# 3  Vladimir Solov- jov pravi, da tisti, ki pozna eno drevo, pozna Vse. Pri Vja- èeslavu Ivanovièu Ivanovu pa najde- mo jasno obrazlo`i- tev tega teološko- duhovnega dejstva. Ivanov namreè pra- vi, da je vsaka stvar notranje odprta v Skrivnost Stvarnika. Vsaka stvar se v svoji no- tranjosti odpre ali pogrezne v Vseedinost, ki je neunièljiva ljubezen Troedinega Boga. Kdor torej v spoznanju ene stvari pride do njene odprtosti v neskonèno, do njene po- vezave z Vseedinostjo, ki je `ivljenje in ki o`ivlja vse, kar obstaja, ta dejansko spoznava vse. Ivanov je bil umetnik, pesnik in je ve- del, kako velik èar in privlaènost ima ta slut- nja Vseedinosti, ki umetnika vodi preko vse razdrobljenosti, loèenosti in sprtosti stvari, ljudi in zgodovinskih dogajanj. In prav ta slutnja Duha, ta intuicija, da je nekje v globini v Bogu vse povezano, da so vse stvari ukoreninjene v Skrivnosti biva- nja, ki je Bog oziroma njegova Ljubezen, je tudi klic našega akademskega slikarja Jošta Snoja. Po akademskem študiju se Snoj v inf- laciji umetniških izrazov in likovnih govo- ric odloèi za tisti slog, ki mu ponuja najveè mo`nosti, da sledi tej svetli intuiciji oziro- ma da uresnièi svojo poklicanost. Tej sme- ri pristno doda svoj oseben peèat. Bogata pa- stoznost, ki so nam jo zapustili impresionisti, in izredno bivanjsko, eksistencialno obèut- ljiva, krhka, postmoderna predelava ekspre- sionistiènega sli- karstva. Snoj ob- ravnava pastoz- nost kakor èisti pigment, kakor obogatitev svet- lobnega uèinka. Svetloba pade na platno in se v`ge v pastoznosti pig- mentov, naneseni istoèasno tudi v komaj zaznavni prosojnosti, in predmeti, fi- gure na polju se razodenejo v neki barvno bo- gati sojnosti, ki zakrije svoje meje, orise, po- vršine in ustvari neko magnetno enotnost, ki vse pove`e. Joštova poklicanost tu zaène do`ivljati po- trebo po novih podvigih. V njem sta umet- nost in duhovništvo ena in ista poklicanost. Ne gre za dva èloveka ne za dve dejavnosti ali dve zaposlitvi. Èlovek s tako tenkoèutnost- jo za enotnost gotovo do`ivlja v sebi javljanja Boga kot klic v poenoten odgovor Njemu. Kot duhovnik ve, da je v Kristusovem telesu utemeljena in uresnièena edinost stvarstva, èloveštva in vsega, kar je. In to telo je Cer- kev. Sveti Duh pa daje ljudem, ustvarjenim osebam, katerih èloveška narava je `e poe- notena v Kristusovem Telesu, da se svobodno zaupajo Kristusu in mu pripadajo kot sinovi v Sinu ter tako za`ivijo `e tu, v Cerkvi, ti- sto edinost, ki se bo popolnoma uresnièila ob koncu èasov. Zato Snoj sprejme izziv na zaèetku štu- dija na Gregorijani, da je morda še kakšen drug naèin, še bolj poduhovljen, s katerim se v Cerkvi, se pravi tudi v bogoslu`nem pro-  /2     +  Jošt Snoj $ # storu, bolj celostno izrazi edinost in spreme- njenje vsega. Cerkev je `e umetniško dozo- rela, da lahko izrazi duhovno stvarnost v du- hovnih pojmih in simbolih. Gre torej za neko objektivno edinost vse èloveške narave, ki je v Kristusovem Telesu. Ta objektivnost edinosti, ki je Cerkev, prav preko oseb raste v vse bolj osebno edinost oziroma v edinost oseb. Ljubezen ustvarja oblièje, se z njim posreduje in uresnièuje. Zato tudi edinost, uresnièena v objektivnosti naše narave, ki jo je Gospod vzel nase, pri- èakuje razodetje svobodnih Bo`jih otrok, se pravi obèestva oblièij, ki se svobodno pre- poznavajo v enem, obèestvenem organizmu, ki je Cerkev. Snoj torej vidi, da teh tako vrtoglavih du- hovnih resnic — ki pa so resnice o Skrivno- sti `ivljenja in torej skrajno bivanjsko po- membne — ni mogoèe sooèati z neko govo- rico trendov sodobne galerijske umetnosti. Bogoslu`na umetnost ima svoj statut. Nje- no glavno umetniško vodilo je teologija in njena estetika je bogoslu`je. Ta umetnost ne more samo opisovati stvari, ne more se niti zadovoljiti s predstavljanjem stvarnosti. Bo- goslu`na umetnost je tako zdru`ena z bogo- slu`jem, da je prostorje prisotnosti Bo`je-èlo- veške Skrivnosti ter prebuja v èloveku spo- štovanje, èašèenje in molitev. Zaradi tega ta umetnost ne more biti le izraz umetnika sa- mega. Ne more biti le izra`anje njegovih èus- tvenih stanj in razpolo`enj. Niti ne more biti neke vrste zapis njegovih subjektivnih idej, nazorov in osebnih pomenov neke idealistiè- 3  ne subjektivne simbolike. Najbolj znaèilen izraz teologije in inteligence vere je simbol, kakor so ga razumeli in nam ga zapustili cerk- veni oèetje. In Jošt se je odloèil za umetnost v bogo- slu`nem prostoru. Preuèevati je zaèel verjetno najveèjega teološkega simbolista, Efrema Sir- skega. Tako je v veliki zakladnici Cerkve zaèel odkrivati povsem nove in izredno bogate, oèarljive razse`nosti Spomina, Izroèila in Mo- drosti. Snoj spoznava, da je umetnost pred- vsem slu`enje. Odkrivanje izroèila kot `ivega spomina, odkrivanje teološko-duhovne raz- se`nosti simbola in poglabljanje v obdobja vrhunske zrelosti bogoslu`ne umetnosti Snoja preprièa, da enotnost ni samo v neki oèar- ljivi pastoznosti, ki zamegli meje med liki, temveè ga iskanje edinosti privede do oblièja. Edinost je stvar ljubezni, ljubezen pa stvar sreèanja, konkretnih dejanj ljubezni in zato v zadnji inštanci stvar oblièij in pogledov. Re- snièna bogoslu`na umetnost ne išèe veè poti, na kateri bi se umetnik lahko pokazal, temveè bogoslu`na, duhovniška, slu`eèa dr`a vodi umetnika v prostor, v katerem `ivi skupnost. Umetnik do`ivlja, da bi s svojimi spoznanji, s svojim navdihom in svojo izkušnjo, ki je `e cerkvena — se pravi obèestvena —, rad da- roval svoj dar v Cerkvi. Zato se mi zdi izred- no pomenljivo, da Jošt za to razstavo veèi- noma ne izbira galerij, ampak prostor, v ka- terem `ivi kršèanska skupnost. Za tako od- loèitev je potreben pogum, èlovekova — tudi umetnikova — zrelost pa se pozna prav v spo- sobnosti odloèanja in izbiranja.