LUBLANSKE NOVIZE MARIE THERESIE EQERZE, Nra ^ 39, L u b l a n 4i Dofdaj fe nev?, bo vojfka ali ne. Prer freh od boja je fhe na v^zh dni * inu do-iihmal fe nifo j^li bojvati* Dunejfka noviza 17 Kimovza pravi t na en neodlozheni zhaf je odltavleno boj-vanje med ob?ma vojfkama \ noben del nefme boja perzh£ti> ako dvanajft Ur po-pr?d neodpov^. To velja ha n^mfljkini inu na Lafhkim. Tedaj na urah je lesh$zhe — o ds bi fe t? ure nikol n^spolhfle, t? ftraflme, inu teshke ure — naj one mir pernefeo ! — Vfe nafhe upanje v' tim floji, kar bo ta »arsadni odneh feboj pernffeU Mir bo drugo pr$tvarjenje sa naf mir, pameten, perftojin mir naj fe rast?ga od morja do morja f k tisi z?lo Europo, de perhodni rodovi fp?t popravio , kar fe je v'nafhih poderlo. Nili franzosam dofti ? ni zkas njim od vojfke nehati, kader vidioftanovitnoft na-fhiga fvitliga Zefarja, mozh nafhih voj-fhakov, ftudenze nafhiga bogotftva. Skoro bodo Ogri s' vezffiat def^t tav-shentmi fvojih vitesov na noge ftopili, inu zhe fovrashnik miru neda, bo pofkuiil nafho mozhno roko, mozhno roko Tirolzov, Efterajzov, P^nizov, Hrovatov , inu Ma- gjarov. Sakaj n?ki Prajs, 'inu drugi europej-fki 'oblaftniki roke v'hlazhah dershe Ako bi oni tako zhaftito bili oftali na vojfnkim rasgl^dalfhi i bi z^l fv?t she per pokoji davuo bil? Morebit fe bodo fp?t enkrat obnhtafi« Sh? pravio, de Rufsia pulH marfhiratl vezh tavshent fvojrh junakov* Anglejzi fe Vfdno dobro tndhajo. Oni fo petnajft tavshint fvojih v' Holandi na fuho poftavili , ti shugajo Batavio po fta-rim im?ni prekerftiti. Malta 'ofr^dek v' frfdnim morji fo le tudi podala ltanovitnim Anglejzam, Rufov rezh tavshent je novizh dofhlo v'fpodne deshele na Lafhkim. Nafhi na vfeh mejah ftoje perpravleni Kakor levi foper nepokojniga fovrashni-p. Skoro, v' enim tedni fe bo ta fhtreaa rasvila- ^ . r Lefem v^Lub^na bodo te dni perpe-lali vojfkne bolnike, oni prideo v'kafarna fo she perhajat sazheli, de bo tam, per voj-fki vezh prodora sa sdrave. Tudi vjetih franzosov fo ene tav-ehente pergnali v'nafho deshelo, od poprej jih imamo tukaj fhe zhes fedem tavshent. To vfe kashe, de fmo jih dofti vezh vjeli, ku franzos nafhih. To kashe, de ni r^f taka nadloga na nafhi ftrani, kakor jo bojezhi almorebit hudoferzhni ludje med nami malajo, Franzos je she bil perfilen vfe ludt Iploh na vojfko naberati, nobeden ni bil vun vset, fledniga ftanu inu opravila junaki fo v' shoid pohrani. Per naf ni taka fila, per n%f fe jemle li kar je obilniga. Ako pa bi fovrashnik nafhem mejam shu-gal, imamo fhe neli tavshente, temush mil-lione bojvalzov, katiri bodo vedeli inu snali pot nasaj njemu pokasati. 5vitli Zefar je osnanil per armadah r vfe fim persadel, mir fturiti, inu ga dati mojim sveftim podloshnim, zhe pa franzos ima lovrashno ravnati, bom tudi vfe pe£-sadel, njega odverniti , inu moje deshele vbraniti. Pudej _ Juri V?hh krajnz ii Moravfhke fare jnajor per bombairderjih je od fVitliga Ze-farja povifhah sa Baroni, deflih kmetifh-kiga ftanu fe je vuner dobro obnafhal, » tizhetre bukve Od rii^rjenja pifal, inu fku-si t§ ffvari miloft pred Zefarjam sallushil. Majnfhi fhole je flifhal v'Lublani, potle pa na Duneji fe dalaj prebrifal. Svitli Zefar jfe osnanil per vojfkah: katiri offzir je bojezh, al fizer nima na-gnenja k'boj Vanju, naj pove , inu naj flo-fcodno od vojfke odllbpi , ter domu gr§» Zfelar je fhel 10. Kimdvza iia ogled fvoje vojfke ob mfeji ph>ti Parfkim, pov-,fot jfe najdel dobro perpravlene svuzhene ■foldate, jih pohvalil , inu ferzhnoft dajal. 14 Kim je fpft nasaj perfhel v'glavni £vartir Alteting. Na Duriail fo sa nove batallione ne . li doftj tavshent denarjov sloshili, tfcmuzh fe jih je tudi vezh fto junakov iš laftne dobre volje podata v'foldafko flnsbbo. Iš tih bodo novi ^ataljioni dobrovolzov sloshehi. 16. dan Ki moža to Ogri im^li sborz£-liga kraleftva v5m?(li Presburg, vvtimsbo-ri fo bile Zefarjove pifrfla tirane, katireje 4 kim. na Ogre poflal, inu jih opomin*!' de vfa ogerfka gofpoda ima na vojfko fe perpraviti. v' oroshje fe podati, inu na koj-jie f^fti. Shtirji generali fo sh? imenvani, jtatiri bodo to na boj perpravo naravnali. Vojvod palatin Frinz |Joseph bo po oger-flceh poftavah pervi prevodnik vfe Oger-fke golpodne vojfke. Na Hravafhkim je tudi sbor sa to perpravo, Hra^ate bo vodil general Jelafhizh, Danemar h Angtejzi fo dofti vojfkneh bark v? clanfko morje poflali, med tim fo glihali skralam, inn med Anglio inu Dailio fe je ta saftopnoft fturila. Daiifke barke fm?o bres nadlege po morji vositi , de 1? paf pokasheo, inu de franzofain nizh nep^leo. Kar je dosdaj fhkode , bo Anglia pover-vila; ta fprava velja tudi nafproti, de ako bi Danfki kral imel s'kom vojfko, tudi anglejfke barke nebodo takrat finale fo-vrashniku nizh Vošiti, T u r x h i a* Kako je franzoski general Kleber v* Egipti vmorjea bil, fhe nobena dvorna refnizhna noviza ni povedala. Kar fe je govorilo, de njegov naftopnik general Me« nou je vmorjen, fe ni od nekjer sar?f sv^delo. Anglejfki admiral, Sidnej Smith pifhe generalu Menau, dokler fe nepogliha-jo- bofiner Smith fe boj val zhes franzose v' Egipti, dokler fo frauzosi farni fpft boj sazh^li. Vuner to fo prevezh naglo franzosi sazh^li, i nu fdaj bi fe lahko saftopili, tgr franzosi bi snali fp^t na mir poravnati, inu domu fpufheni biti, kir is perviga vy pomladi ni v^del anglejfki admiral Kejth »izli sato, kar je bilo s' Turkam glihaniga. Portugal. 13. veJki ferpana pifheo is Lifabone, franzos je ponudil mir Portogalzam' pa pa to visho, de Portogal bi mogel 20. milji; onov Jiber franzosam plazhati, tudi puftiti franzofke barke priti v' brodove portogal-fke, inu po volji knpzhuvati. Sheftdefet dni odloga da Bonaparrte, zhe nesglihajo, bo fheftdefft tavshent franzosov, inn fhpafl* zov zhes Portogall fe vojfkovat perfhlo. Sraven je Bonaparte fhe t£ befede perftavil: vi mene dobro posnate, iuu lah* ko v?fte, do d o fdaj nizh nifim r?kel, kar fi niiim upal fturiti. Portogalfki dvor je t? Bonapartove pifma brat poflal v' Lcuidon anglejfkimu kralu. Tedaj kashe, de Bonaparte mi Hi tudi zhes Portogalze fvojo fr^zho pofkufiti* de bi fhe fhpanfke foldate na noge fpravil* , Lafhk o. Franzos na lafhkim tako d?la, kakof na mir nizh nekashe. Vfe na boj pom^m. Semejn v' Sinigallii je bil vef raskroplefl s* veliko sgubo kupzov, inu Popeshovo. Sgorne Papeshove deshele fo nadl^ vane, franzos dihe, de neapolfka folda-fhina ima is Kima domu iti. Po Piemonti (o nadloge, tolovaji, odertie. General Mafsena je na Lafhkim gerdo rasd?lval , denarje molsel, ludi derel. Bo-mparte je natihama komifsarje tje poflal, jnu Mafsenata od generalftva odftavil Sdaj Mafsena fam sapufhen po Parisi okrog po-ftopa. Bonaparte ob^ta Gemiejzam , naj fe nizh neboj?, on bo sanje fkcrbel. Po Majlandfkim, Piemont, inu Genovi dragina rafte; ne vola zhedalaj v^zhi, tolovajov vfe polno. Papesh nezhe dofdaj fhe nizh vedeti sa duhovfke rezhi na frauzoskim , on mol-zhi, ob fvojim zhaii bo sh? govorih P t r Ji a v i k. Od vojfke ali miru nerezheo pifma is Parisa ne bel ne m&l. — Pravio, zhe lih »i mir fturjen, sna vuner fhe vpelan biti* — Bonaparte je na S. Lorenza dan 32. l?t ftarofti dopolnil. Shena njegova je 40 ftara, otrok nizh nimata. — Na n^mfh-kim v'Regenfburgi fe fhe obvefelujeo, de bo mir, deflih franzos v'tira mgfti fe nabira, inu na boj perpravla. S p a n i a. Anglejfki admiral je osnanil vfim unaj-nim Konfulam, de fhpanfki brod Kadixje jfipert, nobena barka nima ne notri ne hoditi. Zhe fe k,do podftopi, kaj no* tri naprodaj pelati, naj famfebi fnkodo perpifhe, zhe mu bpde ibark^ vs^ta. ^hpa-nez s'franzosam dgrski« tedaj mji je vfa iupzhia saperta« ZxŽ>