110. številka.
Ljubljana, sredo 14. maja.
XII. leto, 1879.
LOVENSKI
Izhaja \muk dan, izvzeuiši ponedeljke in dneve po praznikih, ter Telja po pošti pnjeman za avstro-ogerske dežele za celo leto I''. -M., za pol 1 ta 8 gl., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 glćL, za četrt leta 3 ghl. 10 kr., za en mesec 1 jfld, 10 kr.   Za pošiljanje na dom ho računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje ua ljudskih šolah in ta dij ako velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta *2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila 86 plačuje od četiristopno petit-vrste 6 kr., če Be oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če bo dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolinanovej hiši št. 8 gledališka stolba". Oprav nifitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnej tiskarni" v Kolinanovej hiši.
Naša nemška in nemškutarska usta-voverna stranka se je postavila zoper vlado!
Mala izprememba v razmerah vnanje politike uže deluje na notranje. Osvojitev slovanske dežele, zanemarjene Bosne, pretresla je vso nemško vladajočo stranko v C.slejta-niji tako, daje začela razpadati, in vidno Se dalje razpada. Zrno te stranke, tistih 112 poslancev, ki bo glasovali proti vladi, katero so prej podpirali, to je, zoper okupacijo Bosne, izbrali so bili odsek, ki naj naredi nov program za obstanek ustavoverne stranke. Ta program je zdaj na svitlo prišel in je v glavnih zadevah vladi protiven, o pozicij o-nalen, kar se v očigled novih volitev ne more preveč naglasiti. V etranbkih stvareh pa ima v sebi lepe fraze, obete in obljube, ki so le „pred volitvami" na nemško-ustavoverno zastavo zapisane, katerih pa „ustavoverni" (to ime je uže dvomljivo) sami ne mislijo držati, kakor jih zadnjih šest let nijso držali.
„Sto dvanajst" nemških ustavovercev namreč pravi : Prihodnje volitve silijo nas ona načela postaviti, po katerih bodo neodvisni elementi ustavoverne stranke kan didate postavljali in podpirali. (Torej na odvisne ali vladne elemente se us ta voverna stranka nič več ne ozira. Ustavoverci mislijo tedaj, da jim pri prihodnjih volitvah vladne ali uradniške podpore nij več treba, kajti tega vendar ne mislijo, da bodo uradniki rajši za UBtavoverce glasovali zdaj, ko so zoper vlado, nego so prej, ko je ustavoverstvo bila vladna reč.) Kot ta načela zaznamo vaj o n! 12" ustavoverci sledeče: Dagnje razvitje ustavnega dela,  uresničenje  še  muozega nedovršenoga
načela v osnovnih postavah glede politične in verske Bvooode; da se vlada uda večini poslancev ; vsled tega bi nehali politični boji v parlamentu, kateremu ne bi bilo treba skoro celo leto zbranemu biti; gospodarskemu interesu se hoče vedno večja skrb nakloniti; prenareli se obrtski red, osnuju se strokov-njuške šole, čuvajo se interesi poljedeljstva, kreditne potrebe kmetskega prebivalstva; dosežen j o ravnotežja v državnem gospodarstvu, boljša razmera davkov, poprav ljenju vojne postave, zdatno ponižanje vojske, vse to obeta „112** nunskih poslancev, da bodo storili, če jih ljudstvo še voliti hoče; napredna naprave pri šolah da bodo ohranjene, le izvršitev za kmetsko ljudstvo da naj bode v bodoče menj strogo. Ta načela našteva program, pa dalje pravi, da Nemci hote tu ii načelo narodne ravnopravnosti varovati, kakor so ga vselej (!?) in da hote bratovsk sporazum. Nagodba z Ogersko nalaga nova bremena Avstriji. Skrbeti se mora, da bodo zastopniki v delegacijah več moči imeli. Program ee izreka zoper vsako politiko aneksij in razširjenja noj države, in silno se mu zdi, da se okupacija IJ »sne ne raztegne dalje. Pod-pisatelji tega programa pravijo, da bodo samo tisto vlado podpirali, katera bode za tu izrečena načela zastopala in dosezala.
Ker nij misliti, da bi še zdaj, ko je vsa Evropa še v vrenji in so Žalibog naše meje na italijanskej nemškej in še morda na druiih straneh v nevarnosti, pri nas kakšna vlada mogoča bila, ki bi si upala cesarju predložiti /manjšanje vojske; ker sploh nij misliti, da bi zdauja vlada ta program „112" kot svoj prevzela; ker ta program, kakor uže od kraja omenjeno, kliče samo neodvisne torej ne vladne ustavoverne elemente pod svojo za stavo,  in — kar je glavna stvar —  ker iz
vira samo iz opozicije proti okupaciji Bosne: menda ne bode nihče tajil, da so ti nemški ustavoverci šli v opozicijo z o-per zdanjo Taaffejevo vlado. To priznavajo tudi vladni listi in na pr. stara nPress«iu od nedelje v svojem prvem članku ta program imenuje naravnost „die consequenz eines op-positionellen standpunktes" ter ga močno negativno kritizira, a jej pritrjavajo provincijalni oficijozi, tako da „Triesttr Ztg." od 12. imenuje to ustavovtrno izjavo naravnost „das wahlprograrara der o p p o a i t i o n."
Zakaj to tako nuglašamo? Zato ker vi' dimo veleJnteresantno prikazen, da se je tukajšnji organ naših nemškutarjev „Lai-bacher Tagblatt", podp rano in priznano glasilo gg. Kalteneggerja, Schreva, Dežmana, Lascbana, Scboppla, Zhubra, iu kar je še one gospode od ljubljanskega kazinskega konstitu-cijonalnega društva, da se je, pravimo aLatb. Tngbl." tudi na stališče te opozicij onalne „reformskfc" btranke vrgel, torej da pred državnimi volitvami Btopaio naši ne m a kut ar j i V opozicijo zoper vlado Taaffejevo.
Glasilo Kaltenegger - DeJ.maaovo „La"b. Tagbl." namreč v svojej 107. številki v listu od sobote prlniSa kot prvi uvodni članek „das vvtthlprogramm der occupationsgeguer". Na čelo lista se pa deva jo le stvari, katere uredništvo za svoje sprejemlje. A ne dovolj s tem, „Tagbl." ne pušča nič dvoma, da njegova stranka odobrava program ustavoverne opozcije, temuč pritr,uje dunajskemu novinarstvu, katero sicer graja dolžino programa in ga nekaj kritizira, a se ga veseli, ker je „dobro došlo* prvo znamenje volilnega gibanja, in upa, da bode trden ostat, ali, da citiramo njegove besede: „freut sich andererseitz Uber das zustandekommen dieses oppositions-prograuuns, begriisst
Ms te k.
Spomini iz otročjih let.
(Spisal Nia V o do ran.) (Konec.)
IV.
Rad sem poslušal ptičje žvrgoljenje, fantovsko petje, starinske cerkvene napeve, s katerimi sta star suhi učitelj -orgij avec in še bolj suha žena njegova poveličevala službo božjo, — rad sem poslušal godce, kateri so vabili plesaželjno mladino v prostoren skedenj, ali najmilejši glas mi je bil glas zvonov. Zvonjenja in pritrkavanja poslušat ne b.l bi se naveličal noč in dan. Ko je zvonilo „delopust" ali „sveti večer", ko se je razlegal glas zvenov o praznikih in slovesnih cerkvenih obhodih, bil Bem slep in gluh za vse drugo, — jmoje oči so bile obrnene v zvonik, kjer so
zvonovi peli, duh moj pa je plaval visoko nad zemljo v višavah neopisljivih blaženih občutkov. Razumljivo je, ako sem svojo ljubezen do zvonjenja prenesel na zvonove in zvonike. Oboje sem imel v visokej časti. Izprašcval sem vsacega, kdor mi je hotel odgovarjati, koliki so zvonovi, kdo in kako jih dela, koliko stanejo itd.
Veliko je bilo moje veselje, ko me je cu'kvenikov sin soboj vzel v zvonik, radovedno sem poslušal njegove resnične in izmišljene pripovedke o zvonovih, kako se potezajo in obešajo v zvonik, kako razganjajo oblake iu točo, kako ublaževajo požar in kako ogluše polje, ako so preglasni. „Glej, ravno tale naš večji zvon bil je tako glasan, da je polje oglušelo, in nij hotelo več roditi, Priti je mo ral zvonar iz Ljubljane, da ga je prevrtal, ter mu glas vzel."
„Kako se zvon prevrta?" vprašam ga.
„To zna samo zvonar; on ima majhen svedrec, tanek ko šivanka, in ga prevrta tako, da se mu nič ne pozna, in potem ima slabejši glas."
Kadar je kdo pripovedoval o kakej vasi, ali o kakem mestu, nikdar ga nijsem zabil povpraševati, kak je zvonik tam, je-li lepši in višji od našega, koliko imajo zvonov tam, so-li večji kakor naši, so-li glasni in lepo ubrani. Prišedšemu v drugo vas, kjer še nijsem prej bil, bila mi je prva skrb ogledati si zvonik iu paziti, kolaj se bode oglasil zvon, da bodem mogel presoditi njegov glas.
Moja največja želja je bila, zvonove imeti, ako ne velicih, vsaj majhene. \ Mobil sem mali zvonČiČ, — prej nij bilo miru pred manoj. Zdaj sem zidal zvonik, vauj obešal svoj zvon-čič, zvonil k maši, opoludne, zdravo Marijo, — zdaj Bem tekel materi kazat, kako umetno znam pozvanjati, kakor kak star ministrant,
dasstlbe a Is ein w 111 k o m m e ne s erstliogs-zeichea der wahlbewegung umi gibt dem vvunscbe ausdruck, dass diesea vvahlprograrnm seinehieb- und stichfestigkeit bevviitiren moge."
S.c^r je to „Tagblattovo" stališče in to prestopanje gg. Kaltenegger-Schrev-Snp-panove stranke v opozicijo zoper vlado, k*t.»ra je za oku mcijo Bo s n e, je p op ol ne m kotiMckvoiitiio od strani oaih gospodo*, ki so lani v občnem zboru kon-stitucijonalnega društva v ljubljanskoj kazini votirali grajoali „tn iss-billigung" vladi z*rad okupacije B >sue, — vendar bode situvacj* za nas tako nova, če zagledamo te možakarje v opoziciji, da Bmo kar radovedni, kako b6. Mi smo dolgo borbo bojevali v opoziciji soper vlado, mi znamo kako je to. G. Kdtenegjer, Dežman, Schrev pa tega Se mjso izkusili. Veseli nas, da so se tako okorajžili! O tem pa morda drugič.
Še en epilog.
Iz Notranjskega 11 maj*. [lev. dop.] Nad 80 izvirnih, deloma precej obširnih dopisov o slavljenji srebrne poroke Nj. Veličanstev cesarja in cesarice iz vseh krajev Slovenije priobčil je „Slovenski Narod". Lep praznk za vse Slovence je bil dan 24. aprila. Ta slovesni dan je za celo Avstrijo iu za nas Slovence še posebej zgodovinsk dan.
Bil je uže govor v tem listu o pomenu tega slavnostnega dneva za nas, vendar naj mi bo dovoljeno, da nekatero stvari še enkrat povdarjam.
Svečanost, katere so se udeležili vsi Slovenci — vsak po svojej  moči,  bila je pro stovoljna.   Ljubezen je narekovaU, ljubezen vršila, — ljubezen do cesarske rodovine, Jju bežen do domovine.  Nič agitacije nij bilo, in razmerno le malo s° je čulo o pripravah, zato 86 nijsmo nade juli, da bodo ovacije tako splošne, tako obširne,  a ko  se je približal predvečer zaželenega dneva, potresla se je vsa slovenska zemlja od groma možnarjev, zasvetili so se vsi vrhovi, in v zračne višave doneli so u srca celega naroda radostni vzklici: „Živio cesar! Ž'vela cesarica!" In drugi dan vrel je narod v cerkev zahvalit se Večnemu za srečo, ki jo je podaril  njega vladarju in vladaric, in prosit ga, naj ja blagoslovi še v prihodnosti.  Potem se je pa narod veselil in radoval cel dan in §e pozno v noč.
Naš narod je vladarjeve] hiši Brčno ulan in Avstrijo zvesto ljubi, to  Be je vnovič po-
kazalo. Ne bi dobro naletel, kdor bi hotel očitno in naravnost protiavstvijsko seme sejati. Slovenec si še misliti ne more, da bi mogel „pod drugim cesarjem ali kraljem" Živeti. Ko bi ae Avstrija kedaj — česar Bog obvaruj — ob kratkovidnosti in trmoglavosti N e m-cev in Mag, arov razbila, bi Slovenci izgubljeni bili, obupali bi, ker bi se ne znal privaditi novemu gospodarju.
V očigled te na novo dokazane udanosti in zvestobe do prevzvišenega avstrijskega prestola upamo, da b > lo za v s e 1 - ■ j utihnili tisti hudobni in bedasti glasovi iz spridenih in mo-rulično propalih krogov renegatstva iu nemčurstva, kateri ho našemu narodu in njegovim postavno voljenim zastopnikom očitali „izdajstvo". Naš narod nij pristopen izdajalskim idejam, in nij in ne bo nikdar volil izdajalcev za svoje zastopnike. Ako se kedaj kak izdajalec pokaže, treba bo njegove volilce iskati mej renegati in od nj h komun dirani mi ■ . .
Slovenske . izjave  u danosti  in zvestobe imajo dvojno vrednost, ker jih delajo Slovenci v velikej  revi in bedi in nezadovoljstvu z možmi,  kateri so dozdaj na državnem krmilu stali. Kadar je treba državi krepkih branitelje?, kadar država zahteva žrtev, kadar se prilika pmuja svo emu vzvišenemu gospodarju svoja srčna čutila pokazati, vselej in povsod je Slovenec na svojem mestu, in kar stori in da, stori in da, dokler more, radovoljno, po zabe-č, da je bil do zdaj zadnji, kadar so se delile politične pravice; da nij mogel doseči ravnopravnosti z drugimi  avstrijskimi narodi, da ga nikdo nij branil, ko so  mu prevzetni sosedje spodkopavali narodno življenje; da so se mu  zaničljivo posmehovati,  ko je prosil omike in pravice v narodnem ježku; da so ga od sebe pehali, ko je prosil, naj ga osvobode* nepotrebnega političnega jerobstva. Tudi o tej slovesnej  priliki je Slovenec pozabil, da ga njegovi sodržavljani nemškega in italijanskega rodu ne spoznajo sebi ravnopravnoga. To in marsikaj druzega neveselega pozabil je Slo venec, ker dobro ve, da na cesarja najmanjša senca strankarstva ne pada, ker ve, da cesar vse svoje narode enako ljubi, in da se godi proti njegovoj nakani in volji, ako se kateremu koli narodu in v k a te rej  koli  zadevi krivica godi.  Nasprotno pa se je Slovenec hvaležno spominjal,  da se je cesar velikodušno in mi-lostljivo odpovedal pravic absolutnega vladarja, ter nam podelil ustavo in z njo stalno podlogo narodnega razvoja, da nam je pokazal in
odprl pot k slobodi in omiki, — spominjal g* Slovenec, da mora za narodno probujenje, za dozdapji napredek na narodnem polji in zrn samostalnost, kolikor jo uživa, v prvej vrsti zahvaliti se svojemu dobrotnemu cesarju.
Vse dozdanie življenje našega preljublje-nega vladarja nam jasno priča, da ima, blago in plemenito srce in trdno voljo osrečiti svoje narode, in to nas navdaja z novimi nadami, z novim pogumom. Lepšega pripoznanja ljubezni in u danosti ne more si želeti nobeden narod, kakor je ljube-.njivo pismo, katero j« cesar pisal miniitju grofu Taaffeju. Tako n# pišu vladar svojim podložnim, tako piše prijatelj svojim prijateljem, tako piše oče svojim ljubljenim otrokom. Cesarjeve besede bomo tuli mi S'ovenci skrbno hranili ne le na papirju, temuč tudi v srcu. Tudi mi Bpadamo t veliko družino cesarjevo in trdno upamo, da-si tudi za naprej njegovo očetovsko ljubezen ohranimo, in da njegova modrost kmalu najdo sredstva, katera prineso vsem narodom ravnopravnost, srečo, zadovoljstvo, mejsobojno ljubezen in spoštovanje.
razgled.
Politični
HotrmU<k «lc*žele.
V Ljubljani 13 IPrštvni &hor je sprejel,
maja.
ozirajoč)
— zdaj sem zvončič v hiši kam obesil, nove poskuse delal, da so morala vse domačine ušesa boleti.
Ko sem začel rabiti svinčnik, risal sem, kjer sem le dobil kaj belega papirja, zvonike in zvonove. — Bravši prvikrat o velikanu mej zvonovi, o največjem zvonu na svetu, o zvonu v daljnjej Moskvi, želel sem iti na Rusko, da bi videl ta velikanski zvon in zvonik, kateri ga noBi in slišal njegov mogočni glas.
Hitro minejo dnevi blažene otročje dobe, in ž njimi otročje želje in veselje. Otrok, mladenič, mož, starec — vsak ima drugo veselje druge želje. Se rad poslušam lepo zvonjenje, a ne več tako veselo, kakor nekedaj; radosti, ki jo občutim, primešana je obilna mera srčne žalosti. Nehote Be spominjam, kadar slišim zvoniti, potrtega srca, da bo meni najbolj dragim osobam zvonovi uže zapeli zadnjo žalostno pesen, in da sem ostal sam, sam sredi
kakor
drugo skoro
pehajoče se množ;ce. Bj-li meni še kedaj zrou veselo  zapel,  bo-li bolno srce našlo kedaj zdravila? — B.)g ve.   Pa naj bo to, hoče, vsaj to nij moja največja želja, — bolj vročo željo gojim.   Zipel naj bi zvon, kateri bi zbudil še speče in dremajoče sinove majke Slave,  iih  zdramil in privabil vsacega na svoje mesto, sklical jih k dolžnosti, delu, slogi in edinosti; zapel nuj bi zvou, ka teri bi s svojim glasom pretresel širno zemljo, in proglasil ljubezen za vladarico vsemu svetu, da bi postali  „ljudje  vsi bratje,  bratje vsi narodi*.
se na občno pomanjkanje zdravnikov po kmet tih, resolucijo, naj se v Lvovu, O omucu in Solnogradu ustanove medicinsko-kirur-r gične fikultete. — Z\ slovenske dežele bi kot središče pač smela — ako jo Solnograd dobi — z večjo pravico Ljubljana dobiti tako fakulteto. Ali povsod smo zadnji.
Ćeiki listi pišejo dan na dan o vprašanji vstopa v državni zbor in vedno brdj in enoglasneje se poudarja da gredo tja le, ako jim vlada nasproti pr.de. To se bode najbrž tudi zgodilo.
ViiueiJ«" države. Iloltjftvski knez Aleksander (Batten-b-rg) je nt svojem potu k ruskemu cariu 11. t. m. bil prišel v Oleso. kjer ga je prebivrl-stvo slovesno sprejelo. Ol tam je odp'.ul na jahti „Eriklik" v Livadijo.
I* Trnova se javlja, da se je tja vrnil knez Doudukov-Korzakov in bode sprejel princa B^ttenberga, ter mu v Sofi i vlado izročil.
Zbliženje Rusije in Turčije je iznenadilo jako neprijetno vse sovražnike Slovanov, N ;nici zato še bolj grdo zabavljajo na Ruse, ker se menda boje bodočnosti. Zatorej jim „G ilos" odgovarja: „Noben narod tako imena „kulture" zlo ne rabi kot Nemci. Nemci imajo zmtroiu ku'turo na ježku — naj se bojujejo zoper klerikalce ali zoper Siovane, ali pa naj se hote na stroške francoskega bogatstva mastiti ali na ruskem semnji svojo slabo robo drago prodajati. Pa tudi francoski „Tempa" pravi: „Nem^ko novinarstvo ne more najti dovolj surovih bese lij in psovanj zoper ruski narod, in posebno berlinski listi, ki so sicer veljali kot Rusiji prijazni, odlikujejo se zdaj a strastnim sovraštvom".
Antfleši si V3e prizadevajo, da bi z afganistauskim eni rom mir sklenili, ker se boje Se vo;ske z B nno, ker jim uže v Afriki težavno gr<;, in ker so videli, da tudi v Afganistanu po Šestmesečnem vo,evan;i nijso — skoro nič opravili. Zitorej je indijski podkralj, kukor „T mes" poroča, podal po Civaguariju Jakub-kmu pismu, v katerem sa Jakub kau priznava kot faktični gospodar afganistanski.
Mnogo, mnogo enacih Bpominov bi ti, dragi bralec, še lehko pripovedoval, a previdim, da sem te uže dovelj dolgočasi, torej tuham. Ako se pa še kedaj srečava, povedati ti hočem kaj bolj zanimivega.
Dopisi«
B m jVo«l<lra;;<» 7. maja. [Izvir, dop.] Kakor v narodnem obziru tako tuli glede svečanosti Njiju Veličaustev ciija Franja Josipa I. in Enabete o Niju p-jtindvajsetletuici srebrne poroke nij Poddraga  zaostala; oziroma
*i n: j    u *      .i tj svojega financijalnega stanja je prav dostojno
praznovala juh lej.
Uže takoj v začetki dopisa pa moramo omeniti, kar priča zadnjih „Nov?c" dopis iz Poddrage, da ko bi neke osobe malo manj strastn \ slavohlepne in sebične bile in svečanosti ne cepilo, bi vse še impozantne]« bilo izpalo. Dopisn'k „Novic" je na predvečer ,in dan slavnosti srebrne poroke bil na eno uho gluh in na eno oko slep — rjrugače bi oe mogel kar mimo grede zamolčati v svojem dopisu kaj se je zraven veselice v šoli, tudi od druge Btrani v proslavljanje omenjenega dneva godilo v nnšej vasi. Kako lepa rola najivnosti!
Programa prav za prav nj bilo nobenega, da si je županstvo v ta namen sklicalo občinsko odborovo sejo — kdo je kriv ? Prostav-Ijenje se je vršilo — da ne bodemo (kakor „NoviSki" dopisnik) naše šolske veselice prezirali, tako-le: na predvečer ko začnejo pri-irkavati z zvonovi pokajo tudi možnarii. Zvečer v mraku se je zapalil kresna Ušivniku, kjer so se zbrnli pevci z županom in tam avstrijsko himno in nekaj narodnih zapeli, vmes pa je bobnelo pokanje možnarjev in pri cerkvi ao pritrkovali. Itsvno v tem času je imela tudi Šolska mladina svoj kres. Po kon čanera kresu se je Šlo v vas in tam pelo do županove hiše „Naprei" in „Naglo bratjo"; tu se zbor pevcev spremljan z vaškimi rezervisti in drugimi možmi, ustavi in ponavlja avstrijsko himno. Drugo jutro zarana uže pričnejo zopet streljati in pritrkavati v cerkvenem stolpu, kakor bi jeden drugemu hoteli odgovarjati. —
Polu osme ur* zatrobi „bornist* in kmalu sotPoddraški „veterani" skup, da malo posku-flijp svoj „rehc-umu.in „lpaks-um" — da se potem s šolsko mladino udeleže cerkvene svečanosti. Ko smo koračili po vasi proti cerkvi, se ve da je kateremu, mimo radovednih lju dij, bilo treba malo ustna Btisniti, a v cerkvi nij nobenega, bolha ujedla, in naš g. kapitan nas je pohvalil. .
Zvečer 24. aprila ,zope£ kres na Ušivniku in šolska veselica v šoli,, kjer je bilo prav okusno okinčano, in spored se je dobro vršil, vmes sa ve da se je neprenehoma streljalo. Zdaj Fopet pride Poddraška garda k g. žunanu s pevci in n?katerimi drugimi možmi, kder se je malo zaužilo in rebra podstavilo, pntem pa se vrstile napitnice. V imenu vseh rezervistov izrečem tukaj javno zahvalo za radodarno po-gostenje Poddraških „veteranov" gosp. županu; nič manj bi ne bila ovi dan pogostena Sol-Bka mladež, pa —. Omeniti moram da je bila županova hiša prav dostojno razsvitljena, tako tudi šola, in da so na obeh hišah visele n a-rodne zastave. Tudi ne smemo zabrti g Jos. Trošta, on je k lepšemu izidu tega dne tudi pripomogel, za kar mu gre hvala!
2E Dimujta 10. maja. [Izviren dopis.] Dne 9. tega meseca je zborovalo naše tukajšnje Blovensko društvo „Slovenija". Na dnevnem redu je bila tudi volitev prelseioika i u šestih odbornikov. V zimskem tečaji je b:l „Sloveniji" predsednik g. Anton LsnarČic* N.;glaš-jval > se je uže večkrati v „Slov. Narodu", koliko se je on trudil z>*. na^e društvo, kako ju umorno je delov:.! v prid „Slovenije". Največ se imamo njemu zali valiti, da je društvo letos t.o:iko-krati in tako izborno o raznih prilikah nastopilo in javno pokazalo, kako napreduje, kuko deluje. Hvaležno se je pa tudi skazila „S!< -venija" o vsakej priliki g. L.'narč.ćj, svojemu marljivemu   predsedniku,   iu jako zna
čajnemu in za domovino navdušenemu možu. Pri zadnjem zborovanji se ie izvolil zi predsednika g. M Zavadlal, n'oz>f, in za odbornike cg.: M Brrnce, jur., Iv. Gregorč'ć, jur., J Jan, jur.. J. Kotnik, jur., E. Lah, filo/of in Iv. Trtnik, filozof. Prepričmi s>mo, da bo le tuli ta odbor z vso požrtvovalnostjo deloval v prid „Slovenije" in jej ohranil čnstno ime, katero zavzima zdaj mej tukajšnjimi dijaškimi društvi.
, Zsro Hlo sa je pa se nekaj važnega pri z^dmem zborovanji našega društva Enoglasno je izvolila „Slovenija" znana slovenska pisatelja, g. prof. Š u k I je i a in g prof. Le v ca za svoja častna uda. Znano je pač uže izobraženemu Slovencu, da imata omenjena dva gospoda za naše društvo in za naš narod zasluge. — (
Zaklicalo jima je tedaj društvo „Slovenija" : živela mnoga leta, zvesta sinova matere Slave. Društvo je potem odbor pooblastilo, da naznani tema gospodoma sklep društva.
. . »i I z gorice 12 maia. [Izviren dopis.] Pregovor govore S. da v tretje rado gre, se je izpolnil pri nas. Končal se je vrtnar Po l goro blizu Gorice; ustrelil se je nadalje nadlete-nant Hessovega polka, zaradi 10 gld., katere je zapravil, ki so na b'li namenjeni za nakup vojaške menaže. Šal je zato k stotniku, in ga prosil odpuščenja, a on ga je osorno zavrnol, rekoč, da bode kaznovan in degradiran. Da bi se ognil temu, v to mu je pomogla krogla iz cevi.
Tretja nezgoda pa je ta : Zdarji so popravljali poslopje okrajnega glavarstva, oder Be podre, delavec se ubije. To je bilo po-poludne. — ,
D<?nes obhaja Il^esov polk 70 letnico bitke pri Aspernu. Cesarske i deželne zastave krase vojašnico. Zvečer ide godba po mesti. —
Duh „irredentarjev" Be je prijel uže otrok. Na tukajšnjej c. k. realki so izključili dva dijaka, ker sta na nekak način demonstrirala zoper Avstrijo. E len njiju je imel znamenje laškega „trtcolore" pri urnej verižici. Bog nesi vse „irredentarje" v „blaženo" Italijo —
Z vremenom se ne moremo hvaliti; sko raj vedno dež, včasi gre hudo, včasi malo po-rosi. Zi pol;e iu trto menda to nij pre lobro. Črešnje so u*.e ua prodaj; domače pa še nijso dozorele.
Domače stvari.
— (Darilo cesarjevo.) Kakor uradna „L Jb. Ztg." poroča, poslal je cesar po posto njskem okrajnem glavarji pekovskemu po močniku Francu Silvestru v Vipavi dar desetih cekinov, ker mu je bil ta poslal nelcov lani izdan zveztiČ slovenskih pesnij, cerkvenega in domoroduega obsega, kot izraz lojalnega mišljenja. — Dalje je cesar daroval 200 gld. cerkvenej občini v Spodojej Idriji za napravo nove strt he na cerkvenem stolpu.
— (Pred porotnim sodiščem) tukajšnjim je stal 9. t. m. trgovak učenec, Toue Zupanec, v Savi pri Jasenicab, obtožen, dn je hotvl dne 24. februarja t I. ub ti z železnim drogom deklo Marijo Slivnik, v službi pri kupci Ticvtiu. Zupaoec ju trikrat po njej mahnil, dvakrat jo zadel. Pri obravnavi jo pa dr. K ppier dejal, da morda zutož^uec nij pri zlravej pameti, zato se je obravnava odložila, ter se bode Zupauca zdaj opazovalo.  — Mi-
nolo soboto pa se je M irka B ožina, iz Krškega doma, imel zagovarjati zaradi zločina tatvine, kajti obtožen je bil, da je posebno rad nzmal srebrne žlice in ure po raznih krajih, osobito v Zagrebu in v Ljubljani. Porotniki bo ga krivega izpoznali, in obsojen je bil potem (5 let v zapor.
— (O tiskovnej pravdi,) ki jo ima tukajšnji „Slovence" zaradi svojega konfiscira' nega Članka: .Dajte nam dela", o katerem g. državni pravdnik trdi, da je hudodelstvo kaljenja jasnega miru, poroča rečeni list, da pravda se bo pričela v četrtek 15. t. m. ob devetih zjutraj pred porotniki, zagovornik bo g. dr. Zarnik.
— (Na Iludolfovej ali gorenjskej železnici) bodo od 15. t m. počenši vlaki tako-le odhajali in prihajali: Iz Ljubljane otid^e vlak na Gorenjsko ob 3. uri 55 minut zjutraj, ob 1. popoludne in ob G uri 30 minut zvečer. V Ljubljano pa pride ob 2 uri 35 minut po noči, ob 8. uri 25 min. dopoludne in ob 2. uri 52 min. popoludne. ,
— (Učiteljski izpiti) so se vršili v Kopru od 29. apr. do 10. maja. Oglasilo so jo bilo 12 učiteljev, in sicer 2 Slovenca in 10 Lahov. Eden Lah je delal za meščansko š;>le, a je kasneje — odstopil. Izmej Lahov so dobili 3 spričevalo učteljske sposobnosti št. 2 (II), drugi pa št. 3 (III ) Slovenca sta dobila oba št. 3 (III ) Ta dva sta g. Franjo Čeme, učitelj na Barki in g. Alojzij Bunc, učitelj v Dolini. — (
— (Hrvatski Sokol) je imel pod predsedstvom svojega predsednika dr Tona zadnjo soboto svoj občni zbor. Tajnik je v svojem poročilu obžaloval mej družim, da se društvu še nij posrečilo doseči zvezo hrvatskih s slovenskimi telovadnimi društvi. To je res. Ali v doz lan iih političnih razmerah je bilo to nemogoče. Naše politične oblasti bi tu vsako društvo precej razpodile, ko bi stopilo brez dovoljenja v društvo s „translejtanskim". O dovoljenji pa za zdaj ni misliti nij.
— (Prestop v k a t. cer ke v.) Nedavno je bil v Cdlji v katoliško cerkev sprejet podpolkovnik in poveljnik 27. lovskega bataljona Herman vati Akken, poprej protestant, rojen v Pragi. 10. maja pa je v kut. cerkev stopil Jurij Daniel, brivec v Celji, poprej v pravo-slavnej cerkvi, rojen v Szentesu na Ogerskem.
— (V Celji) je bil izvoljen za Župana zopet prejšnji župan dr. Neckermann. Dobil je 14 glasov, 7 glasov pa gospod Stepisnik in 2 dr. Higersperger.
Razne vesti.
— (Velika tatvina na pošti.) Dunajsko poštno vo stvo je predvčeranjem naznanilo policiji, da je bil v soboto kmalu po polunoči na potu od osrednje pošte do pošte na južnem kolodvoru u truden iz poštnega vozu, ki je vo/il razne denarne pošiljatve, ža-kelj, v katerem je b.lo 85 denarnih pošiljatev in še 5 orii'.ih manjših žukljičkov iz raznih dunajskih pošt. S [»očetka <e je cenilo, da je ukradenh od 80 oo 100 000 gld. VBega skup, ali daljnja poizvedovanja su baje pokazala, da ukradena svota ne i-re-e.ra dO.000 gld , to je namreč sam) oia stota, ki ju bila v.posamnih /nes :'h ..a n mova pa na pošiljatvah, in za ka« t-.ro je pošta porok. Če je kdo menj zapisal, nego ' piiiuo dej >1, bj sam trpel. Na kakšen način pak; ju denar i/ginil, izvedeti se nij moglo. Poštni voz, v Katerem je bilo razen ukradene vreče Se mnogo dtu/li pošiljate V, j« uradnik bas v službi . aidenil, iu sicer v navzočnosti po-st j na iu potnega slugo, ki morata postni voz na južni kolodvor spremljati. Ključ tega poštnega voza o:.tune emirom na glavnoj pošti.
6e jeden drug ključ ima pak dotična poštna postaja, kamer je poštni voz namenjen. Okolo polu ene ure po noči dospel je voz na pošto južnega koiodvorB, in poštni sluga je sporočil službuj« čl mu uia i n i k u, da se je pripeljal voz z denarnimi vrt dnostmi. Uradnik gie na dvi -rišče, Odpre pravilno zaklenena vrata tega poštnega voza, da bi pošiliatve ven vzel. Vse drugo |c bilo v redu, samo ono poštne vre<e 2 denarpni nij bilo nikjer! Takoj Rto je ves vo/. prtiskul, drugod iskalo se je še po noči, a vse zastonj. I/gubiti se denar nij mogei mej potom, tedaj je samo ukraden. Kaj je policija izvedela, to se t(t ne zna, ali toliko se ve, da o tatu uemajo niti Še sluha ne.
* (Avstrijski cesar) je postbl vsled sporazumi jenja od obeh stranij razsojevalec prepira niei Angleži in mej republiko Niča ragua glede plačevanja letnih 5000 dolarjev Mo-equitosom. Cesar je razsodbo prevzel.
* (Samomor.) Ogerski poslanec Ilollau nij v dvoboji padel, kakor se je glasilo, temu se je sam umoril. Prej uradnik, b 1 je zadnje Čase oskrbnik graščine svoje žene, ali je tako slabo gospodaril, da se je ustreli). Pomoglo je tudi to, da se je bil s svojim svakom pri zadnjih volitvah zarad bvoje kandidature popolnem razprl.
* (Nesreča na železnici.) Iz Madrida se 10. maja telegrafira: ŽelezniČni vlak je na progi mej Madridom in Cadixom s tira skočil, in pri tej nesreči je šest ljudi) mrtvih ostalo, mnogo je ranjenih.
Uairll ▼ I.) uOIJ**n t.
10. maja: Mihaela Hribar, lijakarja hči, Bt. 21., v Elizabetnci bolnici za otroke, vsled clitteritia. — Janez Julijam, ubožec, v dežclnej bolnici, star 60 let, vslod katara. — Peter Zdešar, zasebnik, star 62 let, v de-želnej bolnici, vsled pljučne otekline.
11. maja: Janez Justin, kaznjenec, star 45 let, v jetnišnici nu gradu št. 12, vsled bolezni na jetrab. — Ktidolf Miklavec, trgovca dete, st. 9 mesecev, vsled vodenice v glavi.
~~ —tlJc|
13. maja:
Pri Slona« Lengvel iz Kanize. — Petscho iz Kočevjt. — Vodničar iz Dunaja. — Bancigho iz Trsta. — Burghardt iz Gradca.
Pri m»i t« ii t Kubo, Hiris is Dunaja.
Pri baiHrukcui dvoru : Cilenti iz Reko. — Vumik iz Radovljice.
Dunajska borza 13. maja.
(Izvirno telegrafično porodilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih .   .   66 gld. 60 ki
Enotni drl dolg v srebru   ,   .   .   B7   „ 10 ,
Zlata renta.........78   . 95 .
1860 drž. posojilo......125   „ 75 ,
Akcije narodne banke   .... 828   „ — ,
Kreditne ..kci.......261    n — ,
London .   . "........117   „ 35 t
Srebro..........—   „ — .
Napol...........9    _ 36 ,
C. kr. cekini........5   „ 63
Driavne marke.......67   „ 70
JPONlHllO.
Odgovor Juretu (vajnarju, Martinu Korenini in Ulazu Mraku h l'reške fare na „Poslanu11 v „Slovenskom Narodu" št. 14)6 ud 9. t. m.
Tač pravo je zadel gospod Nikolaj Janinik, ko je v svojem zadnjem „Poslanem" v Istem listu trdil, da so v PreJkej Tari nekateri, ki spravljajo naš lopi kraj pred svetom v slabo ime; če bi za to svojo trditev ne bil imel drugih dokazov, je jeden nijsijaj-nejših ravno Vuše „Poslano", na katero morava kot poštena človeka v hrambo tako surovo in po krivici napadenega vclečastitega župnika g. L. Aleša in za konstatiranje resnice pred svetom — to-lo odgovoriti.
Nerazumljivo se Dama zdi uže to, kako da Vaša zlobnoet loti so gospoda župnika, ki vendar pri Vašej praski z g. Nikolajem Jaiunikom imajo toliko opraviti, kolikor Pilat v „veri". Kako li pritaknete njih k temu V Cc se da to v Čem razložiti, je morda jedino to: Pes, kateremu stopiš na rep, šavsa na vse kraje okoli sebe in popade kar more doseči z zobmi, (\. prav ji: to čisto nedolžna noga. To je tudi pri Vas, vsaj pri dveh, katera naj bi rajše svoja na-depolna mladiča bolj strahovala, da bi potem ta ne morala tako mlada uže samotnih sob v Križankib od znotraj ogledovati — in zakaj? To pove sodnijska obravnava <>d T. t. m., o katerej seje pokazalo, kako treba bi res bilo poredne tuntaline in njihove vrle odgojitelje položiti tje, kamor take pokladajo n. pr. na Ogerskein neki še zdaj. Ali je mar čast za občino, če .se mladiči njenih zastopnikov devljejo pod ključ, kaj? In to se jim godi zavoljo surovosti proti gospodu župniku, o kakoršnih nij daleč in na široko nič slišati, h- naših „možukov" nadepoluu mladež bo z njimi odlikuje!
Kdor je tako hudoben, mu tudi za resnico nič Izdateij in urednu Josip Jurčič.
ni}. Zato Vi trdite, da naš obče spoštovani vrli gospod 1 župnik za cerkev nič ne store, čeravno je na leto po! osem do deset „olrov" zanjo.   To je očitna laž na obojno stran. Vsak človek vč, da so „ofri" navadni) le po štirje, včasih potem še jeden za g. kaplana, le jedenkrnt je bil Se jeden za šomaštra, Vašega dobrega svetovalca. Kaki so ti „ot'ri", to kaže resnica, da je takrat izdal ves „ofer" 6 — reci celih šest — , novih krajcarjev, od katerih je dal uiežnar štiri, ministranta pa vsak po jednega.   Kako morete o tem napadati g. župnika,   ko  \ ani mora vendar dobro znano  biti, da pri „ol'rih" nabrani   denar pieštcvujo cerkveni ključarji in se potem zapisuje v knj.go cerkvenih računov, kateri se slednjič podajajo v potrjo-nje in pregled škotijstvu!
Prav tako zlobno je natolcevanje g. župnika, da za cerkev nič ne Btorč. Vedno iu veduo bo napravlja in popravlja, kar treba in kar so more, prič o tem je zadosti. Ali naj pa morila g. župnik nam iz lastnega premoženja ozaljšajo cerkev, da bo taka, kakoršuaje n. pr. šenk avška v Ljubljani P Tega menda vendar ne bo Uobcden pameten človek od njih zabtevai, da bi prvič imeli potrpljenje a takimi ljudmi, kakor ste Vi, drugič pa nam še cerkev na svoje stroško vzdr-žavali J
Še bolj nesramna je daljna Vaša trditev, namreč, da g. župnik v devetih letih nijso nič novega napravili pri cerkvi. Kaj pa 4 novi veliki zvonovi, tako lepo ubrani, da jih daleč okrog nij takih? Kes, da jih g. župnik nijso sami plačali, tega še celo ljudje tako kratke pameti no bodo zahtevali, kakor ste Vi trije junaci, a velika zasluga je uže to, da so jih oskrbeli ter potem z velikim trudom nabirali denar, ! da so jih plačali; in ker se je denar prepočasi skup stakal, vzeli so zneHek za zadnji obrok na svoj račun na posodo pri ranjcem g. Jammku, po domaće Tos-niku, kateremu bo ga potem vračali v mesečnih obrokih. Ali se to pravi za cerkev nič ne storiti V
Slednjič dolžito g. župnika, da Bedežo v cerkvenih stolčh Vam jemlje in potem drugim prodajajo. Kar jo o tem nama in veliko drugim znano, imajo g. župnik skrbeti za to, da se v cerkvi ne dajo pohujšanje; kdor to dela, nij za cerkev, torej imajo g. župnik popolnoma prav, če takim ljudem, ki motijo službo božjo, sedeže jemljd in jih dajo pobožnim; vendar se to ne zgodi nikdar brez tega, da bi prvi kupci ne dobili svojega denarja nazaj.
V vsem napadu je pak vendar-le ena resnica, iu taje: Će se pridrvi kak umazan klobučarski fan-talin k g. župuiku na dom, ter tam surovo razsaja, ga uže potisnejo skoz vrata, kar sme storiti vsak človek na Bvojern domu; vendar so to še nikdar nij zgodilo tako, da bi se bila zapodeuemu kri cedila po obrazu, kakor Vi trije tiči trdite; g. župnik pri tem le še premebko ravnajo s takimi ljudmi, marsikdo drugi bi ravnal drugače.
To je najin odgovor, ker se nama jo zarad resnice potreben zdel. Velečastitemu gospodu župniku pa bi svetovala, naj takim ljudem zamaše usta, k čemer imajo zdaj menda dosti uzroka.
V Preski 12. maja 1879.
Jože Jarc, Andrej Žerovnik,
cerkvena ključarju. (219)
A. Orehek,
Irroja-č: -v IILjJulToljagi,
priporoča so p. n. občinstvu za i*.«lel«v«nje? oi.l« ki- po najnovejaej tac .ni, jako ceno, ter • tem naznanja, oa ima
svoje prostore zdaj poleg vhoda v čitalnično restavracijo,
tik zvezanega drevoreda.     (216—1)
Za uže već let obstoječo štacuuo z uiušaniin blagom, v trgu dolnje Štajerske, iščeta se dva izurjena, slovenskega in nemškega jezika zmožna
trgovska pomočnika.
P a v no tukaj se •prbjUiet*
dva učenca,
katera sta vsaj tlo vršila z dobrim vspohom četvero-razreduo ljudsko šolo.
Ponudbe pod šifro .a.. JL1. sprejema administracija „Slovenskega Naroda". (2.Ji— l)
Trgovska hiša
v necom velikem mestu na Kranjskom, na velikem trgu, je zavoljo domaČe namere iz proste roke na prodaj.
Kdor želi to hišo kupiti, naj vpraša v administraciji „Slovenskoga Naroda". (222 - 1)
Vsem, ki trpe zapiranje, zaslinjetije, brezteč-nost, žeiodečui katar, napihovanje, vrtoglavost, glavobolje, zimieo, zlato žilo, izpuščaju na koži, zlatenico, bledico, nrotiu, vodenico m obistnu bolezni, priporočajo se užu 60 let kot dobre znane
karpatične zdravstvene pile.
Škatlja s 15 pilami stane 21 kr., zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr., b pošto 1 g d. 10 kr. Manj kol en zavoj Be ne razpošilja. Edino in Bamo pravo pri lekarju
Ivanu -Frietlricliu,
v Malacki na Ogerskein.
Izpis iz došlih zahvalnici
Naznaniti vam moram, da so vaše pile čudovito uplivale; prosim še jedon zavoj. Na Vrhniki, dnč 6. marca 1879.
Josip Šorjak, komi.
V korist trpečega človeštva vasomu blagorodju naznanjam, da so mene, 75 let starega moža, vašo pile moje tridesetletne bolezni ozdravile. Balasa-Uvarmat, dnč 22. nov 1878. (214-1) Karel Pongracz, kr. svetovalec.
Solide Firmen als Vertreter ervtnuht.
01))
Čitalnična restavracija.
Udano podpisani se zahvaljuje dozdanjim svojim p. n. gostom za mnogobrojno obiskavanje grostilne pri "Virantu (Stern-warte), katero je imel enajst lt v najumu.
Vsem tem, kakor tudi p. n. slavnemu občinstvu, in osobito prečaBtitej duhovščini naznanjam, da sem z denašnjim dnevom odpri
restavracijo v ljubljanskoj čitalnici.
Tu se bodo dobivalo dobro iu ceno Isocilo in -večerja, izvrstno dolenjslEO in "to I željele© vino, pravi lcra,šlzi teran, iu Kozler-jevo carsko i>iT7-©-
Na novo opravljeni
1H§JT" vrt kakor tudi kegljišče ^iggr
jo slavnemu občinstvu na razpolaganje.
Za mnogobrojno obiskavanje svoja gostilno prosi z vsem spoštovanjem
Valentin Gerčar,
gostilničar.
V Ljubljani, dne 14. maja 1879. (217—1)
Lastnina in tiuk ,Narodne tiskarne".