"Proletarec" je delavski list za mislece či ta lei ie

0
Official Organ Jugotlav Federation, S. P
— Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z.
tr. - NO. 1401.	CHICAGO, ILL., i». JULIJA (Julv 1»), 1934.
• I»
PMl»ll>b*4 «werfclr mi .n*UH» W. 2411 k Nt.
LETO
VOL. XXIX.
ZAVAJANJE LJUDSTEV S PROPAGANDAMI REŽIMOV
HITLERJEVI IZDATKI ZA ZAKRIVANJE RESNICE AMERIŠKI JAVNOSTI PRED KONGRESNO KOMISIJO
Trošenje za spijonazo in pridobivanje prijateljstva. — Administracija v Washingtonu za subvenciranje demokratskih listov v kampanji za NRA
V VSEH deželah delujejo pod rasnimi maskami propagandisti drugih dežel v interesu vlade ali trgovskih in kapitalističnih družb, ki jih plačujejo. Tako jo bilo in tako ostane, dokler bo v veljavi sedanji ekonomski sistem.
Posebno aktivni so v povojni dobi propa-gandisti tujih vlad v Zed. državah. Zed. države so danes kljub krizi najtrdnejša in najmogočnejša kapitalistična velesila. Njena begastva so neprecenljiva. S oomočjo svoje tehnike lahko producirá dovolj za še enkrat toliko ljudi kot ima prebivalcev. Njen vpliv je vsled tega ogromen.
Med drugimi te v* posebno Hitlerjev režim potrudil, da bi pridobil simpatiie tako-svanega ameriškega javnega mnenja in s tem uradni Washington na svojo stran. Naiel je pod mačko nemških trgovskih in turističnih agencij v te» deželi snretne propagandiste, ki so imeli nalogo naoeljevati ljudsko in vladno naklonjenost v prid Hitlerjevega režima, ne oa samo hvaliti lepoto in civilizacijo Nemčije, zato da jo bF obiskalo čimv.eč ameriških turistov.	1
Hitlerjeve propagande je bilo toliko, da jo bila imenovana v kongresu posebna komisija sa preiskovanje delovanja nacijskih agentov v Zed. državah. Židje, ki bde nad vre m, kar se dogaia v Nemčiji, so afero spravili v javnost. Drugače javnost ne bi izvedela o nji.
Pred omenjeno kongresno komisijo je bilo degnano, da vzdržuje Nemčija v tej d.eželi pod raznimi oglaševalnimi firmami — nekatere so ameriške — število agentov, ki delujejo navidezno zelo nedolžno in sploh niso plačani direktno od vlade. Ameriški žuraa-list in publicist George Svlvester Viereck prejema od nemške vlade $1,750 na mesec. Njegova naloga je spraviti v ameriške časopise članke in poročila, ki so naklonjena Hitlerju, in ob enem širiti v ameriški javnosti propagandistične pamflete, v katerih se črni nasprotnike nacijev in povišuje "prerojeni
tretji rajh".
Poleg plače $1,750 na mesec je prejemal Viereck od nemškega konzula dr. Otto Kie-pa v New Yorku še p oribe j $500 na mesec. Prvih $500 oeî omenjenega konzula je dobil marca 1933. Viereck pravi, da ga je ««J***^» konzul najel za svetovalca v propagand ¡stič-
nih zadevah. Na nadaljna vprašanja članov kongresne komisije je Viereck pojasnil, da je konzula informiral o "stanju ameriškega javnega mnenja s ozirom na novi režim v Nemci »¡'\ Poročal mu je torej, kako piše ameriško časopisje o Nemčiji, kaj počno air.eriški Židje in radikalci in kako bi se mo-g!o pridobiti vplivne vladne uradnike in prominentia Američane v prilog "nove Nam-»». ,,
ci je".
V svojo obrambo je Viereck dëjal, da Hitler ni edini, ki troši v tej deželi sto tisoča za propagando. Trdil je. da je vaota 80,000,000 franke v, ki jih je nedavno dovolila franc o-cka vlada za ojačanje trgovskih odnošajev z Zedinjenfmi državami, v resnici namenjena za propagando v prid francoske vnanje politike. Ko so ga vprašali za dokaze, je rekel, da jih nima, kakor jih nima o izdatkih za propagando drugih dežel, četudi ve on, kakor vedo vsi člani kongresne komisije, da imajo vse vlade v drugih deželah ne samo špijone ampak tudi propagandiste, za katere t rešijo visoke vsote. "Glavni propagandist Sov jet? ke Rusije v tej deželi je Iwy Lee", je dejal Viereck, 'pa ni proti n.vemu nikake preiskave." Ko so ga vprašali, ako bi mogel dekazati, da res prejem* plačo od moekov-cke vlad?, je rekel, da vlade niso tsko neprevidne, kajti njihovi oropagandisti v drugih 6ielsh so v službi kake oglaševalne firme za turistovski promet ali slično, da se jim na more do živerta.
Ves kapitalistični tisk živi in je odvisen od prepagande, kakršna nima z ljudskimi interesi nič skuonega. Vse države se vojskujejo druga zoper drugo s plačano propagando, ne da bi ljudstvo, ki čita kapitalstičn* liste, sumilo, c'a se ga vara, slepi in zavaja.
Tudi ameriški new deal je iz urada notranjega tajnika odredil, da naj se z oglasi vladnih agencij podpira le take liste, ki pišejo prijateljsko o sedanji vladi. To pomeni pt/idvscm demokratske liste. Vsled ogromnih javnih del in drugih vladnih aktivnosti se trosi mno^o denarja za oglase in deležni jih bodo "lojalni" listi.
Proti tej ogromni mreži propagande impérialiste r in kapitalistov raznih dežel stoji delavska propaganda. Iz te?a razvid ite, kako važno je. da širite ob vsaki priliki kjerkoli mogoče delavski tisk.
HITLER "POJASNIL ¡PROBLEM GLASILA REVOLTO V NEMČIJI IN POSTOJANK JSZ
Nova nacijska farsa z rajhstagom. — Hitler pri-	,	. * . ... , ■ ,
znava, da je bilo 77 ubitih. - Ploha be,ed A» možnosti za pojacanje nasin kiudov se
obstoje?—Važnost ohranitve našega glasila
Hitlerjev govor dne 13. julija v spaki, ki jo imenuje rajhstag, ni bil senzacija. Ves
ljena. Hitler je v tem govoru priznal da je bilo vsega skupaj ubitih v omenjeni noči in
svet je napeto pričakoval nie-1 naslednji dan 77 "izdajalcev" govih razkritij o larotah v na- med njimi devetnajst višjih zijski stranki in oVnjegovih bodočih namerah. Priznal je. da ga ekonomska situacija v Nemčiji zelo skrbi, da pa bo država te težkoče premagala. Zagotavljal je svetu — ki ga je poslušal pri radio zvočnikih, da je ljudstvo Nemčije na njegovi strani kakor še nikoli.
O klanju ponoči 30. junija je "pojasnil", da je njegova vlada morala drastično nastopiti proti izdajalcem. Ernst Roehm, poveljnik njegovih u-darnikov, njegov dolgoletni tovariš, prijatelj in graditelj nacijskega gibanja, in bivAi kancler Kurt voti Schleicher sta bila po njegovem zatrjevanju na čelu zarote, ki je imela v načrtu strmoglavijenje Hit-letrja, Roehm bi postal kan-
nazijskih poveljnikov in 31 voditeljev nižje vrste. Trinajst "izdajalskih" nazijev je bilo ustreljenih "ker so se branili aretacije" trije pa so izvršili samomor.
•Pred opero v kateri zboruje Hitlerjev "parlament", so naziji nagnali ogromno množico, ki je pozdravljala "der fuehrerja" (voditelja) Hitlerja. "Poslanci" so bili točno ob določeni uri na svojem mestu in prirejali Adolfu ovacije, kar je njihova glavna dolžnost in naloga v poslanski službi.
Hitler je treska) po avoji stari navadi proti internacio-nalcem, Židom in proti vsem, ki so mu javno ali tajno nasprotni. V splošnem je bil njegov govor ploha praznih bc-
Nekaj podatkov o zvezi. — Česnov referat. — Dva resna vprašanja pred delegacijo X. zbora
o
eler in Schleicher podkancler. j sed. Mednarodni situaciji, po-V noči 30. junija sta bila naisebno evropski, ni pripomogel Hitlerjevo povelje oba ustro-»k razčiščenju.
I AGITATORJEV REZ USPEHOV
Mnogo novih naročnikov. — S noy spet na agitaciji. — Francés Zakovskova poslala 19 naročnin
RAZNOTEROSTMLINOZEMSTVA
Dollfussov boj proti bombam. — Vojaških manevrov v Franciji letos ne bo. — Vlade razpuščajo fašistične organizacije. — Prazna letovišča v Avstriji. — "Ljudsko sodišče". — Ameriški profesorji v Nemčiji.
Meseca^ junija smo prejeli več naročnine kot kateregakoli junija v prošlih 4. letih. Tudi ta mesec so naši agitatorji aktivni. Po dolgem času je šel iz bolniške sobe Joseph Snoy, bil na agitaciji dva dni in posla) 21 naročnin. Frances Zakovšek jih je poslala iz Waukegana in No. Chicaiga 19. Anton Udovich iz La Salla 6. Vincenc Pugelj iz West Al-lisa 8, Frank Nagode iz She-boygana 7. Jacob Rožich iz Milwaukeeja 5, Anton Zornik rz Herminija 7, Angela Zaitz 4, Pete Banich iz La Salla 3.
Poleg teh bodo v prihodnjem seznamu zastopani Chas.
Lodge. Montana, Frank Pod-boy. Pa., Albert Naprudnik, Detroit, Frank Martinjak, La Salle, John Trčelj, Pa., James Dekleva, Gowanda, N. Y., John Vitez, Nanticoke, Pa., in Frank Sustarich, Lloydel, Pa. To so imena agitatorjev, od katerih smo prejeli naročnine do prošle sobote. Imena vseh bodo v splošnem seznamu.
V naselbinah* okrog Am-bridge, Aliquippa, itd., v Pa., je prevzel zastopništvo Prole-tarca znani agitator Bartol Yerant, ki je bil svoječasno zelo delaven za Proletarca in JSZ. V bodoče bomo spet večkrat čuli o njemu, oziroma c
— Avstrijska vlada kljub drastičnim odredbam ne mo-
nov. Dve armadi, 'obrambna" in "sovražna", sta si stali na-
re preprečiti - številnih bomb- sproti, z njima pa so manipu-nih napadov. Napravili so že,lirali strateg; in P£ve jn.kl. veliko škode in vznemirjajo, kakor da igrajo šah. To jim je prebivalstvo. Dne 14. julija je bila vaja za pravo vojno, s ka-kancler Dollfuss izdal proglas, tero računajo, d«imojaPntL s katerim zahteva, da morajo Pravijo, da >evišjm^>	™
biti vse bombe izročene držav- «v Francu» taka ekonomija v ni oblasti v teku petih dni. izdatkih za militar.S?m zelo
Kdor tega ne stori, ali kdor bo zaloten pri poskusu ali Izvršitvi bombnega napada, bo kaznovan s smrtjo. — če bo ta ukaz tjolj efektiven kskor &o bili prejšnji, je dvomljivo, fle najbpjj v prilog Dollfusso-vemu fašizmu je kriza Hjtler-jevega Tasjzma v Nemčiji.
—	TPoliska vlada je razpustila fašistično organizacijo "narodnih radikalcev". Poleg platnenih srajc določa njihov program boj Židom in diktatorju Pilsudskiju. — Skupine, ki hočejo diktirati druga dru-Ki, so si v o/ropskih deželah ¿ezdalje bolj v laseh.
—	Veliki vojaiki manevri so zelo draga stvar, zato jih je Francija letos opustila. Prejšnja leta so trajali po več ted-
neljuba.	,
—	Oblast v J ugozapadni Afriki je razpustila fašistično organizacijo, ki je služila Hitlerjevi propagandi. Načolje-val ji je kapetan von Losni-tzer, kateremu je bilo ukazano, da mora zapustiti deželo. Izgnan bo v Nemčijo.
—	Tudi Španija, ki ima zdaj «ker zelo konservativno vlado, je stopila na prste fašistom. Dne 10. julija je bilo na ukaz vlade 240 aretiranih, med njimi fašistični voditelj Jose Antonio Primo de Rive-ra, sin bivšega diktatorja pod odstavljenim kraljem. V bistvu sedanja vlada v Španiji ni protifašistična, nasprotna pa je taoističnemu gibanju o-menjenega voditelja.
—	Letovišča v Avstriji so letos vsled nemškega bojkota silovito prizadeta. Ljudstvo v letoviftčnih krajih, ki je odvisno od turistov, je v bedi. Odvzem teh dohodkom ima težke posledice na vse ekonomsko življenje Dollfussove države.
—	Hitler je z novim dekre-
(Nadaljevanje na i. »trani.)
Pogorelec, K. Erznožnik, Red njegovem agitacijskem delu.
Z DELAVSKEGA SVETA
Nezadovoljnost dninarjev na farmah. — Boj delavcev v Calif. — Polževa posredovanja vladnih zastopnikov v industrialnih konfliktih
—	Godbeniki na radio postajah v Kanadi, ki si stavkali tri tedne, so se 12. julija vrnili na delo. Svoje zahteve so le deloma izvojevali.
—	Pred uradom pomožne akcije v Clevelandu je pršlo prošli petek do nemirov. Par oseb je bilo ubitih in nekaj ranjenih.

NERRZDANA PRIDNOST "LEGALNE" PROFESIJE V KOVANJD RAČUNOV
V imenu vlagateljev ban-1 odvetnike vrniti del omenjene krotirane čikaške komercial-' vsote. "Račun je trikrat večji ne banke je pravnik Floyd kot Pa bi *mel biti " argumen-
Thonrson vložil na sodišču protest proti odvetniški firmi, ki
— Boj unijskega delavstva v Californiji, ki se je priče pred več tedni s stavko prista niških delavcev in delavcev n' ladjah, je začel koncem pro šlega tedna posebno v Sat Francscu dobivati obseg sc neralne staivke. Polee omenje nih so zastavkali vozniki tru-ckov, timsterji, delavci v velikih mesnicah, katere tržijo na debelo, šoferji taksijev in natakarji. Delavci drugih unij so dali svojim odborom mandat poklicati jih v stavko kadarkoli bi to narekovala strategi ja v boju proti trdovratnim kompanijam., Prošlo soboto je sto kalo v San Franciscu in okoliških mestih že nad 100,-
BODOČNOSTI JSZ smo imeli v Proletarcu v tem in v prošlem letu nekaj polemike, ki so jo sprožili s svojo izjavo detroitski klubi. Nasprotniki nam čestokrat očitajo, da imamo malo članov in da ne ganemo nikamor. Kakor da jim je hudo, ker nimamo boljših uspehov! A tudi v naših vrstah se čujejo kritični glasovi o stagnaciji klubov.
Ker je to naš notranji problem, je boljše, da bomo razpravljali o njemu na prihodnjem zboru, kakor pa samo v listu. Za referenta o predmetu "Ali pogoji za uspešno delovanje in za ohranitev JSZ še obstoje" je določen Frank česen iz De-troita. Mandat je s. česen prevzel in se ob enem obrnil na na) urad za podatke o Zvezi in številu naročnikov Proletarca danes ter v raznih letih v prošlosti.
število članov zveze ni impresivno. V prvih 4. mesecih tega leta jih je bilo povprečno 834. Lani povprečno 713 in predlanskem 996. L. 1930 smo jih imeli 750. Ob času VIII. rednega zbora 1. 1928 jih je bilo 924; leta 1926 je štela JSZ 973 članov; v letu 1924, ko se je vršil V. redni zbor JSZ, jih je imela 859; v času IV. rednega zbora, ki je bil prvi po vojni, je imela 703 člane. Leta 1918, v dobi vojne histerije, jih je bilo samo 485.
JSZ je štela največ članov v letih 1915-17. L. 1916 in nekaj časa v naslednjem letu jih je imela nekaj nad tri tisoč, med njimi preko tisoč y slovenski sekciji, par sto v srbski in ostale v hrvatski sekciji.
V času "prosperitete" (1926-1929) je imela JSZ povprečno blizu dve sto članov več kakor pa v letih te krize. Vzrok temu nazadovanju je predvsem razpad nekaterih in nazadovanje drugih klubov v premogovniških revirjih, in pa brespo-selnost v mestih, ki je s svojimi posledicami porinila iz naših vrst mnogo zelo delavnih članov ter agitatorjev. Kljub temii pa beleži Zveza v prvih štirih mesecih tega leta spet znaten napredek in če bo sporeden tudi v ostalih mesecih, bomo imeli koncem leta okrog tisoč članov.
Napačno bi bilo primerjati število članov v naših klubih s številom članov v podpornih društvih. V podpornih društvih so organizirani vsi od kraja zaradi podpor, dasi je večina članov v njih za vse drugo brezbrižna.V klubih JSZ so običajno najdelavnejši in najinteligentnejši delavci v naselbini. To je, kar daje važnost klubom JSZ, Prosvetni matici in našemu po-kretu v splošnem.
Vendar pa nas ta resnica ne zadovoljuje, ker vemo, da je še stotine razumnih delavcev, ki bi morali biti v klubih JSZ in v delavskih kulturnih društvih, a namesto tega stoje ob strani. Število članov, ki jih ima Zveza, je veliko premajhno za njene naloge, ki so ogromne, če ga ne dvignemo, postanejo kritike o stagnaciji v naših vrstah upravičene in Zveza pride tedaj res v stanje životarenja in hiranja. Dozdaj je bila kljub vsemu živa, delovna organizacija, ki si je priborila v delav-ikem političnem gibanju te dežele splošen ugled.
Delegati, ki se zberejo dne 1. septembra v Clevelandu, bodo morali posvetiti problemu bodočnosti JSZ in vseh drug h naših aktivnosti, vključivši na polju Prosvetne matice, vso mogočo pozornost. S tega vidika bo bodoči zbor za razvoj našega gibanja »zgodovinske važnosti.
Enako pereče vprašanje v našem pokretu so njegove publikacije: Proletarec, Ameriški družinski koledar in Majski Glas. Predvsem vprašanje Proletarca, ki bo slavil prihodnjo leto svojo tridesetletnico.
V največjih krizah, vkljub včasi nepremagljivim oviram, je bil Proletarec obvarovan in ima še pogoje za svojo eksistenco, ker je našemu delavstvu potreben kakor je -bil. Brez takega flasila ne bi imeli vplivne JSZ in njenih vsestranskih aktivnosti. Vendar pa je breme vzdrževanja in agitacije Proletarca na ramenih premajhnega števila ljudi. Ako in kadar se utrudijo, se zigodi z njim isto kakor s stoterimi drugimi delavskimi 'isti v tej deželi, če preneha, ne bo več slovenskega socialističnega glasila v Ameriki, kajti težje ga je v teh Časih ustanoviti, kakor pa obdržati znan časopis, kot je Proletarec.
Deseti redni zbor JSZ v Clevelandu bo odločil, če je med nami še dovolj žilavosti, da pospešimo agitacijo za razširjenje Proletarca. Ako bo razpravljal o publikacijah JSZ s tega stališča, bodo rezultati ugodni.
Kaj je s postavno pijačo?
tira v svojem protestu.
Ampak bo težko kaj dose- 000 delavcev, gel, kajti receiverji in odvet-| — V Portlandu, Ore., je t>o-je tej banki računala za svoje niki receiverjev dobe svoje lieija navalila na pikete pred "delo" $152,000, ali več, kot službe v nagrado za zaslužno pristaniškimi skladišči in od-znaša plača iestih okrajnih politično delovanje vladajočo j dala vanje salvo, štirje stav-sodnlkov skozi 22 meseetiv. stranke. Oni ne smatrajo za karji so obležali ranjeni, dva
Odvetnik Thomson meni, da svojo dolžnost vauvati koristi smrtno nevarno, je tak račun atentat na ža itak prizadetih, ampak nagrabiti si * *	u ji
napol izgubljene vloge. Apeli- čimveč tisočakov na stroško ____. stavK^ ueiasc-ev na
* j i i j , ^ „ , . ...	farmah v vzhodnih državah ra na sodnika, da naj uvede ogoljufanega ljudstva, ki je
preiskavo in prisili požrešne na ta način dvojno goljufano.	(Nadaljevanje na 4, strani.)
Po ukinjeni prohibiciji se proda manj ko polovico toliko alkoholne pijače, kakor pred prohibicijo. To je ogromna razlika, ^ker je treba upoštevati, da se je med prohibicijo naučila "piti" tudi mladina, ki v predprohibicijakem času ni zahajala v salune.
Vzroki tako majhni porabi legaliziranih alkoholnih pijač so različni. Prvič, nivo je sko-ro povsod še enkrat dražje kakor pred prohibicijo, ljudje pa zaslužijo povprečno manj kakor takrat. Tudi žganje je veliko dražje.
Drugič, mnogi salunarji in
zakotne točilnice le vedno prodajajo poleg drugega tudi butlegarsko žganje, pri katerem je veliko več dobička. Davka od njega ne p!ačuj«;o in že samo to pomoni veliko razliko.
Žganje iz dovoljenih, od vlade kontroliranih distilerij je v splošnem slabše kakovosti kot pred prohibicijo in dražje, boljša žganja pa so za ljudi z malimi dohodki ncJoitopna.
Kakor v marsičem, je vlada tudi tu napravila napako, ker ni produkcijo in distribucijo alkoholnih pijač sama prevzela.

IHHHJ»
.PROLETAREG
List aa Interese dfl«*ikf|t ljudstva.
^. Ifl i, Ji
Z RAZREDNEGA BOJIâCA V SAN FRANC ISCU
likaj« vsako sreda.
Ud«j« Jugoslovanska Delavska Tiskom Druib*. Chicago, III.
Glasilo Jugoalovantke SocialUticne Zveao.
NAROČNINA v Zedinjenih driavsh aa celo leto |3.00; aa pol Itla $1.75; aa četrt leta 11.00. Inoaematvo; as celo leto $3.50; as pol lets 12.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naaein ursdu naj-• poaneje do pondeljka popoldne aa priobčite« v ¿teVilki tekočega tedns.
proletaTrec
Published every Wednesday by the Jugoalav Work-men'a Publishing Co., Inc. Established 1906.
Editor...................................Frank
Business Manager ...Charles Pogorele«
SUBSCRIPTION RATES: United Ststea, One Year $3.00; Six Months $1.76; Three Months $1.00.—Foreign Countries, Ons Year
$3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
3639 W. 26th St., CHICAGO, ILL. Telephon«: R or t well 2S64.
L
Nemški in avstrijski komunisti za demokracijo
"Rekli smo že, da demokracija ped kapitalizmom socialistom ni ideal in ne demokracija, kakršno mi hočemo, toda je tisočkrat boljša kot avtokracija ali fašistična diktatura. Kolikorkoli ima delavstvo pravic pod kapitalizmom, bodisi volilno pravo, civilne svobod*čine itd., si jih je priborilo ne samo na voliščih, ne samo z demonstracijami, ampak tudi s svojo krvjo, f
Delavska stranka, ali delavska struja, ki te priboritve zametava in smeši, pomaga, ali je pomagala, neglede kako nenamenoma, fašizmu. Kajti ni jih večjih sovražnikov demokracije, kakor so kapitalisti in fašistični papeži, njim na čelu Musrolini in Hitler.
Nemški komunisti so storili vse v svoji moči, da so diskreditirali demokracijo in njeno vveimarsko republiko. Hitler je imel v njih izbomeja nepovabljenega zaveznika. Ali danes, ko so se komunisti streznili, bodisi v ječah, v koncentracijskih taborih ali pa v tihem zatišju, so spoznali svojo zmoto, dasi jo ne priznajo. Priznava pa io njihov manifest, v katerem je med drugim Bledeči značilni stavek:
"Delavci! Kmetovalci! Obrtniki! Poženite fašistično drhal! Stavkajte proti roparskemu nižanju" mezde in poslabrevanju življenskih razmer!... Pojdite v borbo za višje plače in za obnovitev vseh delavskih pravic ter za povrnitev vteh DEMOKRATIČNIH ZAKONOV IN SVOBOD5CIN....."
Isti komunisti so še pred dobrim letom zatrjevali svojim pristašem, da socialisti branijo "bogus" demokracijo v interesu kapitalizma. Danes pa, ko sme vlada teb» nič meni nič odsekati glavo komurkoli, ko obsoja delavce na dolge zaporne kazni za nedolžne kritične opazke proti Hitlerju, vidijo, da ima "bogus" demokracija za delavec vendarle veliko vrednosti.
Puške za Ameriško legijo
Predno je odšel predsednik Roosevelt na počitnice, je podpi3al postavo, ki dovoljuje Ameriški legiji 75,000 pušk na ljudske stroške. Ameriška legija je reakcionarna organizacija. Skoro v vsaki stavki se rekrutirajo rz njenih vrst takozvani deputiji za boj proti delavcem, včasi pa vzame Legija v svojem patriotičnem navdušenju "postavo v svoje roke" ter razbija delavske shode, iz/ganja delavske agitatorje iz mest in terorizira tiste, ki jih dolži, da niso lojalni ameriški ustavi. Ustavo si kajpada Legija tolmači tako, kakor predstavniki ameriškega kapitalizma.
Oborožitev take privatne armade je za delavstvo nevarno. Ako bi bil predsednik Roosevelt imel v mislih "pozabljenega človeka", ne bi odobril takih postav. In ta ni edina, ki jo je podpisal v škodo razredno zavednih delavcev ter v kvar ljudstva v splošnem.
Prosperiteta v številkah
Meseca aprila so prodajalne A. & P. kom-panije prodale za nad 62 milijonov dolarjev blaga. Vtržile so nad milijon dolarjev več kakor v enakem času lansko leto. Tudi druge velike trgovine zaznamujejo napredek v skupljonih vsotah. Torej se prosperiteta vendarle vrača! Da, ako bi bilo to večanje vsot merilo zanjo. Toda iste trgovine pojas-nujejo, da so kljub večji vsoti prodale manj blaga kakor pa aprila lansko leto. Ra/zliko je napravila podražitev. Odjemalci so pač potrošili več, toda za denar, ki ga imajo na razpolago za svoje preživljanje, dobe zdaj manj, kakor pred letom. Ker kupujejo manj, to pomeni, da se je življenski standard še bolj znižal. In čim bolj se bodo cene potrebščinam dvigale, bolj bo ljudstvo v pomanjkanju, ker z malim zaslužkom ne bo v stanju kupovati niti z daleč toliko, kot potrebuje.
Brat zoper brata
Delavčct/ največji sovražnik je delavec, ki se prodaja za skebanje, za pretepanje in za ubijanje svojih bratov.
Slika sgoraj na lovit l revrnjen truck, ki jo do-	tala proti stavkarjem rasnih plinskih tomb, da jo
vasal blato un pomole ood orotekcijo deputijov	cesta nrometu". — Spodaj na desnii Stav-
s skebskimi delavci. Vrhnja sila na desni: Policija	"
ratganja pikete. V spepadih jo bilo mnogo delavcev	•• »ni.kajo nred navalom poboje in njenih
ranjenih. — Slika spodaj na levi« Policija jo name-	plintkih bomb.
T
PRIJAVLJENI DELEGATI PRIHODNJEGA ZBORA JSZ
Iz dosedanjih naznanil o izvoljenih delegatih sklepamo, da bo imel deseti redni zbor 1.-3. sept. v Clevelandu Hevil-nejše zastopstvo kakor katerikoli prejšnjih zborov. Iz Penn-sylvanije pride precej številnejša delegacija kakor na pr. na mihvauški in detroitski zbor.
Klubi, ki delegate še niso izvolili, naj to g<y|vo store do konca julija. ZboVbo tako važen, da bi moralo članstvo vsake postojanke JSZ smatrati za tvojo dolžnost poslati delegata,
- Istotako j£ važno, da pride na zbor čim več delegatov podpornih in kulturnih društev Prosvetne matice.
Klubi, ki nimajo dovolj sredstev, da bi mogli plačati dnevnice delegatu, naj prire-de v ta namen zabavo, izlet ali kar že.
Člani zborov JSZ imajo nizke dnevnice in nekateri nobenih. Toda udeležujejo se zborov, ker se zavedajo, da so potrebni. Zbori JSZ so edine konvencije te vrste med jugoslovanskim delavstvom v A-meriki, ki so vredne upoštevanja. Delegati razpravljajo na njih o dnevnih življenskih problemih nagega ljudstva, o svojem delu v raznih organizacijah, o izboljšanju aktivnosti na prosvetnem polju, o socialističnem gibanju v splošnem itd.
Spored zbora prbbčujemo od časa do časa v rroletarcu. Objavljen je tudi v tej številki.
Delegati, katerih imena so nam bila sporočena do 14. julija, so sledeči:
Klubi JSZ.
.St. IS, Bridgrville. Pa.. Ivana Glaser. %
St. 21, Arma. K*n»., John Kun-stri j.
St. 2S, Newburgb, «Ohio, Frank Hribar.
St. 27, Cleveland, Ohio, Joseph Jauch in Betty Rogatajr.
St. 31, Imperial, Pa., Frank Au* gastin.
St. 49, Collinwoed, Ohio, Andy
Coiic.
St. 69, Herminie, Pa., Anton Zor> nik.
St. 114, Detroit, Mkh., Anton Jurca.
, St. 115, Detroit, Mich., Math. Urbas.
St. 118, Canontburg, Pa., Anton Mavrü.
St. 232, Rarberten, O., Mas Kot«
nik.
Prosvetna matica.
Delegati društev, ki so včlanjena v Prosvetni matici, so:
St. 1, SNPJ, Chicago, III., Frank Zaita.
L Sk. 106, SNPJ, Imperial, Pa., An-I ton Pollak.
St. 136, SNPJ, Strabane, Pa., John Koklič.
St. 142. SNPJ, Collinwood, O., Louis Kaferle.
St. 295, SNPJ, Bridgeville, Pa., Anna Berdnik.
St. 312. SNPJ, Collinwood, Ohio, Anton Mravljo.
St. S64. SNPJ, Detroit, Mick., Raymond Traunik.
Konfercnce JSZ.
Konferenca JSZ sa Wisconsin in Illinois, Frank Novak, Milwuakee, Wis.
Kulturna društva.
Dramatično društvo "Soča", Strabane, Pa., John Zigman.
Poročevalci.
Poleg že prijavljenih delegatov bodo člani zbora sledeči referanti ali poročevalci:
Frank Česen, Detroit, Mich.t Anton Sular, Arma, Kans.t John Trčelj, Strabane, Pa.j Joseph Jauch, Cleveland, O.} Nace Zlemberger, Piney Fork. O.; Frank Alesh. Chicago, lll.f Frances Langerholc, Johnstown, Pa.; Josephine Turk, Cleveland, O.) Frank Podboy, ParLhill, Pa.
Člani odborov ,J5Z.
Filip Godina, Josko Oven, Fred A. Vider, D. J. Lotrich, Prank Zaita, Geo. Maslach, Petor Kokotovich. Poter Bc
rnik, Joha Kopach, Sava Bojanovirh. Alice Artach, Vinko Lccničkar, Angela 2.aits, Anton Gar. den, Ivan Molek, John Rak in Chas. Pogorelac.
Nekateri izmed teh so ob enem delegati in poročevalci.
Klubi, ki bi svojega delegata nikakor ne mojli izvoliti, naj si izberejo koga izmed tu navedenih sodrugov in sodru-žic za zastopnika ali zastopnico na zboru.
Zbor se bo vršil v Slovenskem delavskem domu, ki je eden izmed najlepših slovenskih domov v Ameriki.
Zelo potrebno je tudi, da člani v klubih razpravljajo o sporedu in o nalogah našega bodočega zbora. Važna točka na pr. jc vpra!anjc naših publikacij, predv?e;n Probtarca. Vsaka točka sporeda daje članstvu veliko snovi za razpravo.
Ker bodo vozne cene v dnevih, ko se vrši naš zbor, zelo znižane, se pričakuje ob tej priliki v Cleveland tudi veliko gostov. Clevclandski klubi zagotavljajo, da bodo skrbeli za gostoljuben sprejem vseh. Aranžirali so tudi, da bomo imeli poleg resnega dela tudi nekaj razvedrila in zabave.
Uspeh agitacije
Ker smo imeli meseca junija na delu par potovalnih agitatorjev, smo prejeli za naročnino $557.85. Ako bi prejeli vsak mesec toliko, bi bilo to v tej krizi za Proletarca že znaten napredek. Nobenega vzroka ni, čemu ne bi mogel Proletarec dobiti celo več kot toliko naročnine vsak mesec. Število agitatorjev jc treba dvigniti, pa se bomo izvlekli iz letargije.
V posameznih letih krize smo prejeli meseca junija za naročnino sledeče vsote:
Junija	1931
Junija	1982
Junija	1933
Junija	1931
$636.18
356.50 344.30 657.85
Vsi naši agitatorji poročajo, da nimajo ljudje nič zoper Proletarca in večinoma oblju-bujejo, da si ga naroče ob prvi priliki. Kar je naročnikov, ga hvalijo. Včau je bilo proti temu listu bodisi med čitatelji in posebno med nenaročniki veliko več kritike kakor danes. To prijateljsko razpoloženje napram listu je treba izrabiti v agitaciji za pridobitev naročnikov, nc zato ker Proletarec potrebuje naročnikov, ampak ker naši delavci potrebujejo čitati Proletarca.
0	samostojnem društvu in drugo
Johnstown, Pa. — Z <1*,oni gre porabi nanrej. Nekateri ¡premogovniki obratujejo le po
dva do tri dni na teden. V tovarnah ni dosti boljšo. Brezposelnih jo mnogo.
Na društvenem polju smo v tem okrožju dobro preskrbljeni. Poleg drugih cbstoji lil od 1. 1916 napre]_ Samostojna podporno društvo M ixham, okrajšano H*P8D.
To tlruHvo prllično dobro J napreduje. Inkorporirano fe bilo 1. 1917, torej eno leto po ustanovitvi. Bolniške podpor?
1	in posmrtnin je izplačalo nad $15,000. Asesment se stalno pobira po $1 na mesec od člana. V blagajni ima čez $16.-000, Bolniške po lpor? plaču-ie $1 na dan 7 dni v tednu in $200 posmrtninc. Članov ima 141. Bolniška podpora ie ¿lanu izplačana takoj, ko je oda-brena na seji. To društvo ni drugim nič v oviro. Pač pa je priporočljivo, da pristopijo v tega tudi člani drugih društev, ker plačuje dokaj ugodne podpore za male prispevke. Pristopi lahko v*ak Slovc-nec ali Slovenka od 16. do 45. leta starosti z odobritvijo društvenega zdravnika.
Za one med 16. in 30. letom starosti je v juliju posebno u-godna prilika za pristop, ker so pristopnine prosti. Drugače je $2. Društveno seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Highland parku v prostorih Mri. Kukenbcrger.
To druHvo priredi svpj letni piknik v nedeljo 29. julija v City parku. Kojake in rojakinje tu in v sosednih naselbinah vljudno vabimo, da nas posetijo. Naklonjenost bomo ob enakih prilikah upoštevali in vračali. Zabave na pikniku bo obilo za vse. S postrežbo boste tudi zadovoljni. Igrala bo slovenska Moxham godba pod vodstvom Joe Roglja.
Udeležba «a člane našega društva je obvezna. Kdor i-z-med članov ne pride, bo moral plačati $1 v društveno blagajno.
Naj omenim, da je samostojno društvo naročnik Proletarca in ga priporoča v na-ročitev tudi drugim, ker je iz-boren delavski list. če bi take časopise čitala večina delavcev, bi bile razmere vse kaj drugega kakor so danes.
Martin Klučevšek.
Prosvetna matica
Iz Pittsburgha, Pa., poročajo, da je pristopilo v Prosvetno matico druš. št. 118 SNPJ.
Bridgeville
Bridgeville, Pa. — Piknik, ki gmo ga imeli v načrtu na 29. julija, se zaradi tehtnih vzrokov ne bo mogel vršiti.
Toliko v obvestilo tistim, ki so čitali naše naznanilo in se namenili, da nas posetijo.
Frank Strah, tajnik kluba.
KONFERENCE
J. S. Z.
Bridgeport, Ohio
v nedeljo 22. julija\ druitveni dvorani na Boydtvillu.
Canonsburgt
v nedeljo S/ avgusta v dvorani druitva Postojnska Jama SNPJ.
Cleveland, Ohio
v nedeljo 12. avgusta v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
Waukegan9 lil.
Konferenca klubov in društev Prosvetne matice v nedeljo 14. oktobra v Slov. nar. domu.
Klubi JSZ in druitva Prosvetne matice v zgoraj označenih okrožjih so pozvana, da pošljejo zastopnike na konferenco.
Detroit, Mich. — Izlet klubov 114 in 115 JSZ
Upper Straits jezero je že več let privlačna točka, katere se poslužujejo v obilni meri tudi detroitski Slovenci za nedeljski oddih. Poleg kopališča in čolnov je na razpolago hladna senca pod košatimi drevesi, kot tudi prostor za žotgo-met. Vsled teh ugodnosti sta aranžirala soc. kluba 114 in 115 izlet v nedeljo 22. julija popoldne in sicer čisto na no-ivem prostoru, kjer je imelo svoj izlet dr. Wolwerine. Kot vedno bo tudi ob tej priliki vsega na razpolago. Serviralo se bo pivo, vino, prigrizek, sladoled itd. Za ples po travi bo pa skrbel ongavi France s svojo "ramoniko". Ko bo zabava na višku, bo pa kajpada za-donela tudi pesem, ki bo dala atmosferi dopolnjeno sliko. Da bo ta izlet "bigger and bet-ter", so člani in simpatičari delavskega gibanja vljudno vabljeni na vdeležbo.
Publ. odbor.
Važna konferenca JSZ v Bridgeport!!, O.
V Bridgeportu, O., se bo vršila v nedeljo 22. julija v društveni dvorani na Boydsvillu važna konferenca zastopnikov klubov JSZ in društev Prosvetne matice. Prične se ob 10. dopoldne. Popoldne bo piknik v bližini dvorane v prid konference in kluba št. 11.
Ker bo ta konferenca izredno važna, je potrebno, da so na nji zastopane vse organizacije, ki so upravičene poslati | delegate. Volili bomo tudi delegata za prihodnji zbor JSZ. Na piknik vabi odbor Konference in kluba št. 11 vse naše občinstvo v vzhodnem Ohiu in bližnjih naselbinah v West Virginiji.
KOMENTARJI

Pojrnrlca o načelni izjavi.
V	polemiki q načelni izjavi umer šfce ^ cialistične stranke prihaiajo mnogi * trdit« vami, ki po zgodovinska neutemeljene* ^ katere, vodi v argumentiranju' najo;» "bit. njice"; tudi predsodkov in antisemitizma nc manjka v tej razpravi.
Sedanja načelna izjava jc bila sprejeta v "mirnem času", v dobi, ko jo tudi "rev<>|u. cionarna" komunUt ena strank» in več ali manj nemoteno propaji^a za "revolucijo".
V	tocialistični stranki rta se razvil; v ter« sporu dve glavni sni ri: ena, ki je bila n& konvenciji v večini, hoče na papirju jasro določeno, kaj to stranka storila v takem in takeni slučaju. Ta struja jc 7«a masni upor proti vojni, za ff#nera|po stavko in za diktg. torski prevzem vlade, tnal ako stranka nc bo imela večine, v slučaju, da kapitalom zagazi v popolno zmešnjavo. Sedanja demo* kracijo f>od kapitalizmom označuje z "bo-gu3" in sc zaobljublja. da jo bo nadomestila z delavsko demokracijo.
Druga struja. ki ima svoje glavno zal «dji V večini newyorške socialistično stranke, h za ohranitev tradicionalno socialistične tak* tike. Zatrjuje, da deklaracije, ki a sprejete miže, brez upoštevanja realnih raz mar, ne morejo koristiti socialistični stranki kot taki, ne delavskemu ijibanju v splošnem. Nekateri v tej struji se sklicujejo pretirano n* legalnost. Drugi so proti sanjaštvu, utopijam in iluzijam. S. Fr. Česen pravi v tej številki Proletarca, da je soc. stranka s svojo novo načelno izjavo preokrenila svoje smernice prvič v zgodovini znatno na levo.
Pisec komentarjev ne soglaša z njim. Sprejeta načelna izjava bi imela prav malo opozicije, če ne bi bilo v nji nekaj nepremišljeno napisanih besed, kar priznava v svojem argumentiranju tudi s. Česen. Protivoj-na deklaracija socialistične stranke, sprejeta na konvenciji v začetku aprila 1*917, je veliko bolj mojsterski dokument, veliko bolj načelen in praktičen, kakor pa je na pr. nova načelna izjava, o kateri njeni avtorji sami priznavajo, da ima "tehnične" pomanjkljivosti.
Protivojna regoluciia soc. stranke 1. 1917 ni bila izročena v presojo advokatom, kakor je bila sedanja. Izročanje načelnih deklaracij v pregled advokatom je za delavsko stranko nedopustno. Kajti jasno je, da so dobili tisti, ki so dali deklaracijo v upogled eni skupini socialističnih odvetnikov, tako izjavo, kakršno fo želeli, če pa bi hoteli pro-tivno mnenje, bi se obrnili na newyorške socialistične odvetnike. Znano je, da kar jo ener#u sodniku ustavno, je drugemu neustavno ali celo protiustavno. Člani vrhovnega sodišča so si redkokdaj edini. V svojih izrekih podajajo poročila večine in manjšine. Dejstvo je, da kadar postane kapitalizmu delavsko gibanje nevarno, sc požviž?a na legtiaost. In to ne samo v splošni državni krizi, p*»Č pa v vsaki posamezni stavki. De-!av tvo edino jc tisto, ki brani demokracijo, svoja civilne svoboiščine in druge pravice, ki si jih je priborilo v desetletjih najtežjih bojev.
Zr.ačilno je, da so nemški komunisti — zdaj, ko je prepozno — uvrstili v svoj program tudi zahteve za civilne svobodščine in za demokracijo! Dokler so jo imeli, so jo zaeno s Hitlerjem, Mussolimjem in kapitalisti smeiill ter jo imenovali "bogus".
Socialistična stranka je bila okrenjena mod voins "na levo" toliko, da jo je reakcija uničila; kar je od nje po vojni ostalo, so pa zrušili agenti provokatorji pod masko le-viearstva in "komunističnih" struj. Le nekaj lojalnih sodrugov, ki jih danes označujemo za staro gardo (pokojni Hillquit in Berger, James II. Maurer ter več drugih), so skrbeli da ni razpadla popolnoma. Idejno pa je delavce, ki so še ostali v očrnjeni, od ljudstva obsovraženi socialistični stranki, navduševat E. V. Debs. Taka je bila socialistična stranka v času vojne in po vojni. V članstvu je nazadovala vsled persekucij, vsled zatrtja njenerga tiska, potem zaradi razkolov in končno vsled — prosperitete! Začela je napredovati sfrt v letih te krize. Profesorji, študentje, intelektualci raznih poklicov in sli-čni ljudje se ji pridružujejo, ker so izgubili vero v kapitalistično prosperiteto, pa hočejo bližnjico, ki jih reši sedanje negotovosti. V soc. stranki so eno leto, dve ali tri, brez praktičnih skušenj, brez znanja v agitaciji, P« sprejemajo konfuzne izjave, kakor da st more izvršiti preobrat s papirnato deklaracijo. Vsi ti "militanti" kažejo na nemške socialiste, češ, ako bi bili imeli "radikalno" deklaracijo. pa ne bi bilo Hitlerja. Pozabljaj«, da je bila v Nemčiji istočasno mogočna komunistična stranka s 6,000,000 pristašev — torej stranka, v primeri s katero je ameriška soc. stranka komaj pika, pa kljub temu ni preprečila fašizma ali izvršila socialne revolucije.
Velika večina takozvanih "militantov" bi storila revolucionarnemu pokretu dobro, ¿e se bi naučila širiti delavske liste, ako bi sc lotila, graditi mogo>ne socialistične postojanke in tako ustvarila edinstven, discipliniran pokret, ki bi res postal odločujoča sila. Radikalne deklaracije same na sebi in radika-liziranje med štirimi stenami kapitalizmu W ! biI<> nevarno prej in mu nI danes. — F. Z. J

t 1
!
™ 1 <wi ** 'i

July 1 g, 1934.	_____
ä	j	" rir 7

ssr-rss
E. ZOLA:
RI HB
Poslovenil ETBIN KRISTAN
.........................
(Nadaljevanje.)
Zunaj, ko sta stopila iz zadu*ne vročine dvoran v čudovito, jasno in hladno noč, je obšlo oba moža ugodno čuvstvo. Bila je krasna. polnomesečna noč, ena tistih rimskih noči, ko spi mesto v elizejski svetlobi pod neskončnim nebom, kakor da ga zibljejo sanje brezmejnosti. Sla sta po korzu in potem dalje po Cor.*o Vittorio Emanuele.
- Prada se je nekoliko umiril, ostat je pa Se vedno ironičen; nedvomno zato, da bi se omamil, je z mrzlično zgovornostjo zopet pripovedoval o rimskih ženah in o tej slav-nosti, ki jo je bil prej imenoval krasno, pa jo je zdaj zasmehoval.
"Da, lepe obleke imajo, ali ne pristojajo jim — obleke, ki jih naročajo v Parizu, pa jih seveda ne morejo tam pomerjati. Prav tako je kakor z njihovim lišpom; diamante imajo ie in predvsem izredno lepe bisere; ali tak^ tež\o so obrobljeni, da so v celoti strašni videti. In če bi vedeli, kakšna ne-rednost, kakšna frivolnost se skriva pod tem navideznim ponosom! Vse je pri njih površno, celo vera; spodaj ni nič drugega kakor nepregledna praznota. Gledal sem, kako so pri bifeju jedle na vso moč. O, to je res, krepko silo imajo! Upozarjam Vas na to, da so se gosti nocoj precej dobro vedli; niso se preveč natlačili. Ali če bi prišli na dvorni ples, bi lahko videli nepopisno plenitev; bife oblegajo, sklede požirajo, vse se peha z neverjetno požrešnostjo."
Pierre je bil zelo redkobeseden. Ves se je vdajal prekipevajočemu veselju zaradi avdi-ence pri papežu, sanjal je o njej in ker se ni mogel nikomur zaupati, je pripravljal v mislih že vse mogoče posameznosti. Koraki obeh mož so doneli na široki, samotni, svetli cesti, na suhem tlaku, mesec jim je razločno risal črne sence.
Naenkrat je Prada obmolknil. Bil je pri kraju s svojo brbljavo bahavostjo; strašni boj, ki je v njem divjal, ga je -vsega prevzel in kakor ohromil. Že dvakrat se je dotaknil s svinčnikom pisanega listka v žepu in v mislih je ponavljal onih par vrstic: "Legenda trdi, da raste Judeževa smokva, smrtonosna vsakomur, ki hoče danes ali jutri postati papež, zopet v Frascatiju. Ne jejte zastrupljenih smokev, ne dajte jih ne svojim ljudem ne kokošim." Listič je bil tukaj, čutH ga je. Pierra je hotel spremiti le zato, da vrže pisemce v nabiralnik palače Boccanera. Živahno je korakal dalje; preden mine deset minut, bo listič v omarici — nobena sila mu ne more zabranitf, da ga vrže noter, ko je njegov sklep storjen. Nikdar ne zagreši zločina, da bi dal zastrupljati ljudi.
Ali trpel je take strašne muke! Ta Bene-deta in ta Dario sta razvnela v njem pravi vihar ljubosumnega sovraštva! Ob njem je pozabil na Lizbeto, ki jo je ljubil, pozabil na otroka, na to malo bitje iz njegovega mesa in njegove krvi, na katero je bil ponosen. Vendno je ženska dražila moško osvojeval-nost v njem; le tiste, ki so se upirale, so mu pripravljale močan užitek. In zdaj je bila na svetu ženska, ki jo je poželel, ki jo je bil kupil s poroko in ki se mu je potem odrekla. Te svoje žene ni imel in nikdar je ne bo imel. Da bi dobil Benedeto, bi bil nekdaj zažgal Rim; zdaj se je vpraševal, kaj bi storil, da bi drugemu preprečil njeno posest. Da, misel na onega drugega, ki uživa, kar je njegovo — to je bila misel, ki je vnovič odpirala krvavečo rano v njegovih prsih. Kako se mu morata skupaj rogati! Kakšno veselje sta imela, ko sta ga smešila razširjajoča laž o njegovi nesposobnosti! Kljub vsem doka-izom svoje moške sile se je čutil s tem silno zadetega. Dasi sam ni prav verjel v to, ju je dolžil, da sta že davno ljubimec in metresa, ki se shajata ponoči in imata v tej mračni palači Boccanera z njenimi legendarnimi ljubezenskimi zgodbami le eno spalnico. Zdaj, ko sta svobodna, rešena vsaj cerkvene vezi, se to gotovo zgodi. Vid>l ju je na enem ležtfču, vstajale so mu žgoče vizije, fantazija mu je slikala objeme, poljube, vzhiče-nost njunega blaznenja. Oh, ne, ne, to je nemogoče! Prej se poruši svet!
Potem, ko je s Pierrom krenil s Corsa Vittorio Emanuele proti starim, tesnim, krivim ulicam, ki drže proti Via Giulia, se je zopet videl, kako spušča listič v nabiralnik palače.
V duhu se je vprašal, kaj se bo potem zgodilo. Do jutra ostane pisemce v omarici. Tajnik don Vigilio, ki ima na kardinalov ukaz ključ iv skrinjice, pride zgodaj zjutraj dol, najde listič in ga izroči Njega eminenci, ki ne dovoljuje, da bi kdo odpiral pisma. Smo-kve se zavržejo, zločin ne bo več mogoč, črna družba bo molčala. Ali če se pisemce vendar ne najde — kaj tedaj? Razmišljal je in natančno je videl, kako prihajajo skr-bn o z listjem pokrite smokve v čedni koša-. rici ob eni za zajtrk na mizo. Dario je navzoč kakor navadno, sam s svojim striccm, ker se odpelje šele zvečer v Na polj. Pokuuita li tedaj smokve stric in nečak, ali samo eden
—	in kateri? Tukaj se je zmedla vizija. Zopet gre usoda svojo pot, tista usoda, ki jo je bil srečal na cesti iz Frascatija, ko je korakala nevzdržema, preko vseh zaprek proti svojemu cilju. Mala košarica smokev gre dalje in dalje, svoji nujni nalogi nasproti; nobena roka na svetu ni dovolj močna, da bi jo zadržala.
Neskončno se je Via Giulia raztezala v beli mesečini in Pierre se je pred palačo Boccanera, ki se je črno odražala od srebrnega neba, zbudil kakor iz sanj. Na neki cerkvi v bližini je bila ura tri. Nekaj ga je pretreslo, ko je začul poleg sebe zopet stok na smrt ranjene živali, nezavedno kruljenje, ki je grofu zopet ušlo v njegovem strašnem boju.
Ali nenadoma se je zopet porogljivo nasmejal in stisnil duhovniku roko rekoč:
"Ne, ne, dalje ne grem... Ce bi me kdo tukaj videl ob tem času, bi mislil, da sem se zopet zaljubil v svojo ženo."
Prižgal si je smodko in odšel v jasno noč, ne da bi se ozrl.
XIII.
Ko se je Pierre zbudil, je bil ves presenečen, da je bila ura enajst. Utrujen od plesa, na katerem je ostal do take pozne ure, je spal blaženo in pokojno kakor otrok, kakor da čuti v spanju svojo srečo. Komaj je odprl oči, ga je oblilo skozi okno sijoče, žarko solnce z upanjem. Prva misel mu je bila. da uzre ob devetih z-večer papeža. Se deset ur.
—	Kaj naj počne, da mu mine ta blaženi dan, katerega krasno čisto nebo se mu je zdelo kakor dobro znamenje sreče?
Vstal je in odprl okno, da je prišel v sobo topli zrak. Zdelo se mu je, da je poln one dišave po sadju in po cvetlicah, ki jo je bil za-duhal takoj prvi dan, ko je prišel in se je pozneje zaman trudil, da bi razbral njen značaj : Dišava rož in oranž. Je li mogoče, da je že december? Kakšna čudežna dežela, kjer je še na pragu zime, kakor da vzcveta še enkrat april! Ko se je oblekel in se s komolci uprl ob okno, gledajoč na bregove Janikula onkraj zlatobarvne Tibere, ki so vse leto zeleni, je opazil poleg vodometa na malem, zanemarjenem vrtu palače Benedeto. V pože-Ijenju po življenju, veselju in lepoti je šel dol, ker mu ni dalo obstati na enem mestu.
Benedeta, žareča, bleščeča, je takoj zakričala, kakor je bil pričakoval. Ponudila mu je obe roki.
"Oj, ljubi moj abbe, kako sem srečna, kako sem srečna!"
Pogostoma sta znala presedeti vse dopoldne v tem mirnem in pozabljenem kotu. Ali kako žalostni so bili tisti dopoldnevi, ko sta bila še oba brez upanja! Danes se jima je zdelo, kakor da je po teh zanemarjenih, s plevelom zaraslih drevoredih, v bujni, iz stare, zasute krnice vzrasli zeleniki, v simetričnih oranžah, ki so še nekako označevale risbo robov, neskončna dražest, sanjava in nežna zaupljivost, ob kateri se je človek lahko krasno spočil od radosti.
"Oh, kako sem srečna!" je ponavljala Benedeta. "Zadušila bi se bila v svoji sobi, in morala sem dol, tako zelo mi je srce potrebovalo prostora, zraka in svetlobe, da more utripati po mili volji."
Sedela je poleg sarkofaga na prevrnjenem odlomku stebra, ki je služil za klop, ter je želela, da sede tudi duhovnik k njej. Se nikdar se mu ni zdela tako lepa kakor zdaj, s svojimi črnimi lasmi, ki so ji obdajali čisto, na sc/ncu povsem rožnato in kakor cvetlica nežno obličje. Njene velike, breadanje oči so bile v luči enake žerjavici, na kateri se topi zlato, njena otroška usta, čista, razumna usta so se smejala, kakor se smeje dobro-dušrv bitje, ki sme adaj svobodno ljubiti, ne da bi žalilo Boga ali ljudi. Povsem glasno je sanjala in izdelavala načrte za bodočnost.
(Dalje prihodnjič.)
POSLEDICE TORNADA
Revolucija, ki bi moigla strmoglaviti igno-ranco v delavskih vrstah, bi bila najvažnejša in najpotrebnejša.
čil na svoj način. Masni upor, čeravno zavit v tančico generalne stavke, pomeni v smislu zakonov teroristične čine, sabotažo, civilno vojno itd. Masni upor bi v slučaju učinkovite generalne stavke sam sledil, zato ga je nesmiselno na-glašati. Generalna stavka je pa vsaj z etičnega stališča priznano bojevno sredstvo.
Nasprotniki izjave trdijo, da smo se s temi točkami izpostavili preganjanju..v slučaju vojne. V tem imajo prav! Preganjani in terorizirani smo bili pa tudi v prošli vojni in to brez drastičnih določb. Slične izjave ustvarjajo strah v bur-
Morgan na počitnicah
Ameriški linanČni magnat, ki je pred par leti svoje transakcije tako manipuliral, da mu ni bilo treba plačati dohodninskega davka, mimo uživa sadove svoje pridnosti, V poletju se je odpeljal s svojo jahto v Anglijo, in tam bo prebil nekaj tednov na posestvu, ki mu ga zavida marsikak princ.
Imeti vile v raznih krajih, svojo jahto, banke, svoje vloge v vseh deželah po svetu, ki so kaj "vredne", tega ne zmo-
¿važnih vrstah. Ako bi imela vu vsakdo!	ju
Dn« 11. julija j« divjal v Jacktonvillu in okolici tornado, ki jo r«iMl hiš«, podiral drevja in uničeval polja. Skoda jo velika. Mnogo hiš je podrtih.
ODMEVI NAČELNE IZJAVE SOCIALISTIČNE STRANKE
FRANK ČESEN, Detroit, Mich.
Prosla detroitska konvencija amer. socialistične stranke je s svojo novo načelno izjavo prvič v zgodovini preo-krenila svoje smernice anatno na levo. S to akcijo je dala večina delegacije stranki ne samo strogo socialistični značaj, pač pa j*; tudi pomedla smeti iz svoje hiše — smeti Sharts-ovega tipa, postrigla peroti newyorškim židovskim kom-promisarjem in izkristalizirala taktične pojme, ki so dobivali čimbolj konfuzen značaj. Nova načelna izjava je važen do-
je od stare le v tem, da na-glaša bolj izrazito socialistično taktiko in disciplino v konservativnih unijah, predvsem pa v A. F. of L. Izjava povdarja važnost konstruktivne kritike s stališča socialističnih načel, kot tudi propagande za indu-strialno formo unij namesto sedanje strokovne. A. F. of L. je za radikalce trd oreh. Njeno konservativno vodstvo se vzdržuje na površju s pomočjo terorja in raketirstva, članstvo je pa napram tem pojavom v ogromni veČini brez-
kument —s socialističnega vi-lbrižno. Kljub temu je pa to dika čisto logičen in za stran-'edina "Rank and File" unija, kin razvoj najbrž vitalnega ki v ameriškem delavskem gi-
pomena, zlasti ker so njeni eksponenti izključno mladi Amerikanci s širokim obzorjem.
Mi živimo v dobi fašizma, ki je poslednje brutalno sred-
banju nekaj šteje in kjer pridemo v dotiko s tistim elementom, s katerim bo radikalno gibanje v tej deželi dobilo v do-glednem času trdna tla. Vodilno vlogo bo pri tem preo-
stvo za ohranitev kapitalistič- bratu v A. F. of L. seveda netga sistema. Razvoj fašizma igrala mlajša generacija.
na primer močna nemška socialna demokracija pred svo tovno vojno slično načelno iz javo in jo seveda tudi izvajala, bi si kajzer dvakrat premislil predno je napovedal vojno. Za šibko soc. stranko v Ameriki ta izjava seveda še nima praktičnega pomena — utrdila pa bo nedvomno zrahljano moralo članstva in odprla vrata pasivnim radikalnim elementom, ki so dosedaj kolebali med socialistično in komunistično stranko.
Poslednja določba v načelni izjavi se^a bavi s stališčem soc. stranke v slučaju razpada kapitalističnega sistema v A-meriki. Dosedaj tudi v tem oziru ni imela stranka določe-pih smernic, toda evropske države so ji bile pač dobra šola. Izvleček tozadevne točke se glasi:
Ako se pa dogodi, da vsled svoje krize kapitalistični sistem razpade v splošnem kaosu in konfuziji, in bo mirna razvojna procedura nemogoča, se soc. stranka, pa če je v večini ali ne, ne bo ognila svoji dolžnosti organizirati in vzdržati delavsko vlado.
To je krepka zaušnica fašizmu vseh baž. "Zob za zob", bi morala biti parola vsega radikalnega delavstva. Ko bi socialisti v Italiji, Nemčiji in Avstriji vpoštevali to parolo, bi bili fV*nes oni na krmilu namesto fašistov. V tej točki je seveda vključena tudi diktatura proletariata, brez katere je manjšini nemogoče vladati. Toda ta diktatura mora biti naperjena samo proti buržva-ziji, ne pa proti delavstvu, dokler se to delavstvo giblje v mejah zakona. Za iskrenega socialista je ta izjava le krepko zasnovan dokument brez kolebanja. Z revizijo par spornih stavkov odpade vsa namišljena nevarnost. Stranka pa s tem zadobi revolucionarno lice, ki ga v očigled kaotičnih svetovnih dogodkov za svojo eksistenco nujno potrebuje.
zelo "priden", pa si je vse to pridobil in zdaj brezskrbno uživa sadove svojega truda...
Prireditev soc. stranke v Clevelandu
Cleveland, O. — Socialistična stranka okraja Cuyahoga bo imela svoj letni izlet ali piffnik v nedeljo 5. avgusta na Pintarjevi farmi. Upoštevajte ta datum in si ga rezervirajte za poset te skupne prireditve delavstva v Clevelandu. O podrobnostih bomo še poročali.
J. Krebel.
OGLAŠAJTE
v
PROLETARCU
je posledica kolosalnega delavskega razmaha v Italiji, Nemčiji, Avstriji, Španiji itd. To delavstvo se je pa — opirajoče na okostenelo demokracijo, pretirano toleranco in taktiko kompromisov — znašlo v odločilnem trenotku v strašni konfuziji — brez programa, brez bojnih sredstev, brez energije in poleg tega pa še razcepljeno. Zato je postalo do zob oboroženim fašistom, ki so poznali njih šibko stran, razmeroma lahek plen. Bili so ogromna mrtva masa — sneženi mož, s katerim paglavci uganjajo razne burke. Višek tragedije je bil pa dosežen, ko so fašisti uničili izborilo organizirane delavske unije ter ekonomske ter kulturne organizacije, katere je «gradil proletariat z ogromnimi žrtvami. V tej tragediji sta igrali obe delavski stranki e-nako klavrno vlogo z razliko, da so hodili na pozornico socialisti z ene strani in komunisti z druge.
Vsa ta dejstva so vodila levičarje na prošli konvenciji, da so se za slične slučaje zavarovali z radikalno načelno izjavo, kakršna bi po mojem mnenju morala biti merodaj-na za vse dežele in to potom dekreta druge internacionale.
Sprejeta načelna izjava v bistvu ni komunistična, še manj pa anarhistična. Mnogi sodrugi jo tolmačijo na čisto svoj način. Zato si jo svrho kri-stalizacije oglejmo nekoliko bližje: O stališču stranke napram strokovnim organizacijam se izjava v jedru razliku-
Druga važna točka v načelni izjavi se nanaša na protivoj-ne aktivnosti v socialistični stranki. Jedro te točite tvori poleg določbe za odpravo mi-litaristične propagande tudi moralna in materialna pomoč vsakemu sodrugu, ki bi se v slučaju vojne protivil vstopiti v vojno službo, ali pa vsled protivojnega delovanja prišel z oblastmi v konflikt. Ta točka je v principu docela na mestu. Vendar je pa vsled dvoumnega značaja potreba revizije v toliko, da stranka ni odgovorna za teroristične čine svojih članov, ki seveda v največ slučajih izvirajo od agentov pro-vokatorjev. Ako se pa iskren socialist zaplete vsled strankinih načel v konflikt z vojskujočo se vlado, je pa vendar dolžnost stranke, da ga v kritičnem momentu podpira, pa najsibo to na primer Norman Thomas ali pa Jimmie Hig-gins. V nasprotnem slučaju nima pristop v stranko nika-kega smisla. V zvefci s tem so seveda dragi obrambni procesi, ki se jim pa v slučaju vojne ni mogoče izogniti, ako hočemo biti res revolucionarji.
Povod za persekucije si vlada sama najde s tem, da kar preko noči sprejme drastične zakone a la Palmer. Dalje določa izjava masni upor, zapo-paden v generalni stavki delavskih unij in "profesionalnih skupin", ki bi s paraliziranjem vojne mašine zaobrnile vojno proti kapitalizmu in mu iztrgale vlado iz Tm\. Tudi ta točka ni pretirana v jedru, toda državni pravnik bi jo tolma-
V fond Prosvetne matic* JSZ to vplačala drnutva, socialist ični klubi in d run« organizacij« v mesecih april, maj in junij 1934 kot sledi: Številka in kraj društva Skupaj 3, SNPJ, Johnstown, Pa. $ 3.00 10, SNPJ, Rock Spring?, Wyo. 4.50 16, SNPJ, Milwaukee, Wis. 12.00 47, SNPJ, Springfield, 111. 3.00 49, SNPJ, Girsrd, O.	6.00
74, SNPJ, Vitxlen, IH.	1.00
82, SNPJ, Johnisto'wn, Pa. 6.00 102, SNPJ, Chicago, IU.	4.00
121, SNJ, Detroit, Mit*. 12.00 20G, SNPJ, Gross, Kana.	1.60
264, SNPJ. Bon Air, P*.	1.00
275, SNPJ, Maynard, O.	3.00
297, SNPJ, Raton, N. Mex. 6.00 434, SNPJ, A»ma, Kana.	6.00
494, SNPJ, Pt. Marion, Pa. 3.00 564, SNPJ, Detroit, Mich. 6.00 580, SNPJ, Brooklyn, N. Y. 4.00 600, SiNPJ, Johnotown, Pa. 1.60 Federacija SNPJ, Eveleth, Minnesota
6.00
4.50 1.50 3.00 6.00
KLUBI J. S. Z.
1, Chicago, IU. 3, Offleiby, 111. -69, Herminie, Pa. 5?22, Girard, Ohio
DRUGE ORGANIZACIJE
SoC. pevski zbor "Sava",
Chicago, 111.	U.00 Slov. pevski »bor "Zvon",
Nonanda, P. Q., Canada	.97 Pevski zbor "Slavec",
Detroit, Mich.	1.00 ženski pevski zbor "Planinska
roža", Milwaukee, Wi®. .	3.50 KJub "Slovenia", San Francisco, Calif.	6.00
Konferenca JSZ za vzhodni Ohio
Piney Fork, O. — Konference klubov JSZ in društev Prosvetne matice so najvažnejša zborovanja, kar jih imamo v naših naselbinah. Za vzhodni Ohio in W. Va. se bo konferenca klubov JSZ ter društev Prosvetne matice vršila v nedeljo 22. julija v Bridge-portu, O. Snidemo se v Slovenski dvorani na Boydsvillu ob 9. dopoldne. Popoldne pa bo piknik blizu dvorane na vrtu kluba št. 13 v prid konference.
Na konferenci bomo volili delegata za bodoči zbor, razpravljali bomo o provizorič-nem sporedu, kakor je objavljen v Proletarcu, o sklepih konvencije socialistične stranke v Detroitu itd. Zelo potrebno je, da bomo razpravljali in sklepali, če je mogoče v kratkem spet poslati koga po naselbinah na agitacijo za Proletarca in JSZ.
Nace Žlemberger.
Skupaj..........$118.97
Tajniitvo P. M.
Naročajte knjige iz Prole« tarčeve knjigarne.
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK
99
66
Stano ta celo loto $6.00, pol leta #3.00
Ustanavljajte novs drufttvs. Deset Članov(ic) je treba *a novo drufttvo, Naslov za list i" za tajništvo je:
2657 S. Lavvndale Ave. CHICAGO, ILL.
nM»»Mm»tM»»»MI»IIM
FENCI/S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawndale Ave. Chicago, IU.
Tol. Crawford 1384
Pristna in okasna doiftača jedila < Cono smerne. Postroiba točna. J
aasaaseeasaeae*»ssssasessaa
ZA LIČNE TISKOVINE VSEII VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL.
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS.
NEKAJ BESED O RUDARSKI SITUACIJI
Fred vojno in ie nekaj let po vojni so bili organizirani rudarji avantgarda med ameriškimi strokovnimi unijami. United Mine Workers je bila iv precejšnji meri prežeta z rajredno zavednostjo. Prvi maj so rudarji v mnogih krajih praznovali na impozariten B*6in. Za tisoče in tisoče rudarjev je bil to največji praznik. članstvu in uniji je prili-val bo?'beno?a duha in širil razredno zavednost.
To je bilo seveda pred več leti — pred dolgimi leti, se zdi človeku. Vendar pa £e ni tako dolgo. Pred deset, petnajsti-mj leti, ko je bila unija na vrhuncu svoje meči, je razkol v radikalnem gibanju (socialističnem) pričel puščati avoje posledice tudi med rudarji. Dcgeneracija je sicer prišla par let pozneje ko v industrijskih centrih, toda je delovala hitreje. Komunistično gibanje, ki je skušalo nadomestiti socialistično, ni moglo dobiti zamaha v nobenem distriktu. Ukoreniniti se jc sicer skušalo, ampak brez uspeha. V perspektivi se lahko reče slično tudi o socialističnem gibanju med rudarji. Nekdaj močno deblp se je v par letih po nastopu razkrajanja skoraj docela posušilo.
Ko je leta 1927 priala velika rudarska stavka, ki je prinesla uniji poraz in v naslednjih letih skoraj popoln razpad» ni bilo med rudarji skoraj nobenega radikalizma več. Kolikor ga je ostalo <po razkolu v socialistični stranki, ga je efektivno uničila Lewisova administracija. Naj poudarim: komunisti niso biji nikdar no-ben faktor med rudarji, čeprav je Lewisova administracija toliko grmela proti "boljševizmu'*. Tega strahu se je posluževal le za utrjenje svojega režima. Eastern Ohio je bil na primer eden najmočnejših komunističnih centrov med rudarji, ampak vseh komunistov — večinoma Hrvatov, nekaj Čehov in par Američanov — ni bilo za en močan klub. V dobi svoje največje moči so na distriktni ali poddistriktni konvenciji imeli le par delegatov. Nič več.
V obnovljeni UMW, kateri je dal ijovo življenje "new deal", ni nobenega duha o kakem progresivizmu, da ne govorimo o radikalizmu. Reakcija je trdno v sedlu — še bolj čvrsto kakor je bila pred raz-sulom unije. Svoj dan ima "klasna koloboracija" najre-akcionarnpjše vrste. Vodstvo unije bi ne bilo bolj konservativno, Če bi bil na krmilu unije John D. Rockefeller Jr., Hugh Jo))n30i) ali pa predsednik Mellonove Pittsburgh Coal Co. Po socialnih in političnih nazori^ ni med lewisovci in tipičnim operatorjem nobene razlike.
To je najbolj razvidno iz smernic obnovljene rudarske unije. Vsa smer Lewisovx. administracije gre za teiy., da napravi iz rudarjev čim bolj "disciplinirane" in unijskim uradnikom ter operatorjem
Pite ANTON CARDEN
(podložne sužnje. Da je disciplina v v^akl organizaciji posebna, je ja cwTToda n>cd de lav?ko disciplino in kapitali-st *nim udinjenjem je velika razlika. Na shelih voditelji unije — organizatorji in distriktni uradniki, ki so večino ma [ )vr >d "provizorični". o I Lew isa nastavljeni ljudje — pitajo rudarje z najreakcio-narnejsimi govori (to opiram na novinarske izčrpke iz Unit-en Mjner \yorkers Journal), človeku se zdi, da se kosajo r. reakcijo.
Zcvedam se, da odgovoren uniiski voditelj nima take svobode v izražanju kakor na primer socialistični ali komunistični propagandist, ker mora bolj tehtati besede. Je pa velik kontrast med reakcionarnim delavskim voditeljem in človekom, ki .tehta besede t/ interesu organizacije. In voditelj, ki je reakcionaren delo-ipa radi tega, da se "n^ zameri" kapitalistom, je prokleto slab delavski voditelj. Tak človek se navadno tudi ne pretvarja, ampak je po duši reakcionaren.
Vendar pa je Lewis zopet postal "največji delavski voditelj" — zdaj je preselil glavni stan unije v Washington. Da je sila, o tem ni dvoma. Prav tako mu socialist lahko da priznanje za reorganizira-nje rudarjev. Ampak to je vse. Noben razredno zavedni delavec pa ne more podpirati njegovega vodstva, ie manj se pa navduševati zanj. Tak unioni-zem kakor ga propagira in ce-mentira Lewis in njegove vrste delavski voditelji ne vodi iz kapitalističnega kaosa in su-ženstva. Filozofično ali idejno stremi za stabiliziranjem pro-fitarskega sistema. Za "chsck-off" in nekoliko višje plače ter krajci delovnik je pripravljen napraviti iz delavcev boljšo sužnje. To je vse.
Za socialiste je vprašanje unij izrecno važno. S strogo revolucionarnega stališča ni med reakcionarnim unioniz-mom in kompanijskimi unijami posebne razlike. Kolikor jo je, je v glavnem ta: od kakšne organizacije ima posamezen delavec več koristi. Da kompanijske unije v tem nc prednjačijo, je znano. Znano je pa tudi, da je unija z reakcionarnim vodstvom prav tako kapitalistična ko kompanijska, včasi še bolj. Važnejša diferenca je v tem, da je vsaka delavska unija potencionalno progresivna in revolucionarna, kompanijska pa ne.
'In ena največjih nalog socialistov je, da delujejo y unijah za zrevolucioniranje članstva. Brez socialistične agitacije, brez radikalnega Časopisja in besede zgovorjene na pravem mestu in ob pravem času in končno brez smotrenega dela v unijah, ki je mogoče le s skupnim nastopanjem razredno zavednega elementa po vnaprej izdelanih načrtih — brez vsega tega ne bo prišlo do idejne orientacije v unijah in ne do novega, razredno zavedno usmerjenega vodstva.
KEI
BOJU PROTI DELAVSTVU
To PWl?p,9 »K v fflfftF*W LJI, kjef jp WWfrlíí akcija bolj izvpibana v po-| bijffi/tj	— niffpl-
Šljenepg fif resqicii^ — bolj kapitalistično orjentirajja k?»W v' rnnr*i)taítírj íffMgi 4f)Í-Jí. ^ t<?m je fje prekaša votj-
pf.vo nobene drutfe unije.
Zadnja konvcjicija sociali-t ( ne ÍI Mllkr jr !ii(ji V 11 cziiu krenila "na levp". Sprc-i< ta i )luci^|. jfj J(e bil,» pred par tftfni objavljena tnil f Pi oletarcii, nalaga članom
st «P v uníjftb pn^ni-
ziffjjo za Sfliotrcijo sqj:iali$n-Žrip d?lo. V ^rpieklih ipjih «¿rio y tcip oziru zakrivili mar^jtak greji. Velika vpilna članov je P ípo|n >ma p »zabila sociall-zprp kakor bhfo so preUoptli prag unijike dvorane ali pa tovarne. Stranka se tudi ni ?animula, kaj «p počeli <v unijah. V bodoče bqJo člani poi-vrženi strankini disciplini tudi za svoje aktivnosti v unijah. Pole? tega dploča resolucija tudi program in smernice za strankine in članske aktivnosti v linijskem gibanju.
Ena največjih potreb za odstranitev reakcionarnega elementa iz vodstva rudarske u-nije je, stvoritev organizirane opozicije. Vem, da je to lahko reči, ampak težje izvršiti. Težko posebno radi dualnega unionizma, ki ima svoje vtzroke v tiranstvu in samopainosti Lewisove administracije in za-tonitvi unije po stavki 1927. še bolj pa vsled pomanjkanja socialističnih agitatorjev med rudarji. Ampak stranka tega dela ne sme zanemariti. Ó tem več drugikrat.



. á
' *

m ■ m%
V po» led njih letih »o kemiki Unaiu veliko kombinacij u sestavo plinskih bomb, ki niso smrtonosne, a|i vendarle povsročajo silovite boleč'ne in onesposobijo pruadete aa fisični odpor. Uporabljane so v boju proti s|avk^rjem — pod Hoovrom in fod Rooseveltom. Na sliki so samo policiji v megli plinskih bomb, ki so jih me|ali v delavske vrste. Delavci so ce seveda raakropili. Policaji imajo plinske maske, ki jih varujejo "neprijet lih občutkov".
Z DELAVSKEGA SVETA
Islet članstva JSZ v Detroitu
P^roift, Mjch. — članstvo klubov št. 114 in 115, pevskega zbora "Svoboda" in prijatelji našega gibanja prirede izlet v nedeljo 22. julija na Upper Straite Lake. Občinstvo je vabljeno, da se ga udeleži v obilnem številu.
MOČ VRAŽEVERSTVA
V republiki Mehiki je na vladi že pritlično Število let stranka, ki je porazila dikta-jtorja Porfijrip Diaz^ in se n§-to lotila borbe tudi proti ameriškemu kapitalizmu, kateri kontrolira prirodna in druga bogastva y Mehiki, najbolj pa še proti katoliški hierarhiji, ki ni mepds V nobeni deželi na svetu ©olj nazadnjaška in sta-rokopitna, kakor v Mehiki.
Mehika skuša ta pogubni vpliv klerikalizma zmanjšati z drastičnimi zakoni, s katerimi je omejila število duhovnikov in prepovedala versko-po-litiČne, pagansfco prirejane ceremonije na prostem. V pro-šlih desetletjih je dosegla o-gromnq, tqd* klerikalne op*s-nosti in primitivnega verstva še nj 9dsfrapi)fi. Vizgoja je pač počasen proces.
IF}ri predsedniških volitvah 1. julija je vladna (radikalna) stranka spet zmagala. Novi predsednik Mehike je Lazaro Cardenas. Par dni po njegovi zmagi pa je bil v Acapulcu, država Guerrero, rojen v me-hiško-indijanski družini otrok, ki je takoj spregovoril in oznanil strmečim ljudem, kolikor jih j« hipoma prišlo skupaj, da bo nad Mehiko skozi prihodnjih Šest mesecev padala silovita šiba božja. Nato je otrok v svetniškem sijaju umrl. Kajpada, to je legenda, ki si jo je klerikalna propaganda v Mejiiki izmislila in se je v par dneh razširila med ignorantnimi peoni preko vse dežele, ki so v velikpm strahu. Vsi bigotsko odgojenl Mehikanci namreč verjamejo "čudežu*'.
Za zapadno Penno
Nedelja 5. avgusta je dan zborovanja zastopnikov klubov JSZ in društev Prosvetne matice v zapadni Pennsylva-niji. Ta konferenca se bo vršila omenjeno nedeljo v dvorani društva Postojnska Jama SNPJ v Strabane (Canonsburgu). Popoldne bo piknik v prid našega gibanja. Ob tej priliki bodo zborovalci izvolili v imenu konference tudi delegata za prihodnji zbor JSZ. Vsa druitva in klubi naj pošljejo zastopnike. Občinstvo je vabljeno na piknik, ki sc bo vršil v nedeljo 6. avgusta v prid konference in kluba v Strabane v Frank Drenikovem parku.
Iz Penntylvanije
Herminte, Pa. — Zadnjič sem poročal, da pride meseca julija na govorniško turo Jes-se H. Holmes. Obveščeni smo, da pride šele avgusta. V West-morelandu bo govoril prve dni avgusta. V Herminiju bo govoril najbrž v Slovenskem domu. Datume sporočimo, ko bodo točno določeni.
Anton Zornik.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
so bile dozdaj nekaj neznanega. Toda "new deal" jim razmer ni izboljšal, kakor so pričakovali, pa ao se ponekod, posebno na nasadih čebule v McGuffeyju, O., in v južnem New Jerseyu, poslužili stavke. Njihov delovnik je dolg, delo nestalno, delovne razmere slabše kakor za vprežno živino in plača le $1 za 10 ur dela. Stavka v New Jerseyju je bila poravnana na posredovanje vladnega zastopnika, toda plače ostanejo — iste. Ohiu so jo skušali zaduiiti z aretacijami stavkarjev "na debelo".
—	Zastopniki delavcev Corn Products kompanije v Pekinu, III., ki so zastavkali koncem junija, so imeli prvo konferenco z uradniki družbe 10. julija, toda do sprave ni prišlo, pač pa sta obe stranki sklenili s pogajanji nadaljevati in sporočili, da bo sporazum kmalu dosežen.
—	Ernst Jones iz Spring-
— Pogreba dveh ubitih staivkarjev v San Franciscu se je udeležilo tisoče članov unije pristaniških delavcev. Poleg teh tisočev so bile tudi druge unije častno zastopane. Pogreb je bil sijajna manifestacija delavske solidarnosti.
Provizorični spored rednega zbora J. S. Z,
Eksckutiva JSZ jc na svoj; seji dne 27, junija sprejel| sledeči provizorični spored, ki ho predložen X. rednemu zboru dne 1. septembra v Clevelandu.
Članstvo JSZ naj v klubih in v Proletarcu razpravlja o njemu. Vse sugestije za spremembe sporočite tajništvu JSZ, ali pa J tli objavite \ Prolrtarcu. Spored se glasi:
/. Konstituiranje zbora.
Otvoritev X. rednega zbora JSZ (Charles Pogorelec). Volitve verifikacijskega odbora treh članov za pregled
pooblastil.___ _ __
Pozdravni govor v imenu klubov JSZ v Clevelandu. (Govornika določijo klubi JSZ v Clevelandu.) 4. . Tajnik predloži provizorični poslovnik, dnevni red in spored.
Poročilo verifikacijskega odbora.
Volitve predsednika, dveh podpredsednikov in konvenč-nc-ga tajnika.
Volitve resolucijskega odbora (pet članov).
II. Jugoslovanska socialistična zveza.
Delo in stanje JSZ od prešlega do tega zbora. Poroča tajnik Charles Pogorelec.	~	^ .
Poročila odborov sekcij:
a)	za slovensko sekcijo poroča tajnik Frank Zaitz.
b)	za srbsko sekcijo poroča tajnik George Maulach, Ali pogoji za uspešno delovanje in za ohranitev JSZ Še obstoje? Frank česen (Detroit, Mich.). Učinki delovanja klubov JSZ in Prosvetne matice v naselbinah. — Referirata: Anton šular (Arma, Kana.) in John TerČelj (Strabane, Pa.).
JSZ in naša agitacija v Clevelandu. Joseph Jauch. Socialistično gibanje med Hrvati in Srbi. Peter Kokotovič.
1.
n
3.
ö. 6,
7.
8.
9.
10.
11.
12. 13.
RAZNOTEROSTI IZ
INOZEMSTVA
i • •
(Nadaljevanje s 1. strani.)
tom ustanovil "ljudsko" sodišče", ki bo sodilo natančno po ukazih vlade, Dosedanje vrhovno sodišče v Leipzigu — ostanek prejšnje republike — bo v bodoče razsojalo le v zadevah, ki se tičejo administra-cijskih poslov. To sodišče je prišlo pri vladi v nemilost največ zaradi oprostitve komunistov, ki so bili obtoženi požiga državnozborske palače. S tem je namenoma potrdilo u-gotovitev mednarodnega preiskovalnega tribunala v Londonu, da so naciji požar sami povzročili, ker so hoteli pre-fielda, aktiven v UnempIoyed tvezo za svoj teror proti mar-Alliance, je bil na ukaz poli- ksistom.
cije izgnan iz Pekina zaradi j — Stavka bančnih name-svojega "hujskajočega" delo- T«čcncev v Braziliji je bila pro-
vanja med stavkarji.
— Jeklarske korporacije — tudi tiste, ki niso pridružene steel trustu — so se odločile, da pogodbe z unijo jeklarskih delavcev ne bodo več obnovile. Nekatere stroke delavcev v jcklarnah so namreč že dolgo organizirane in kompanije so jih tolerirale ter jim plačale nekoliko bolje, ker jim niso bile nevarne. Rcpublic Steel kompanija v Warrenu, O., je
šli teden končana, ko jc predsednik republike podpisal dekret, ki določa ustanovitev penzijskega fonda, zavetišče, prosto bolnišnico in bolniško podporo za bančne uslužbence.
Stavka telefonskih in telegrafskih uslužbencev v Braziliji še traja. Zahtevajo zvijanje plač.
— V Nemčiji potuje večja skupina ameriških profesorjev, da se na lastne oči prepri-
imela pogodbo z enim takim j f0. vzornosti in vzvišenosti
Hoan predsednik wis-con*in#kih občin
V Green Bayju v Wisconsi-nu se je vršila nedavno konvencija zveze wisconsinsktti občin, ki so se je udeležili župani in drugi zastopniki. Kljub veliki kampanji, ki jo tvodi kapitalistični tisk proti tnilwau-škemu županu W. D. Hoanu, je bil na tej konvenciji izivo-ljen za predsednika zveze občin v Wisconsinu. Njegov protikandidat je bil Anton Jensen iz Little Chute, toda Hoan ga je z lahkoto porazil.
Penzioniranje železničarjev
Okrog sto tisoč železničarjev bo letos transferiranfh iz aktivne službe na penzijsko listo.
unijskim lokalom 20 let. Ne-daivno je sporočila, da jc ne bo obnovila, ker ne mara imeti Z unijami A. F. of L. nikake^a opravka.
—	V Bloomingtonu, Ind., stavkajo delavci v kamnolomih apnenca in pri pečeh. Šerifa okrajev Lawrence in Mon-rop sta apelirala na vladni posredovalni odbor, da naj kaj stori za poravnavo, ker se bo-jita izgredov. Enega stavkar-ja so že nevarno pobili. 2,500 delavcev je prizadetih.
V Seattlu je Mlo v bojih med policijo, deputiji in stav-kujočimi pristaniškimi delavci sedem ubitih in mnogo ranjenih. Dne 9. julija je bil ubit neki deputlj, vposlen zaeno z drugimi deputiji pri straženju akebov.
—	Oblast v Illinoisu oblju-buje, da bo stopila na prste tistim firmam, ki vposlujejo delavke dalj kot 10 ur-na dan. 41 delodajalcev je bflo že obtoženih radi nedovoljenega podaljševanja delavnika.
Hitlerjevega vladnega sistema. Vse potne stroške iz Amerike in v Nemčiji ter nazaj, jim plača nemška vlada, četudi jamra, da so njene finance bankrotne in cla ne more pla-J« čati niti zunanjih trgovskih dolgov, kaj šele druge.
III. Socialistična stranka.
14.	Detroitska konvencija socialistične stranke. Charles Pogorelec.
15.	Načelna izjava socialistične stranke. Anton Garden.
16.	Nauki iz izkušenj delovanja milwauških socialistov. Frank Novak.
IV. Nase publikacije in splosen socialistični tisk.
17.	Proletarec, Ameriški družinski koledar, Majski Glas itd. Poroča za upravništvo Chas. Pogorelec, za uredništvo Frank Zaitz in v angleščini John Rak. Agitacija za naš tisk v naselbinah. Nace Žlembenger.
V. Stavbinski sklad.
Stavbinski fond JSZ. Poroča tajnik Frank Zaitz.
VI. Prosvetna matica.'
Prosvetna matica in njeno delo od prošlega do tega zbora. Poroča tajnik Charles Pogorelec. Delo Prosvetne matice med angleško poslujočimi društvi in med našo mladino. Poroča John Rak, direktor angleškega oddelka P. M.
Referat Ivana Moleka o prosvetnem delu. Delo naših sodrugov in somišljenikov v kulturnih in podpornih društvih. Kritičen pregled. Referira Joško Oveji. Ali so aktivnosti sodrugov v podpornih društvih našemu gibanju koristne? Frank Alesh.
VII. Agitacija med mladino.
25. a) Angleški odseki klubov JSZ. Donald J. Lotrich. b) Socialistično gibanje med našo mladino v slovenskih naselbinah. Referanti: Raymond Traunik, Detroit, Mich.; Frances Langerholc, Johnstown, Pa.; Josephine Turk, Cleveland, O.
VIII. Unije.
Naloge socialistov v unijah. Frank Podboy.
IX. Zadružništvo.
Zadružništvo med ameriškimi Jugoslovani.
X. Agitacija med zenstvom.
Naše ženstvo in socialistično gibanje. Angela Zaitz.
' * i
XI. Resolucije in pravila.
Poročilo odbora za resolucije. Toročilo odbora za pravila.
XII. Splošne zadeve.
Razno (no-miniranje mest za bodoči zbor itd.).	1
Zaključek zbora.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
........................HUM................It»» Ml
; SUNSHINE — FRESH AIR AND GOOD PURE MILK ! Balance Your Daily Diet With
I Wencel's Dairy Products j
______GOOD PI RE MILK
Pridobivajte ¿lane klubom ;;	IT PROTECTS YOUR HEALTH r
JSZ in nove naročnike Prole- ; j 2380 82 BLUE ISLAND AVE. — Phona Monro« 3673 !
UrCU'	................ "II «liliji .......................j
ALI
je klub JSZ v v u s i iinNelliiiii ali društvo
Prometne matiee
žp ¡^volilo delegate za X. redni zbor JSZ in Prosvetne matiee
Volitve sc vrše do 31. julija!
AUER:
(Prevaja Talpa.)

TAJA A VSTRIJSK1H DELA VCEV
NJENI VZROKI IN POSLEDICE *
VELIKA MANIFESTACIJA DELAVSKE SOLIDARNOSTI
(Nadaljevanje).
loila
S
dal «uredbo, po kateri niso do-1 Dalje je zahtevala ostavko za-Dol|fussc»; mednarodni po- .. dela Pri ¿avnih delih konite deželne vlade; na nje ,iaj je bil sedaj močno orna-1 .1 deljvcj.	bUi organi- no mesto naj stopi deželni od
in Evropa je sedaj spoznala, /irani v svobodnih strokovnih bor fantovskih oboroženih ^ je bil ta hrabri bojevnik or*»n|2«^n.	oddelkov. Dalje jo te zaht n i
xa avstrijsko samostojno^ pri-1 ^ocla,nodernokratieni stran-jla odstavitev socialnodemo-pravljen kapituliraU pred Ber- kln je imcl 28- januarja kra-tičnih županov. Deže!ni Jincni. Evropa jo sedaj spo- sej0, Od«ovori1 J« na Dollfus- glavar je odvrnil, da protiu jtnala, kako zanesljivi borci ®ov g(?vor 2 (,ne 18- januarja. ' proti nacionalnemu socializmu	Je» dft je stranka pri-
r - Hta	m - pravljena pogajati se za novo
u »tavo in sodelovati pri obrambi avstrijske samostojnost). Stavil jofcamo dva r^E^ja: pr
vr , . , .	.	mora ostati solosna in ena
Nekaj dni pozneje je name- un „«r,«	• .
i I- i Z r» •	j *a volilna pravica, ki je v nje
rava obiskati Dunaj gospod L,^«^-__ ,	. i	7'
IT . » ^	J * . Vtelr ena suvereniteta narod;
so helmwehrovci. Pač pa si je Fey močno utrdil položaj, ker je prekrižal pogajanja z na-Ciji.
Su)»ich, italijanski državni
n politična enakost delavca i:
podtajnik v zunanjem ministr- 1; j« i i h
1 V n* t ii i i *i J° Je delavski	razrevl pri
ftvu. Dollfuss lil vedel, kako	. f;	4 . . .. .
r . ♦ ^ i: i . .. .	ooril z desetletja	trajajočimi
bodo postopal, sedaj z nj.m.	bojj I)f w njh J 1
Ä!' ^^l *??^}-! 4otakn'ti «'ru.štvenega pra . a
Bal se je, da bi se Italija sama ne pogodila s Hitlerjem o avstrijski bodočnosti.
V tem položaju je imel Dollfus 18- januarja govor, ki je iv njem pozval delavstvo in l Več biti.
delavstva. Vladno časop! ji ie odgjvorilo z «aničljlvost/o.
| SploSna in enaka volilna pravica, zborovalne svobode — lakih stvari r; novi Avstriji ne
"poltene delavske voditelje", naj "v svoji notranjosti" skle-
V tem času so bili v osnovnih obrisih priobčeni predlogi
nejo, da bodo sodelovali pri za noivo ustavo, ki jih je izde
gradbi nove Atvstrije in pri o-brambi avstrijske neodvisnosti. Govor ni imel samo namena, da bi pomiril opozicijo v krščansko socialni stranki, ki si je želela sporazuma s socialno demokracijo. Ta govor ,naj bi vplival tudi na gospoda Su-vicha. S tem i»jovorom je skušal namigniti: če ne bo Italija sreč pripravljena, brezpogojno podpirati Dollfuasa, si bo našel pač drugo pot; sporazumel bi se socialnimi demokrati, da bi sc osvobodil heimvvehra; tako bi si ustvaril možnost, da bi obrnil Italiji hrbet in iskal zavetja pred Nemčijo pri riji in Mali antanti. Tiai dan, ko je bil ta govor priobčen, je prišel Sutvich na Dunaj. Nekaj dni pozneje je bilo jasno, da sta se Suvich in Dollfuss sporazumela. Italija je obljubila Dollfussu, da ga bo še nadalje podpirala. Dollfuss pa je obljubil, da bo uvedel fašizem. Vsa presojanja, ki jih je povzročil njegov govor, je presekal z "antimar-ksističnimi" odredbami: prepovedal je kolportažo "Arbei-ter-Zeitung", obenem pa je iz-
lal dr. Ender, minister, čigar naloga je bila, da pripravi novo ustavo. Ti predlogi niso poznali parlamenta, ki bi izšel iz splošnih ljudskih volitev. Socialni minister dr. Schmitz je v glavnem organu kršean-Ucosocialne stranke napisal da v novi Avstriji ne sme bit: «,-eč svobodnih strokovnih organizacij nego samo "poludr-žavne organizacije", po zgledu italijanskega korporacij-skega sistema, da ne sme biti več stavk, nego da bo država odločala o vseh mezdnih sporih. Sedaj je bilo jasnaT Diktatura je začela uvajati stoodstotni fašizem.
Fašistovski sunek
V prvem tednu februarja je heimwehr skušala izsiliti popoln falizem.
Začelo se je na Tirolskem. Tirolska heimvvehr se je zbrala. Oborožena je vkorakala v
stavnim zahtevam r.e more u goditi. Heimwehr ie odgovori la, da se ne bo razšla, nego ds bo oborožena ostala v me-tih. dokler ne bodo njene zahtev^ izpolnjene. Državna sila bi prav lahko razorožila heimwehr — rv Innshrucku je bilo vsei^a 800 heimwehrovcev. Toda tega ni storila. Dollfuss, k' se je obenem boril proti socialnim demokratom in nacijem, ni mogel stopiti še v odkrit boj proti heimwehru.
V	naslednj'h dneh	§§ je zbrala heimwehr tudi	v esta lih zveznih deželah.	Povsod je oborožena vkorakala v deželna glavna mesta.	Povsod je izročila deželnim	glavarjem iste zahteve.
Medtem ko so fašisti poizkušali vse to z oboroženo silo izsiliti od deželnih vlad, je Fey kot policijski minister priskočil fašistovskim upornikom na pomoč, obenem pa je začel razorožovati republikanski *chutzbund, ki je bil edina p-brambna organizacija proti heimwehrovskim fašistom.
V	Schwechatu pri Dunaju
PRIREDBE KLUBOV
•I« S. Mj»

Proti pristaniikim d.lavc.m * San Franciscu, ki pofreb, ki j. b:l n« cUvki	tednov, J* *>5,a «o»l»n» P®,et P°*
lici je in deputij««, tudi mllca. Dva »U»k»rjt »o vo
•o
jaki ubili. Unij« v San Franciscu »o jima priredil*
Udarnosti v rfedovini ameriškega Pacifika. Nad 12,000 unijskik delavcev je bilo v »prevodu in na ti-•c<e jih je »tal» ol- ceeti. Na levi je vo« s rak varni. Na detni pcgle4 na potrebni sprevod.
O kritikah proti mrtvilu v Clevelandu
CleveUnd, O. — V * Proletarcu je bilo precej kritiziranja radi naše metropole. Tisti, ki nas grajajo, pravijo, da je med nami premalo zanimanja za socializem in delavsko časopisje, premalo naročnikov Proletarca. in premalo aktivnosti v splošnem.
Teh pomanjkljivosti se zavedamo tudi mi. Ampak tistih, ki delajo, je premalo, in ti ni-,ao krivi. Odgovornost pade na
se je orožništvu posrečilo, da | one* ki nočejo biti delavni. Izje našlo večjo zalogo orožja, ^varjajo se: Ne morem...
ki ga je imelo delavstvo skrito. To je izrabil Fey, da je začel po vseh delavskih domovih •tikati za orožjem, in povsod so se obenem začele aretacije voditeljev schutzbunda. V ne-«UijOr 11. februarja, je objavil . komunike, ki pravi v njem, da najdba orožja v Schwechatu priča o "komplotu" "marksistično boljševiških zločincev" proti državni oblasti, ki mora zato socialno demokracijo brezobzirno zatreti. Bilo je jasno: najdba orožja v Schwe-
IZ VZHODNEGA OHIO
Po dolgem 'času sem toliko okreval, da sem obiskal rojake in somišljenike v par bližnjih naselbinah. Dne 10. julija sem bil v Bannocku in May-nardu. V prvem je samo par naših rojakov, med njimi John Černe, dolgoleten naročnik Proletarca. Vsi so naprednega mišljenja.
V	Maynardu sem obiskal večino rojakov, med njimi Andy Zlatoperja, ki je bolan dve leti. Pripravlja se na zdravljenje rta kliniki v Clevelandu. V Maynardu ni nikakega zaslužka. Kdor dela, se mora voziti na šiht v bližnje kraje, kar mnogo stane.
Pe'vsod so me vljudno sprejeli. Vsi, pri katerih sem bil, so 3i naročili Proletarca.
V	vsako hišo, z izjemo par, prihaja Prosveta, in sedaj tudi Proletarec, kar je zelo razveseljivo.
""fell sem vesel tega snidenja. Veselje je pogovarjati se z ljudmi, ki razumejo življenski boj in vzroke sedanje krize. Težko sem se ločil od prijazne družbe. Hvala vsem.
Naslednji dan sem se napotil • sinom v Ramsey in Piney Fork. Medpotoma sem se u-
glavno mesto m v ostala me-	chatu naj ,bi bil požig parla_
»tu. Od deželnega glavarja je	menU yospoda Feya.
zahtevala: Prepoved socialno-	^ , . . ...
demokratične stranke in razid	Delavstva se je polastilo ve-
krščansko socialne stranke; j ^ razburjenje. Da ga je strank odslej ne sme več biti. vlada poizkušala razorožiti in -	I da je voditelje schutzbunda
pozaprla v tistem hipu, ko je oborožena heimwehr skušala od deželnih vlad izsiliti predajo uprave v roke fašis«tov— vse to je pričalo, da je prišla ura* odločitve. Delavst»vo je mislilo: V tem trenutku ne smemo pripustiti, da bi nam odvzeli orožje, če nočemo, da
Jaz tudi ne. Skličemo sejo, sestanek, pa ni zraven tega ne onega, samo da se izogneta delu.
Toda naselbina ni mrtva! Vzdruje liste, cerkve, precej duhovnike»/, učiteljic v farnih šolah in drugih cerkvenih nameščencev. Zanima se za "parties", posebno za "sur-prise parties". Je O. K., naj imajo ljudje zabavo! Ampak če se pomisli, da ni pa ni nikakega denarja, kadar iim omeniš delavsko gibanje, da pa se dobi pri takih ljudeh denar za vse drugo, tedaj je res treba priznati, da je naša
"Zarja" sodeluje v "Prodani nevesti"
češki soc. pevski zbor "Vo-jan" vprizori dne 29. julija eno najbolj poznanih komičnih oper "Prodano nevesto", delo velikega češkega skladatelja Bedrih Smetane. Pevski zbor "Vojan" je povabil "Zarjo", odsek kluba št. 27, da sodeluje s celotnim zborom. "Zarja" se je navdusenoy odzvala. Opera se vrši v prostorih češke delavske telovadne enote v Auburnu, O. Kažipot: Route 422, tik pred Aubur-nom se zavije na desno na Brown's Corner, nato druga cesta desno. Vsebina opere je sledeča: V prijazni češki vasici živi bogat kmet Miha, ki ima sina Va^ka. Okoliški me-šetar Kecal, ki živi od ženit-n:h meietarij, pozna vse fante in dekleta v vasi. On ve, da ima Marinka, hčerka kmeta Krušine, fanta že izbranega, ki mu je ime Janko in je šele pred kratkim prišel r vas. Zdi ce mu, da bi z ženitvijo Marinke z Vaškom zaslužil lepe denarce, zato prične z vso svojo zvitostjo nagovarjati Janka, da odstopi od Marinke;
listo, kar jim toliko bolj ote-žkoča dobiti zaslužek.
Na Piney Forku smo dobili nekaj novih naročnikov, Žlemberger in Zaveršnik pa sta že veterana med naročniki Proletarca. Nace, ki je bil pred par tedni tudi na agitaciji, je preurejeval, barval in čistil svoje prostore, ko sem bil pri njemu. Rad se pohvali, da je "bečlar". Dom pa si preureju-je, kakor da pričakuje vsak čas neveste. Pa ne, da se je Nace kje zaljubil! Obiska! sem s. Zaversnika in precej drugih. Tudi poset v tej naselbini je bil s stališča naše agitacije uspešen. V Pincy Forku sta dva rova. Eden obratuje še precej dobro in bo kmalu izčrpan. V drugem delajo po par dni v tednu, člani SNPJ se pripravljajo na velik piknik ki ga prirede k praznovanju 30-letnice SNPJ v nedeljo 29. julija. Frank Zaveršnik in Nace sta mi pravila, da bo ta slavnost, prekosila vse prejšnje na Piney Forku. Premo-garji, ki so vposleni pri Hanna Coal kompaniji, se pritožujejo o velikem izkoriščanju, ki jih muči in izčrpava.
To je bil po dolgem ča.m
naprednost največ E* papirju, j Marinko pa, da vzame Vaška. Zastopnik vpraša naročnika: Marinka poišče Vaška in se "Boš obnovil naročnino? P)-, mi prične dobrikati. Vašek je tekla ti je." Bi in tako daljo, ne pozna. Marinka pa mu popa ni denarja. Ali za druro se Ive kakšna je 'Marinka' s kojo
ga že kako iztakne. Ne midim za potrebščino, ampak za stva-
i*a žele poročiti. Pravi mu, da ga bo Marinka tepla in ga na
ri, ki jih marsikdo smatra za posled pripravi, da prlFcžo, potrato.	;da ne bo vzel Marinke. Vsa
To pisem zaradi kritik proti!i!!!?.!01^*.^^^^^^^^ nam, ne zato, da se bi "nam" še bolj zameril. Kajti mi smo
odšel kot mlad deček v svet, kamor ga je napodila mačeha — ntati Vaška. V.^i varani, ki so bili preje hudi na Janka, spoznajo, da je Jankp ukanil mešetarja. Saj je on tudi sin Mihe. Vsa vesela pohiti Marinka k Janku. Starši pristanejo na poroko Marinke in "sina Mihe". Namesto Vaška, za kojega je mešetaril Kocel, dobi Marinko Janko. Mešetar ves osramočen odide, in zbor zapoje veselo svatov-sko pesem.
Zbor Zarja vas vabi, da pridete vsi na to prireditev.
Član "Zarje".
V sledečem sesnama so priredb«
klubov JSZ, konferenčnih organise' cij in socialističnih pevskih sborov, Ako priredba vaiega kluba ni vkljv ¿ena, nam sporočite.
JULIJ.
DETROIT, MICM. — Iflal klubov it. 114 in 115 JSZ na Uppar Straitc Lake v ncieljo 22. juliji.
BRIDGEPORT, O. — Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne malice v redeljo 22. ju|ija v dvorani r« Boydsvillu.
AUGUST.
CANONSBURG, Pa. — V nedeljo 5. avgusta konferenca klubov ¡n druitev Prosvetne metice.
STRABANE, PA. — V nedelja 5. avgusta piknik v prid Konference JSZ In kluba it. 13S v Frank Drcni-kovem parku.
CLEVELAND. O. — V nrdelje S. avgusta piknik soc. stranke elevo-landtkega okraja na PIntarjevi farmi.
SYGAN, Pa. — Veselica kluba it. 13 JSZ v soboto U. avgusta v dvorani druitva Bratstvo it. 6 SNPJ.
CLEVELAND, O. — Konferenca klubov JSZ in Prosvetne matice v nedeljo 12. avgusta v SND na St. Clair Ave.
CHICAGO, ILL. — "Moonlight" piknik soc. pevskega sbora "Sava" v soboto IS. avgusta pri Keglu V Willow Springsu.
SEPTEMBER.
DESETI redni mbor JSZ 1., 2. ia 3. septembra v Clovelandu, Ohio, i Slovenskem delavskem domu.
OKTOBER.
WAUKEGAN, ILL. — V nedelj« 14. oktobra konferenca druitev Pro* svetne matice in klubov JSZ v Wis-consinu in Illinoisu.
WAUKEGAN, ILL. — V nedelj« 14. oktobra velika prireditev pod pokroviteljstvom konference JSZ T Slov. nar. domu.
CHICAGO. ILL.—Pramska predstava kluba it. 1 v nedeljo 21. oktobra v dvorani CSPS.
NOVEMBER. CHICAGO, ILL. — Koncert so«.
25. novembra v dvorani CSPS.
Za sprejem nove deklaracije
Podpisani član eksekutive	v nedelj«
JSZ se pridružuje priporočilu, katero so podpisali Anton Garden, Joško Oven in Vinko Jx)čniškar o novi strankini deklaraciji, priobčenem v zadnji izdaji Prr/etarca. Vizrok za to posebno izjavo je, ker se nisem mogel udeležiti seje ekse-kutivnega odbora.
Donald J. Lotrich.
ne bomo v bližajoči se odloiil-1 napredni (?) in za cerkev. S ni uri nesposobni za boj. 'tem mulim celotno "metro-
Strankin načelnik je svaril. Polc) • Skušal se je izogniti boju, do-
kler bi vlada ne napravila kaj takega, kar bi razburkalo celotno delavstvo in vse ljudstvo. Toda razburjenje velikega dela delavstva je bilo že tolikšno, da svarila strankinega načelnika niso prodrla. Ko je dva dni po ivkorakanju oboroženih heimwehrovcev v Line in po izročitvi fašistovskih zahtev gornjeavstrijskemu deželnemu glavarju hotela policija
Zadnjič sem obljubil, da se bomo oglasili vsak teden o pripravah za naš X. redni zbor. A že v prejšnjem Proletarcu ni bilo nič poročila od nas.
Naša naloga je rabirati tudi podpise na peticije kan datoiv soc. stranke za jesen ske volitve. Tudi to gre počasi med nami. Nesel sem dve peticiji v Car Barns in dobil med uslužbenci cestne želoz-
Janka. Medtem pa mešetar
Konferenca članstva soc. stranke v Chicagu
V nedeljo 8. julija se je vršila v čikaškem downtownu konferenca članstva socialistične stranke. Pričela se je dopoldne in trajala do 6. zvečer. Dnevni red je vključeval razprave o strankinem delu v tem mestu, o akciji za delavsko šolo, o finančnem problemu o-krajne organizacije itd. Zaključna točka razprave je bi-
Ali ate naročnino na Proletarca zjs poravnal?
pripoveduje Janku, da bo la- nače,na	s;ranke
hko dobil drugo nevesto, ki bo, khjba |t j gQ m My%M
zapleniti v domu linških de- niče 79 podpisov. Torej nekaj lavcev orožje, so sc schutzbun-dovci uprli. Tako je izbruhnil vihar..
Bojni dnevi
Ni še mogoče pripovedovati n . .	,	.
' . .	F.1. ... I Proletarca. odgovarjam, da
o poteku krvave vstaje avstnj- • ... . . ...	• ... • .
sc le naredi, samo poskusiti je treba.
«
Na mnenja, da bi moralo biti v metropoli več naročnikov
stavil pri znanemu somišljeni-	moj prv, poaku* v «iUc.j. «.
ku Franku PrimoiKu. katere-	Proletarca. Porab sem dv.
Ka toproga je ti dolgo bolna.	dn,. Obne.sel ne je « »rno.
Zdaj ji gre na bolje. V»! pri-	kar je ^luga som.S ep.kov
jate,ji in znanci ji *e.imo .ko-	Upanja, o^ej^ v., k, so
rajšnjerja okrevanja.
Na Ramseyju žive samo trt slovenske družine. Naročile so
skega delavstva. Kajti vsako poročilo bi spravilo stotine, ki ieče v ječah dunajske krvničke vlade, v nevarnost, prav tako pa tudi tisoče, ki so ušli avstrofašistovskim rabljem. Zgodovino teh dni je mogoče pripovedovati samo v glavnih obrisih.
Boj fe j/e začel $ stavko. Toda splošna stavka se nikakor ni docela posrečila.
(Dalje prihodnjič).
letarca. Vreden je, da ga bero vsak slovenski delavec. PriSel

dobri delavski bojevniki, so bili pri druibi vpisani na črno
bodočnost delavskega razre-
da. — J o»«»*1 Snoy.
Organizacija
Milijon posameznih delavcev je milijon posameznikov. Toda če te organizirajo, so cila, s katero nasprotniki morajo računati in jo upoštevati.
jih bi bilo, toda list bi moral izhajati tukaj. Agitacija bi bila potem olajšana in Snoy ter Žlemberger pa bi morala biti agitatorja. To se pravi', taki ljudje, ki imajo njima slične agitacijskc sposobnosti.
Frank Barbič.
JVlajhen pridelek pšenice
Cenijo, da bo letošnji pridelek p enice v Zed. državah znašal samo okrog 484,000,-000 bušljev, kar ie manj kot kdajkoli v prošlih .T8. letih, in ne bo zadoščal za potrebe prebivalstva.
bolj bogata ko Marinka in mu obljubi tristo denarjev, če s: pismeno obveže, da odstopi od Marinke. Janko pristane na pogodbo, toda le pod pogojem, da dobi Marinko samo sin Mihe. Marinka žive o pogodbi in ko se snide z Jankom mu pravi, da mu bo vračala vso žalost in nesrečo. Janko ji *eli pojasniti, ji pa ne more, ' * mu Marinka skoro ne da pri. ' *\ da pride do besede. Janko «meje, ko mu Marinka žagi*, da bo vzela Vaška. Starih Vaška se ravno posvetujejo z -^ešetarjem, ko pride Vašek. Sta. sta zadovoljna z nameravano poroko, Vašek se pa oglasi, da ne mara Marin e. Nastane začudenje, in Va. k pojasni srečanje z dekletom, ki mu je povedala, da ga bo D arinka tepla. Na vprašanje, če r >7-na to dekle, pravi, da ne. M fo pride Marinka s starši in Ki jo Vašek ugleda, pokaže na !».>, ta je tista, ki mi je vso pjvidala. Med smehom poj a. ni jo Va-iku, da je to Marinka s kojo ga žele poročiti. Med tem, ko nagovarjajo Marinko, da pristane na poroko .«e Vašek izmuzne in odide gledat cirkus, ki je ravno prišel v vas. Mož, ki bi moral igrati medveda se je napil in ciganka Esmeralda je že preje pripravila Vaška, da V o on igral medveda. Janke pride. Miha in žena ga e začudenjem pogledata. Spoznala sta ga takoj. Bil je sin Mihe iz prvega zakona in je
samo Anton Garden, John Rak in Frank ter Angela Zaitz, in od srbskega kluba M. Lade-vich ter G. Maslach. Razprave so se izmed članov JSZ ude-žili Garden, Ladevich in F. Zaitz.
C f lililBJSlilBIilKIKIIB^S ■ mm»w. ■
sBARETINCIC & SON \
_	Tel 1475	m
" POGREBNI ZAVOD i
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
p-» y p B ■ ■■ t'e-r'Si
Dr. ANDREW FURLAN
DENTIST
Phone: Csnsl 9694 1858 W. CERMAK RD. CHICAGO. ILL. Office hours: 9-12 A. M.{ 1-5 and S-S P. M. Fridsy and Saturday all day and evenings, Waukefan office al 424-1 Otb St., Tel. Ontario 7213 Mon., Tue., Wed. and Thu. till noon. Sun. by appointment only

imsriKnn^im^^
Milwaukee Leader
Največji ameriški socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece.
Naslov: 540 W. Junean Ar«.
MILWAUKEE, WIS.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: At 3724 W. 26th Street
1:30—3:30; 6:30-~8:30 Daily Tel. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4:30—6:00 p. m.' Daily Tel. Canal 9695 Wednesday and Sunday by appointments only Residence Tel.: Crawford 8440 If no answer — Call Austin 5700
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
JE
NARODNA TISKARNA
2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
Mi tiskamo v slovenskem, hrveikem. sloralkem. ¿eiketn, poljskem, kakor tadi v angleškem in nemikem jeziku.
NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCE
PARK V
V 2i a l | R II«
PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO.
FRANK GRILL, predsednik PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU
Naii vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Ciceru in Berwynu in dovaiajo čistega na dom
TOČNA POSTREŽBA	DELO JAMCENO
1727-1731 W. 21 st STREET	CHICAGO, ILL.
Telefoni: CANAL 7172-7173
■■■■■■■■■■ ■ ■: ■ ■ m mm m
i

A Jugoalav Weekly Devoted
to lb« Interest of the Worker«
OFFICIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P.
PROLETAREC
EDUCATION,
ORGANIZATION	^
CO-OPERATIVE > COMMONWEALTH
NO, 1401.
rublt»k«4 W««kly at 363» W. 2«th St.
CHICAGO, ILL., July 18, 1<J34.
T.UpHo.«» Rockw.ll 2864
VOL XXIX.
-------Z£m
WHAT IS "PARLIAMENTARISM?
It need surprise no one that the whole question of democracy has become an issue in the Socialist Party but what is surprising is that some comrade« have such a limited conception of what democracy
yy COD'S COUNTRY
! Iri hi« recent radio address President Roosevelt concluded by saying. "Let ti« keep it God's country." So f r (rod's country has not heed ab|.»
„	i^^SHs	^HS	• .	M » employ ten millions of joft/ens
Now when the Declaration i work 111/ c las« fought against |.'thn.^h thst c.as the promise </f
the denia
By James Oneal
speaks of the "bogus democracy and parliamentarism" it logically condemns all civil rights that go with parliamentary action. One cannot be separated from the others. All
has always meant in Socialist j are designated as "bogus."
philosophy. They associate it only with "parliamentarism" and the Declaration adopted at Detroit presents this version.
Three movements in history have presented this view, Anarcho-Syndicalism, modern Communism and Fascism. The Socialist movement has never accepted this view. I am not saying that comrades who support the Detroit version are Anarcho - Syndicalists, Communists or Fascists. On the contrary, 1 think it is inaccurate to so charge them but I do think that they have unwittingly ranged themselves with a concept the implications of which they are not aware.
Parliamentary action does not i ^ind alone. It cannot be isolated from other forms of action. In fact, without these other forms that are intimately related to it, it cannot exist. One might as well try to separate the heart from the blood stream as to isolate parliamentary action from other vital forms *f action. What are they?
Stressing m Pure Fiction
There must be freedom of political organization, freedom of speech, of press and assembly. Without these civil rights parliamentary action is a pure fiction. For the workers and farmers democracy must include even more than these forms of action. They must be free to organize unions and cooperatives and these organizations also require freedom of speech, press
The Anarcho-SyndicalistS never reasoned out their attitude toward parliamentary action to its logical conclusion but neither did the deity-fates at Detroit.
Then there is the assertion that all these civil rights constitute "capitalist democracy". Comrade Thomas used this phrase last week. The assumption appearajo be that the capitalist class gave us this democracy, that it does not serve the working class, that it is "bogus" and that we should not be concerned with its preservation.
The Real Issue
The fact is that the working class wrested these civil rights from the ruling classes in this or other countries. Now it is proposed to invert historical tacts by, denying that the working class won these rights and crediting the exploiting classes with having conceded them! If this contention is correct then in the next edition of my "Workers in American History" I will havv to tear out many pages reierring to this long working class struggle.
To mention the defeat of the working class in the Sacco-Vanzetti, Mooney, Billings and other class struggles, and the coercion of workers through capitalist aigencies of information and education, as evidence of "bogus" democracy is merely to assert that this democracy is not the complete freedom we will have in a Socialist world. But the issue is
of democracy tolthe NRA. Thus far God's country Sacco-Vanr.etti, Mooney anl m>t brought comfort to the far-Billings. Did thr working class wh° Ut"' GoiV* suhitvt*-
fight for something "bo^us" :n these and other cases of
What u just as significant is the fa *t that the government has stimulated th« greatest peace-t'me
frame-up?ShaIl we henceforth deficit in our history. That deficit •/O to the Wickers and say, reached the staggering total of "Your struggle to retain what!10 bi,!i°C	™th. ,fn,,P* *?'
.... *■	' i	?reoan< ahead. The President made
your ancestors won is bogus. I no mi.r,t, <in ttf thic Fayment iuf th;
I he Socialist Party brieve.* interest and principal on (his de4>t that political action, parlia-
Preserving A Dying Order
mentary action and .the civil rights that go with them are bogus." If so, we should aho say, "We favor bogus political action, through bogus civil rights, for bogus candidates, by a bogus party." Why not? It is the logic of this reasoning.
More About The Declaration
By Mary Jug g
Too many di ussOns on the n*w | When textile» throughout the Declaration l»y -u;. »«.iters of the I spools of tbs land stress natiojiaJ-ll" Kxo-rt have \h n nothing Mara Ism. present econojftiet from a ca than ^-descriptions of its qualities, pitslistic viewpoint, teach adherence by calling it "revolutionary",- to the ideals established by their
" f ru L ■ h» fnruin ...I " «»»l... I____. -i.v /	.	.	' .. .
tra lu ht for ward," "the best document ever drafted,' etc., rather
Now that the rule of Adolph Hitler is nearinj an end, the truth is being tol^d. Hitler stands revealed, not as the Moses who was striving to lead the German people out of the wilderruMs of international oppression into the promised land of a mythical "National Socialism," but as a tool which the German owning class was using to keep the German workers enslaved in a dvipg economic order.
Not patriotism, but profit, was the motive behind all that Hitler and his backers did. In Germany, as in all other Capitalist nations, the profit system was and is crashing. Only th* ability of the German owning class to capture the trade of the world would enable that nation to keep its factories busy, Only by underselling competitors would the German profit-seekers gain the customers which they need. And only by enslaving the German workers—by COm-pita li stir vie wpolat, teiuh'adherence Piling them to accept such
can only be effected by increasinv the cost of living. The deficit has increased from less than a bullion ea h year since 11)31 to nearly four billions for the year 19.'M.
There mu'H be an end to borrowing. Will it then be inflation and universal collate? Anxwer, Mr. Rooeevkl. — The New leader.
To lo.-e one's purse means nothing. Tu lose one's joib means Uith.
forefathers—when we must solicit for signatures to petition for the
and assembly, freedom of .not now one between the pre-strike and boycott. Moreover,¡sent limited democracy and when a working cla •< party be-. Socialist democracy. If we comes a powerful organiza- could get the latter tomorrow tion jjeepresenting the masses we would abandon the former,
with representation in legislative bodies it will rest upon the willing and active support of organizations of the working class that can only live and grow through the exercise of all the civil rights we have mentioned.
but this we cannot do. The issue then is whethei -ve shall fight to retain the democracy and freedom of action now available or form a united front with its enemies by calling it "bogus".
Let us not lorget that the
than a sincere appraisal «>f the j right of the IWty to appear on the meaning and obligations behind the j ytate ballot? — when the great actual words of the declaration. |" nass" of the American public has
Let it be clear at the ouUet that no conception of the word "social my statements aie not a Nummary i rn"—when the "lowly paid" Ame-<»f opinions copied from the New ritwns can be excited over a half-Leader. 1 have before me a full miUion dollar boxing match at one stenographic report of the debate on the Declaration at the Detroit convention as well as a copy of those Principles. These I am talcing verbatim, as 1 presume every mem-!>er of the Sociali X Party of America will be expected to do if the Declaration is adapted by referendum.
In opposing the Declaration no one is« so foolish as to condemn it for its "awkward |4irasing" or to quibble over its grammar. But when those who know both the English language and the strength of the Socialist Party of America full well persist in advocating and relying upon "masj resistance" and a "general strike", then we can spare .hem no less ridicule than the mis-sionaiy who sets foot on an inland of cannibals and says, "Now, when I walk through, the whole flock will stand up ami follow me and be converted", knowing all the while that
us think in i Americans come to understand that all the flamboyant promises of the past few years have been merely bait to keep the German workers in the trap of German Capitalism, perhaps rhey will also reflect that the betrayal and enslavement «flowed Hitler's rise. American
workers by Capitalist exploit era is not an exclusive Teuton policy.
In America we have a "New Deal" which is dedicated to the same purpose as that for which Hitler was permitted to rise to power. Not the welfare of American workers, but the profit of American labor exploiters—and, above all, the preservation of the economic system which permits one class to exploit the producers of wealth—is the objective of Franklin D. Roosevelt and his administration^ If Roosevelt succeeds in preserving! the profit system for yet a little while he will be called 'great. If he tails he will take his
place with Hitler as an in-efficient tool of the exploiters of the workers of the nation over which he ruled.
It is significant that the immediate results of the "New Deal" are similar in al least one respect to those which iol-
profit-takers, like their German class brothers, report an jicrease in the surpluses which they are permitted to loot from workers.. But the greater the profit taken by the owning class the greater will be the danger of economic collapse.
Only by permanently condemning increasing millions of people to pauperism can the owning" class of this or any other nation hope to extend the life of the prolit system. That is what Hitler did. It in what Roosevelt is doing and must continue to do if he holds to his determination to save the Capitalist system.
—R. L. A.
low living standards that their exploiters could undersell the rest of the world-^-only in that way could the objectives of Fritz Thyssen and his fellow industrial barons be gained.
The exploiters of Germany's lf ,,riacii>|eJ5
is becoming monoton-
workers selected Hitler to <>us because there is so little in the
moment and a clean up crusade of cheapen German labor and
backed him to the limit. For a while it appeared that the Nazi dictator would make good. Wages dropped 25 to 35 per cent in the first year of Hitler's rule while Thyssen's profits went up 65 per cent.
But German Capitalism could not stand alone while the profit system was crashing throughout the world. Today the end is near for Nazi-ism
indecent movies (no different from those they've been witnessing since the beginning of films) at the next —when a handful of police can roi*t the combined membership of the Party in any place—let us not provoke laughter \from the capitalist ranks by admitting that we are so foolish as to deceive ourselves.
lf it be true that the average American is waking up, all well and fine. It h to our advantage. No one will deny that the field for practical work in instruction of socialist principles is large, and the time ripe. That should be our aim in laying down our principles, and therein should lie our enthusiasm. But to think that in case of an emergency tomorrow we could stand up an say, "All rigiit, mass. Follow me snd resist," is not only fooling one's self but also flaunting a very weak and
The discussion on the Declaration mot-rery and a cooperative commonwealth. It's been going on and on for centuries. Ahd just as the workers gain prominence and are nearly ready to start their job of a cooperative common wealth their ranks are split, reaction takes control ind ba -k/>a< >k 50 or 100 years «roes the cause. The remarkable thing is that ecwh time it has rebounded higher and higher. We hope tha<t Germany may soon become one of those rt-bounding countries in which tbs wvirkets triuui4>h.
• • s
Declaration with which Socialists realy differ and disagree. Thia necessitates a lot of repetition. For John Rak, James Ones! seems to be the authority of the Socialist Party. I may remind him that even Oneal can be wrong. And the narrow minded edict is no argument »gainet the Declaration. After six weeks of hot and mild discumion I am more firmly convinced that the Declaration is satisfactory than I wae because all the arguments thus far presented certainly wouldn't be any barrier for its adoption. Some com-
rades ara stressing the meaning of and nobody knows what will the woid "bogus" to the limit. If take ite place. Tomorrow may
the kettle is already boiling to re- meanirgle»» threat into the face of oeive his bor.es.	'the capitalists.
see Germany in the throes of a guerilla civil war which may be the means of destroying all that is left of German art, science and culture.
As the hypocrisy of Hitler i is being revealed to the world,
THUNDER OVER GERMANY
THE EASIEST WAY TO MAKE SOCIALISTS
Anyone who tslks with men who do not read a Socialist paper, and gets their slant on public questions, cannot but be impressed with the me?sy nature of their ideas.
Even men who are naturally progressive-minded are muddled in their thinking. They advance contradictory opinions without realizing it. Seemingly it never occurs to them that they should have some better •basis for their views than reading the capitalist press.
Undoubtedly you have noticed this. You have pitied their ignorance and felt ashamed of their stupid statements. Sometimes you have lost your temper and called thflm damn fools, which didn't help any evei if true.
How can you expect suclh men to know how to vote?
They don't know. And they do not vote intelligently.
Not that they always vote wrong. They will teU you, sometimes, that they voted for such and such a Socialist, expecting you to looJc upon this sa a cardinal virtus. You express approval, but you know that voting only for an occasional Socialist ia the sign of the muddlehead. Such a voter has not thought things through. He has no center of gravity. He has not studied public question*. He has no logical basis for his voting. He is just ss likely to vote for s Republican or a Democrat next time, as the whim may strike him or as some individual may appeal to his fancy.
You cannot bs satisfied to 1st a man stay in that condition.
If you are a good Socialist yourself, you will try hsrd to persuade him to take a Socialist paper.
You will explain to him, as inoffensively as po.-.ii»ble, that his ideas are va<gue and illogical, that he has neglected to educate hlnlself on public questions. Yo-u wifl advise him not only to read the news and features in a Socialist paper, but al o to read the articles and editorials on public questions. You can tell him truthfully that he will get a liberal education from them, as so many othem have gratefully testified. In getting his subscription you will at one stroke do him a favor and do the cause u good turn.
This is the easiest and least expensive way to make Socialists.
—The Milwsukee Leader.
Detroit Branches Sponsor Outing Sunday
On Funday, July 22nd, branches No. 114 and 116 JSF are sponsoring an outing at the Upper Straits I*ake. This location is well known to the Slovenes of Detroit. As usual a good time is assured to sll who will attend this outing. There will be games, swimming, dancing, singing snd plenty o-f refreshments for all. In order that thin mav be a success-full affair we invite the young folks and all our sympathizers to come out. Reserve Sunday, July 22, ami npend the afternoon with us at Upper S4rsits lake.
Commiltss, D«troit, Mich, i

the old guard wasn't so determined to kill the entire Declaration at the Detroit convention I feel quite confident that some of these "high sounding" phrases might have been clarified thru amendments. But no, they were intent on defeating the whole thing. And so we've got a Declaration they didn't like and what's more reports, if they are to be believed, prumiae its adoption thru a referendum.
s s •
Quite a few out of town visitors will be the «ruects of Pioneer Lodge No. 55U SNPJ at their grand "All Kngli h Speaking Lodge Reunion" on July 28 and 29. They will celt brate the 30th anniversary of the ,C\PJ at a big picnic on July 29. The Chicago District Federation of S.NPJ will also asdift and play hjet to the Cleveland Federation which is sponsoring a special excursion to Chicago lhait weekend.
•	s •
We haven't had «-pace to comment on the atrocities committed by Hitler in his supposed purging of his awmy. Today he defied the' entire v\orld. He is boss, ruler, envperor, » lief judge, law, divine being and what not, all in one. What is pitiful k/jout the whole affair is that people still '.«'U-pport him and in addition that he receives support in the United States. How long can he keep his power? Many are of the belief that he'll be going even this year yet. However, I suspect that his purging ha* quieted any expectant u$>risal for a while. He is pretty weM protected by his black guards and it isn't likely that they'll take a chance s..id allow their heads to roll in the sand. But what gets sensible people is how Germany and its intelligent race could pick on such an in*ane b ailer. That he will meet his Waterloo, there isn't any question. The only question is when. In the meantime the people must suffer.
•	• s
If reports are reliable, and they hould be fairly accurate, Germany's foreign trade has been dwindling rapidly. Its gold supply, with which they pay their foreign obll|rations, is very feeble. Unemployment has risen, so have prices of commodities, while the wages were lowered re-du ing the standard of living greatly, This all will mean greater terror by order of Hjtler, it will mean greater suffering and greater chaos. And out of this chaos, suffering ami i pp i ess ion the workers are i>upposed to rist and build a sane world, a de-
I offer two suggestions for our "Tenth Regular Congress" which will tike p'ace in Cleveland, Ohio, St pt. 1, 2,' and 3. One, that the Executive Committee of our Federat on be enlarged to eleven members. Thst in addition to the seven now ele-tel from Chicago four mor« be ad k'J from the other rtates. Perhn.ps wo rould deleivnine some method by which two could be ch>en from Pennsylvania, one from Oh:o and jne from Wisconsin, Kansas, etc. The present makeup of the committee would not be altered. That is, the seven Chicagoans would form the Administrative Committee and meet orvce a month. The entire committee could meet twice a year. One of the reasons for this division of authority is better supervision and a closer contact. There are many other good rea ons, however. W* have been altogether too 'inactive. Perhaps, thru there means we coulJ contact poswKde propagandists, etc. The other, 1 reevn-.mend to the reporter on fraternal societies. In the past, comrades of our Ft I 'ration and memVv'rs of the same 1-Jge or society • would take opposing :i-les on vital i.vues of policy. Many times they would quarrel alKraVt .h ir views and cause ill feeling amotift the tm-W.»ership. We should ins st that cctr.'rades, on vital issues, st^nJ together and refrain from fi«h'i.ig one another but fight reaction together. If comiades can't agrel* how wrl outsiders agree with the comrades. To determine the right policy wayi can be arranged. This thing is especially true of lodge leaders and ex .«curves. They pride themselves in being numbers but sometimes are of no credit to the Federation. A definite policy could be set up and comrades asked to* follow it.
Who Said Manhood Suffrage?
If we were to dra»w our conception of the average American, we would describe him as a hungry pup surrounded by sausages, in the act of voting for the muztle over his snoot. — T. A. G.
All Fixed Up
By the time the next war come», so many of us will be used to living on less than a dollar a year that dollar a year jobs will be n ponulsr that there won't be any fighting men left. — A. G.
Americanism :	Workers' ehlldrst
•offering from	malnutrition; riek
■oen'a childran	Injurad by tating.