u njihovu objašnjenju" podal nekaj splošnih misli k tej tematiki, ki so jih osta- li avtorji konkretizi-ali vsak na svoj op strokovner področju. Tako j<= Veljko Rogid obdelal "Gografski aspekt društveno-ekonomske valorizaci- je prostora Jugoslavije nakon oslobodjenja" in nam v svojem članku podal vse glavne značilnosti družbenega in gospodarskega razvoja Jugo- slavije v tem obdobju. Vlado Puljiz je v svojem prispevku "Proces de- agrarizacije stanovništva u Jugoslaviji" obdelal najprej samo defini- cijo tega termina, nato dejavnike, ki vplivajo na deagrarizacijo, njen obseg, oblike in posledice ter se na koncu vprašal, kaj čaka našo vas, če se bo ta proces nadaljeval v takšnem tempu. Žgočega problema silne rasti prebivalstva v povojnem obdobju v povezavi s proizvodnjo hrane v istem času se je lotil Mladen Friganovič ("Geografski aspekt poslije- ratne populacijske ekspanzije i problemi hrane u svijetu") in med drugim ugotovil, da je v letih 1963-1972 kazalo v Latinski Ameriki 19 odstot- kov otrok klinične simptome težkega oziroma zmernega pomanjkanja hrane, medtem ko je bil v Afriki ta odstotek 26, v Aziji pa celo 31. Ivan Jelen ("Neki aspekti razvitka i razmještaja industrije") je obdelal industrijo z vidika njene regionalizacije, z vidika dejavnikov, ki 56