Poštnina platana v gotovini
fr
Leto XII. — Štev. 33.	V Ljubljani, 19. avgusta 1956
m
jiislllDllls
CENA IZVODU 10 DIN !!!
izdaja Časopisno založniško podjetje •Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni uredniki Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani - Uredništvo ln uprava v Ljubljani -Uredništvoi Llkozarjeva 12, uprava! Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave št. S02-»T«-84	— Telefoni:	uprava 21-281
uredništvo 31-691 (ob nedeljah tudi 31-193 'n 39-278) — Celoletna naročnina 100 din. polletna 200 din.

% t ;•?
■ K J6 ..........
Nogometno srečanje med reprzentanco Slovenije in Kitajske
Tokrat smo zadovoljni
Učinkovit napad slovenske reprezentance — Kitajski nogometaši so odšli brez zmage iz Jugoslavije — Majhno število gledalcev
LJUBLJANA, 19. avgusta — Med ljubitelji nogometa topot res ni vladah) zanimanje za srečanje med Kitajsko in Slovenijo, kakršno je bilo lani za nastop z Nemčijo in še prej z Angleži. Vendar pa je lahko vsakemu žal, da ni prisostvoval današnji tekmi, ki je bila živahna, polna dokaj razburljivih trenutkov, iu na koncu koncev tudi uspešna za slovensko reprezentanco. Med častnimi gosti na tribui i smo opazili predsednika Izvršnega sveta LRS tov. Avblja, predsednika Sveta za telesno vzgojo FLRJ tov. Zorana Poliča,predsednika Športne zveze Slovenije tov. Kreseta ter druge predstavnike družbenih organizacij, hkrati pa še podpredsednika NZJ tov Pešiča.
pojavili na igrišču toplo pozdravljeni od gledalcev obe reprezentanci, Kitajci v modro-betik ter Slovenci v belo-modro-rdečili dresih. Obkrožili so ju fotoreporterji, reprezentanci sta si izmenjali zastavici ter cvetje, nato pa je naš mednarodni sodnik Erlich dal znak za začetek. Čeprav smo bili pred tekmo malodušni, češ da Slovenci ne bodo dosegli posebnega uspeha in bodo celo poraženi — mimogrede so padale celo stave in so nekateri izgubili ,tudi po nekaj stotakov, ker so se tokrat zmotili — so nas prve poteze slovenskega moštva ugodno presenetile. Že v drugi minuti je nastala pred vrati gostov izredno razburljiva situacija. Kranjc je ostro .streljal, vratar gostov je sijajno ubranil, v tem pa je Hočevar že s strelom preko glave presenetil obrambo. Toda na sami gol črti se je znašel desni branilec, ki je odbil žogo z ’ glavo v kot, Ta je odšla neizkoriščen. Kmalu zatem je sledil znova drugi kot v korist Slovenije, ki pa je tudi ostal neizkoriščen, nato pa so se še nekaj časa vrstili napadi slovenske reprezentance.
Toda tudi Kitajci so se prav kmalu znašli. V 6. min. je izredno nevarna desna zveza Tsan Hun prodrl v bližino kazenskega prostora in ostro streljal. Giorgi jevski je žogo komaj odbil v kot. Kitajci so zatem začeli osvajati teren in pridobili rahlo premoč. V 8. min, je Georgi jevski spet s težavo posredoval in ubranil oster strel v kot,
Slovenija : Kitajska o številkah
Slovenija Kitajska
tai!a: Kitajska
5:2 <3:®>
Centralni stadion ob Titovi cesti, gledalcev blizu 5000, vreme soparno, igrišče za igro primerno.
Strelci: Kranjc v 19., Brezar v 28. in 68. min., Guban v 30. in Dolenc v 50. min za Slovenijo ter Fan D n Chin v 52. in 61. min. za Kitajsko.
Sodnik; Erlich, mejna Janežič in Logar, vsi iz Ljubljane.
LR Kitajska: Si Fu Sem, Kiau V a Fu, Tsun An Chin, Van K P in, Cen Cen Ta, Can Chin Ke, Cui Tsen S, Tsan Hun Kn, Njen Ui S, Fan Dn Chin, Van Lu (kapetan).
LR Slovenija: Giorgijevskj, Medved, Piskar, Žuinhar (Gruden), Ber-Kine (kapetan), Klančišar, Kranjc, Hočevar (Vidic), Brezar (Dolenc), Culmn, Oprcsnik.
Točno ob napovedani uri sta se
Lep nogomet v CELJU
Goti
Koti
Prekrški
Offside
Streli na gol
Streli mimo gola
Outi
Posredovanja
vratarja
7 + 1 4 + 2 2+1 8+5 11+8 10+5
17 + 13
0 + 2 5 + 3 3+5 1 +-4 4 + 7 2+4 9 + 11
Prva številka »velja za prvi polčas, druga pa za drugi polčas.
Dva pm.,netka z današnjih .prireditev v Ljubljaiu:	raj nogometna reprezentan-
ta Kitajske, spodaj pa prizor s strelišča na Dolenjski cesti, kjer je zastopnik tov. Mihe Marinka predal moštvu Ljub ljane pokal
Prvenstvo Slovenije v waterpolu
LJUBLJANA zasluženo piva
Kvaliteta slovenskega vvaterpoia se dviga — Ali bomo slednjič uspeli tudi v zveznem merilu?
Ljubljana, 19. avgusta. — Drugi del prvenstva LRS v rnaier-polu, ki se je odvijal ud sobote na kopališču Ilirije, je potekal ob sodelovanju 4 kluboo: obeh ljubljanskih rioalov, Triglava iv. Kranja in Kamnika. Z vadovoljsloom lahko ugotovimo, da je bila letošnja organizacija i>rveristoa LRS uspešna, saj so moštva v dveh kotili, od katerih se je prvo odigralo o Mariboru, drugo pa o Ljubljani, dobila mnogo več izkušenj in igrala več tekem, kar je v veliki meri vplivalo tudi na koaliteto in razvoj materpola o Sloveniji.
Celje, 19. avg. KLadivar je imel včeraj lil danes v gosteh odlično moštvo Slatna iz Burne. Včerajšnje srečanje je zbranim gledalcem prikazalo lep nogomet. Igra je bila izredno živahna, polna lepih kombinacij. Kladivar je bil v prvem polčasu boljši, medtem ko so se v drugem polčasu izkazali gostje. Domači napadalci pa niso pokazali vseh svojih sposobnosti. Prvega dne se je tekma končala neodločeno 1:1 (0:0). Najprej so prišli v - vodstvo gostje, za Kladivarja Pa je Izenačil Hribernik.
Današnja igra pa je bila še živahnejša. Kazalo je, da so bili gostje močno utrujeni, kajti Kladivar je danes popolnoma nadkrilil svoje nasprotnike. Napadalci pa , v prvem polčasu niso imeli sreče. Ostri streli so se odbijali od prečke ali pa šli mimo prečk. V drugem polčasu pa se je terenska premoč Kladivarja izrazila tudi v rezultatu. Piki je dosegel 2 gola, Marinček pa 1, tako da se je srečanje končalo v korist Kladivarja 3:0 (0:0).
V predtekmi sta se včeraj pomerila Kladivar in Olimp. Srečanje so odločili mladi igralci Kladivarja v svojo korist s 4:2 (4:1).
Dunaj s Maribor 3:3
Včeraj je na Dunaju mladinska nogometna reprezentanca Maribora igrala neodločeno 3:3 (1:1) z odgovarjajočo ekipo Dunaju. Gole za Maribor so dosegli Gemza, Radulovič in Sildenfeld.
(Nadaljevanje na 8. str.)
Ljubljanski turnir je v nasprotju z mariborski m | »otekal v redu, brez pritožb in kakršnihkoli incidentov, tako da smo tudi po tej strani lahko zadovoljili z organizacijo.
Po prikažani igri sta na turnirju močno izstopali moštvi Ljubljane in Triglava, saj obe igrata hiter »vaterpolo z mnogo plavanja in smiselnih kombinacij. Tekme na ljubljanskem turnirju so potekale nekako takole:
Ljubljana : Kamnik 14:3 (7:1) Ljubljana ni imela v tej igri resnega nasprotnika in je z lahkoto
zmagala z visokim rezultatom, vendar pa je dvakrat »zašepaia« v obrambi in tako je prejela dva nepotrebna gola.
Triglav : Ilirija 6:3 (3:1)
Triglav je v svojem pnrem nastopu začel zelo razigrano in že po kratkem času prevzel vodstvo. Ilirija je zopet igrala svoj stari sistem »sidraša« pred nasprotnikovim golom, vseh ostalih 5 igralcev pa je večji del igralo v obrambi. Seveda se s tako igro ni dalo izsiliti več kot 3 gole, medtem ko je Triglav z več-
Državno prvenstvo v streljanju
Že prvi dan nov rekord
Zastopnik predsednika Ljudske skupščine LRS Mihe Marinka tov. Kutin predal moštvu Ljubljane pokal — Odličen rekord mladinca Anica iz Zagreba — Pionirji in mladinci pokazali lep napredek
Ljubljana, 19. avg. — Na slavnostno okrašenem streli-, šču ob Dolenjski cesti je bila včeraj slovesna otvoritev državnega prvenstva v streljanju. Tekmovanja se je udeležilo 266 tekmovalcev iz vse države.
Po od igran ju državne himne je prvenstvo otvoril predsednik SZS trov. Klanjšek Jože-Vasja in zaželel vsem čim več uspehov. Za tem je bila kratka in prisrčna slo-
Tudi ruske veslaške
so že prispele na Bled
Bled, 19. avg. Za romunskimi tekmovalkami so danes zjutraj prišle na Bled tudi sovjetske veslačtee in sicer 22 po številu. Z njimi je prišel tudi predsednik Veslaške zveze Sovjetske zveze. Od znanih tekmovalk je pripotovala edino Cumakova, ki je nastopila že na lanski blejski regati. Imena ostalih tekmovalk niso preveč znana, vendar to ne zmanjšuje vrednosti sovjetskih tekmovalk, saj so prav gotovo za to važno tekmovanje hbraii najboljše. Danes tekmovalke še niso trenirale. Proti večeru bodo verjetno pripotovale še nemške in turške tekmovalke. Danes na blejskem jezeru ni bilo videti tekmovalcev pri treningu, $aj so vse tuje ekipe odpotovale na izlet v Opatijo, naši veslači pa so si ogledali
nogometno tekmo v Ljubljani med reprezentancama Slovenije in Kitajske.
Na Bled sta danes pripotovala tudi zastopnika francoske in italijanske veslaške zveze, da bi pripravila vse potrebno za prihoij svojih ekip.
Zmaga boksarjev Maribora
Maribor, 19. avg. V Mariboru je bil včeraj zvečer na stadionu ob Tržaški cesti prijateljski boksarski dvoboj med ekipo Maribora in BK Varaždinom. Zmagali so domačini s 13:7, ki so za to srečanje spustili v ring nekatere novince, ltl so se z enakovrednimi tekmeci kar dobro obnesli.
vesnost: zastopniki vseh nastopajočih republik ter predstavniki SSJ so položili vence na spotrienil žrtvam fašizma, obenem pa v žari nad spomenikom prižgati olimpijski ogenj, ki bo gorel vse dni tet movanja. Zastopnik predsednika Ljudsko skupščine LRS Mihe Marinka tov. Kutin Franc pa je predal ekipi Ljubljane kot najboljšemu moštvu na preteklem prvenstvu Slovenije prehodni pokal. Še tradicionalni otvoritveni strel 2 vojaško puško, ki ga je izvedel lanskoletni dvakratni državni prvak Jože Bogdan, in XI. prvenstvo FLRJ v streljanju se je začelo.
Današnje precej soparno vreme ni obetalo nič kaj prijetnega, po leg tega pa je tako vreme »smrt« za strelce. Kljub temu smo že dopoldne doživeli prvo presenečenje. Mladinec Anic Krešo iz Zagreba — telesno sicer izredno šibak — je za 7 krogov izboljšal državni rekord v disciplini z vojaško puško za mladince. Nad prejšnjim rekordom so streljali še štirje, kar dokazuje izredno kvaliteto naših mladincev, Tudi ekipno so se hrvatski mladinci postavili z novim državnim rekordom. Frece j slabše se je odrezala slovenska ekipa, saj je zasedla za Hrvatsko in Srbijo šele tretje mesto.
Tudi pionirji so pokazali z malokalibrsko puško vidni napredek, saj sta do sedaj že dva pionirja
presegla državni rekord. Ekipno bodo tekmovali pionirji v ponede-
kratnimi prodori presenetil nasprot nika in tako z lahkoto zmagal.
1
Ljubljana : Ilirija 3:2 (3:0)
Podobno tekmo smo lahko videli tudi v dvoboju obeli ljubljanskih rivalov. Tudi v tej igri jr Ilirija igrala le na svojega najboljšega napadalca Imosa, vendar lo pot se ni ponovil Maribor (kjer je Loos dosegel 8 golov v prid svojega moštva), temveč je bil v vsej igri uspešen le enkrat. Po prvem polčasu, ki se je končal 3:0 v korist Ljubljane, je bila zmaga že dobljena, čeprav je Ilirija v drugem polčasu zaigrala boljše.
Triglav : Kamnik 13:0 (9:0)
Igralci Triglava so odšli v vodo z za ves jo, da morajo doseči čim višji rezultat, ki bi jim ob event. zmagi nad Ljubljano lahko prinesel prvo mesto. V prvem polčasu so igrali z izrednim elanom in vse je kazalo, da jim bo uspelo doseči • na j višji rezultat na prvenstvu. Toda v drugem polčasu so močno popustili in skoraj bi rekli, da nismo mogli prepoznati moštva iz prvega polčasa.
Ljubljana : Triglav 3:2 (2:0)
»Derby< tekma prvenstva med Ljubljano in Triglavom je potekala ves čas v veliki napetosti in nervozi, zato ne moremo zanjo trdili, da je bila najlepša. Igralci o!>eh moštev so prav zaradi prestižnega pomena tekine večkrat grešili, česar v p rej š-
W «rasrv=» f&tiri * -MrjssSi
ekipa krepko »stisniti«, če se bo hotela uveljaviti, kajti pionirji iz ostalih republik presenečajo z izredno kvaliteto.
Danes dopoldne je pričelo tudi tekmovanje člauov z vojaško puško za »Medaljo mojstra strelcev«. Streljali so s precej boljšo muni-oijo kot doslej, kar kažejo tudi rezultati, saj sta dva strelca presegla državni rekord, Id pa* zaenkrat še ne bo priznan. Rezultati so se že močno približali »magičnemu zidu« 500 krogov. Čez pet dni bomo že videli, ali bo kdo pogledal čezenj ali ne. Poleg novih državnih prvakov nam bo to prvenstvo prineslo tudi odločitev, kdo bo od olimpijskih kandidatov šel v Avstralijo.
Rezultati:	mladinci — vojaška
puška:	ekipno:	Hrvatska 1093,
Srbija 1085, Slovenija 1033, Makedonija 975, BIH 950 krogov. Posamezniki: Arnič (H) 236, Stojanovič (Sr) 236, S ruk (II) 231, Vrbinc (Sl) 230. Farzikaš (Sr) 223 krogov. Pionirji — malokalibrska puška: Paunovič 291. Rankovič (oba Sr) 289, Tere (H) 287 krogov. Tekme za me-daljo:	zenske — malokalibrske
puška:	Stražišča r 550, Bertoncelj
(obe Sl) 546, Dozet (H) 545 kro; gov. Člani — vojaška puška: Jež 497, Renvs 484, Planinc 476 krogov (vsi Sl).
Ljubljana si je v začetku ustvarila majhno prednost, kar je zadostovalo za končno zmago.
Ilirija : Kamnik 7:0 (3:0)
Zadnja tekma turnirja ni bila več zanimiva, sati je bil zmagovalec znan že v začetku, tako da ni mogla vplivati na plasma moštev. Ilirija je igrala slabo in večkrat le s težavo ukanila še slabše Kamničane.
Ljubljana je postala prvak Slovenije in si s tem priborila pravico do kvalifikacijskih tekem za vstop v II. zvezno ligo. Z zanimanjem pričakujemo nastop slovenskega predstavnika na kvalifikacijah, saj lahko ugotovimo, da gre kvaliteten vzpon našega »vaterpola naprej in čas bi že bil, da po dolgih letih Slovenci posežemo tudi v tvaterpolu v zvezno merilo.
Končna lestvica turnirja:
56:21 14 44:20 12 35:24 8 17:34 6 17:70 2
Ljubljana Triglav Ilirija Branik Kamnik
Najboljši strelec letošnjega prvenstva LRS je Volka* (Ljubij.) z 21 doseženimi goli, takoj za njim pa sledi Loos (Ilirija) z golom manj,
P. M.
Iltenikova■ krmila Id 50 m Zaslužena.zmaga Zagrebčanov
B B B	■■ ^sl B E ■ ■ ly j| I M §jj^{g|	B B 8 Maribor, 19. avg. — Po zaključ- magal Čebularja po enakovredni
n	nem tekmovan iu v zanadnem delu isrri s 6-3 R-6 čehuJsr te c dru-
Prof. Sturm izjavlja: ,,V septembru bo šlo čez 15 m...
Ljubljana, 18 avg. Junakinja včerajšnjega medklubskega tekmovanja, 'ki ga je priredil AK Odred, je bila zopet Milena Usenik. Za 1 cm je izboljšala državni in slovenski rekord v metu krogle, ki ga je šele pred 13 dnevi dosegla v Celju njena klubska tovarišica Nada Koli tiček. Borba med obema odličnima m'-'talkama torej še ni zaključena in to še prav posebno ne, če povemo to, kar nam je po novem rekordu izjavil trener Usenikov e prof. Jože Šturm: »Že v septembru bo Milena dosegla znamko 15 m<. Še enkrat sem vprašal, če lahko to tudi napišem in ker mi je prof. Šturm to potrdil, sem popolnoma prepričan, da trdno verjame v nadaljnji vzpon svoje atletinje.
Že začetek tekmovanja je obetal marsikaj, čeprav sta bili na »startu« le dve tekmovalki. Prvi met Usenikove je znašal 14.27, v drugem pa se je še popravila in zabeležila rekordno znamko točno 14 m in pol, s čemer je jugoslovanska atletika ponovno dosegla tudi v mednarodnem merilu zelo pomembno mejo. Svojo rekordno serijo je nadaljevala takole: 14.12, prestop 13.84 in 13.45. Pri obeh zadnjih metih je krogla nekoliko »ušla« čez prste. Seveda čestitanja ni bilo ne konca ne kraja, zlasti še potem, ko so sodniki stehtali kroglo in ugotovili, da je celo nekoliko ‘ pretežka. Tehtala je točno 4.01 kg.
Nova rekorderka je bila st: ved a zelo srečna in na vprašanje,- kaj meni o daljini 15 m, ki ji jih je že za september »določil« njen trener, je rekla nekako takole: »O rezultatih na bodočih tekmovanjih raje ne bi govorila. Trenirala bom pridno in se potrudila, da ne razočaram prof. Sturma.« Nazadnje mi je še zaupala, da je doslej sunila kroglo preko 14 m že devetkrat lani, ostalih 7 rezultatov pa je iz letošnjega leta. Met krogle je danes nedvomno »paradna« disciplina jugoslovanske ženske atletike, kajti v nobeni panogi nimamo dveh tako močnih (v obeh smislih besede) predstavnic. Ce gledamo letošnjo sezono po svetu skozi »olimpijska očala« (torej največ po tri atletinje iz vsake države«), potem dobimo naslednjo razvrstitev: 16.38 Zibi n a (SZ), 16.22 Tiske vič (SZ), 15.67 VVerner (Nem), 15.29 Dojni-kova (SZ), 15.01 Tews (V. Nem), 14.50 Usenik (FLRJ). 14.49 Kotlušek (FLRJ), 14.44 Roth (Rom), 14.30 Harfi (Nem). 14.25 Branncr (Av), 14.23 Feher (Madž).
Od ostalih so se odlikovali zlasti
UP Utrecht v Mariboru V (orek, 21. 1. m. bo ob 19.50 igrala reprezentanca mariborske rokometne podzveze proti nizozemskemu prvaku UD Utrechtu. Srečanje • ženskih in moških ekip bo na košarkarskem stadionu Maribora od Tržaški cesti.
tekači na 1000 m, kjer smo zabeležili naslednje rekorde: izenačenega jugoslovanskega in slovenskega za starejše mladince po Hafnerju, slovenskega za mlajše mladince po Ingoliču in zelo dobrega osebnega po Tratniku. Organizacija povprečna — zopet premalo sodnikov. Rezultati: 100m: I' Udovič (S)
11.7,	Seliškar (O) 11.8, Borštnar (L)
11.8,	II. Ponikvar (Kam) 11.7, Breznik (L) 11.9, 360m: Korošec (L) 38.6, Kralj (Lit) 38.9, 400 m: Seliškar (O) 51.4, Hiti (O) 51.4, Rutar (Kam)
53.7, 1000m - člani: Tratnik (O) 2:32.3, Pavčič (O) 2:38.5, mladinci: Hafner (L) 2:32.6, Ingolič (O) 2:36.4, Molan (L) 2:42.0, daljina: Borštnar (L) 6.37, Novak (O) 6.16, Breznik (L)	6.06, izven Ponikvar (Kam)
6.42, krogla (7,25 kg): Kasjak (Mar) 12.62, mladinci (5 kg); 'Rojko (L) 13.87, Kleidienst (Mar) 12.57, ženske - 60 m: Lubej (Mar) 8.3, Trbižan (Kam) 8.5, Škrjanec (0) 8.5, 200m: Lubej (Mar) 28.4, Trbižan (Kam) 30.0, krogla:	Usenik (O)	14.50,	'
Škrjanec (O) 8.87.	R. M.
Zvezna moška košarkarska liga
Maribor, 19. avg. — Po zaključnem tekmovanju v zapadnem delu zvezne teniške igre so imela tri moštva — Montažno in ŽTK iz Zagreba ter mariborski Branik enako število zmag in celo enako raz-nierje^ dobljenih in izgubljenih iger. Ker se v finale uvrstita le po dve ekipi iz obeh lig, je bilo treba igrati ponovna srečanja.
Danes je v Mariboru gostovala ekipa državnega prvaka, ŽTK iz Zagreba. Gostje so prepričevalno zmagali s 5:2, ob malo večji sreči Mariborčanov pa bi bil rezultat lahko tudi obraten. Ključ do zmage so bile igre posameznikov, ki so se vse končale s tesnimi izidi. Na prvi »deski« je ing. Brixi pre-
LJUBLJANA KLONILA...
Slaba igra LiubUane — Odličen fmiš gostov
Ljubljana, 19. avgusta. Crvena zvezda ? Ljubljani! Prav gotovo bo toliko gledalcev, da se bo vse trlo. Vsaj tako so verjetno v Šiški pričakovali. Uprava Ljubljane je za »vsak primer« pripravila lepo število sedežev
Kaj je bilo z Ljubljano?
Po topih zmagah Ljubljane smo od nje upravičeno več pričakoiali. Tokrat je zaigrata izreono slabo. Le sem in tja so fantje navdušili, splošen \ti« pa prav gotovo ne
Ljubljana: Brumen 4, Zupančič 24, Vranič 4, Čretnik 10, Kapelj 4, Šerbec 8. L. M.
LOKOMOTIVA
MONTAŽNO 66:62
PARTIZAN : SLOBODA 63:6l (40:33)
lagal Čebularja po enakovredni igri s 6:3, 8:6. Čebular je v drugem nizu vodil s 6:5, vendar je kasneje močno popustil. Lovrenc je proti Šarieu (ŽTK) posebno v p1' vem nizu odlično zaigral, kasneje pa je prišla vse bolj do izraza p0-mankljiva kondicija Mariborčanov.
V zadnjem -nizu je Šarič vodil spe* s 5:0. Finiš, ki je z njim Lovrenc znižal rezultat na 3:5, pa je in' »žal« prekratek. Letošnji prvak Hrvatske Rizvan Begovič proti Bergantu mlajšemu ni imel lahkegn dela. Rezultat je bil ugoden za Zagrebčana v razmerju 6:3, 2:6, 6:2. Ostali igri posameznikov sta prinesli Mariborčanom edini točki. Toš je v izredno razburljivem srečanju porazil Kipčiča z 12:10, 9:L Satler pa je premagal Senčarja v treh nizih. Videli smo precej nezanesljivo igro Mariborčanov.
Igri parov danes nista bili močno orožje Mariborčanov. Medtem ko sta Čebular in Bergant proti dvojici ing. Brixi — Rizvan Begovič dosegla razmeroma časten rezultat 1:6, 6:2, 1:6, je drugi mariborski par Lovrenc-Satler gladko izgubil proti paru Šarič-Kipčič z 1:6. 2:6, Prihodnjo soboto se bosta v Zagrebu pomerila Montažno in ŽTK, * * * * v nedeljo pa bo v Zagrebu zadnje srečanje med Branikom in Montažnim.	B.
tozevati. Na stadionu pa se je zbralo le	dela časti sicer tako perspektivni ekipi. Le	Proleter	9	8	0	1	668:54-1	16
okrog 1000 gledalcev, kot bi pričakovali, da	kje so ostali protinapadi, hitro in točno po-	Partizan	10	6	. 2	2	680.625	14
se bo spet ponovila usoda, ki Ljubljani ni	dajanje žoge, starti pod košem itd.? Trema	Crv. zvezda	10	6	2	2	669:637	14
naklonjena . . .	ni zadostna opravičilo za takšno igro. Pre-	Montažo«	10	, 6	0	4	'672:637	12
	pričani smo, da je bila to le trenutna kriza,	Olimpija	9	5	1	3	595:546	11
CRV. ZVEZDA : LJUBLJANA 66:54 (25:52)	ki ne sme imeti težjih posledic. Večkratni	Ljubljana	10	3	3	4	644:634	9
	državni prvak Crvena zvezda še zdaleč ni	Lokomotiva	10	4	0	6	652:706	8
Pred tekmo so se fantje točno dogovorili,	\tč tisto moštvo, ki je še lani vsestransko	Sloboda	10	3	0	7	484:528	6
kako bodo zaigrali proti renomiranemu na-	prikazalo ostale Člane v zvezni ligi. In ven-	Mladost	9	1	4	4	547:619	5
sprotniku. Kakor refren jim je udarjal v uho	dar so tudi ti igralci sposobni, da se po-	Radnički	9	0	1	8	516:653	1
pameten sklep: začetek mora biti učinkovit! Držeč se tega dogovora, so košarkarji Ljubljane začeli veliko in težko borbo. Toda, stroj ni tako stekel, kot so želeli domačini. Vranič, Zupančič, Brumen so metali na koš, žoga pa ni zdrknila vanj, temveč se je raje kotalila po železnem obroču in med velikim razburjenjem gledalcev obtičala v rokok odličnih branilcev gostov. Kaj sedaj? Trema je opravila svoje! Ljubljana je imela odlično zamisel in taktiko, vendar je tokrat odpovedal sicer požrtvovalni Vranič in polom je bil na vidiku. Nič bolje se sicer ni godilo igralcem Crvene zvezde, ki pa so imeli to svečo, da Ljubljani ni šlo. Kljub izenačenemu rezultatu do konca igre tekma ni ogrela občinstva, ki je bilo prepričano, da bo prisostvovalo napeti, živahni in tehnično doli šeni borbi za točke. Ljubljana se je po 15 minutah igre bolj razživela in napadi so bili nevarnejši. Dirigentsko palico je prevzel Čretnik, ki se je odločil za hitre in učinkovite prodore. Njegova odločnost je kmalu spremenila rezultat in polčas je obetal Ljubljani lepo slavje . . .
V odmoru je trener Crvene zvezde, »stari maček« Ncbojša Popovič, odkril svojim učencem slabe strani Ljubljančanov, ki so bili tako blizu zmage kot šc nikoli. »Nesrečna« osmiea, zviti Popovič, je z nekaj meti od daleč kaj kmalu rezultat izenačil in s tem demoraliziral domačine. Gostje so kmalu postali gospodarji na igrišču. Dosledno so ubogali trenerja, ki je skoval sistem preko srednjih napadalcev. Oba dvometraša Kolakovič in Še posebej Konjovič sta svojo jjalogo odlično opravila. Zmaga Beograjčanov je povsem zaslužena
1 egu je jo za naj višje mesto v lestvici. Morala moštva je velika in to je močno orožje v borbi s še take nevarnim nasprotnikom.
Tudi sojenje v istem slogu
S sojenjem niso bili zadovoljni niti igralci niti gledalci. Prav gotovo takšno srečanje- ni lahko voditi, kjer nasprotnika skušata uveljaviti svojo moč po vseh dovoljenih in taktično dobro prikritih akcijah. Toda pri vsem tem pa je vendarle potrebno imeti določen kriterij, da ne oškoduješ enega ali drugega tekmeca. To velja še posebej za sodnika Ledineka, ki je »spregledal« prekršek tega in spet »dobro videl« dovoljeno akcijo drugega igralca.
Crvena zvezda: Demšar 2, Nešič 2, Popovič 17, . Konjovič 25, Kolakovič 9, Jovanovič 8. Vrhovec 2, Ostojič 1.
V lestvici nismo upoštevali tekmi Proletcr : Olimpija in Mladost : Radnički, ker sta na sporedu šele danes zvečer. Opozarjamo, da je Proleter iz Kreke preimenoval svoje ime v Sl obod o.
Nogomet v Mariboru Maribor, 19. avg. Popoldne je bila na igrišču ob Tržaški cesti prijateljska nogometna tekma med moštvom delovnega kolektiva tovarne Chromoa iz Zagreba in moštvom delavnic železniških vozil »Boris Kidrič«. V moštvu domačih je nastopilo več igralcev moštev iz področne lige in je svoje tekmece zasluženo premagal o s 3:0 (1:0). Gole sta dosegla So-fianovski, ki je bil poleg Murausa najboljši igralec na terenu, 2 in Kopše 1.
Kranjčani osvojili 7 prvih mest
Kranj, 19. avgusta. Včeraj in danes je bil v Kranju VII. tradicionalni spominski namiznoteniški turnir za	»Gramatčikov-Jankovičev
memorial«. Turnirja so se udeležile najboljše ekipe Hrvaiske, Srbije in Slovenije, in sicer: ] nd ust rog rad n j a, Zagreb, Opatija. Tesla (Reka). Sloga (Beograd), Mladost (Zagreb). Fu-
Vse medalje za ruske veslačiee?
Petrovič na 12. mesto
Moštvo Jugoslavije se je uvrstilo na 6. mesto
Deveta etapa kolesarske dirke po Evropi je bila razdeljena v dve pol-etapi. Prvih 84 km so vozili dirkači ra običajen način s skupnim startom. Druga poleta pa pa je bila s posamičnim startom na kronometer. Jugoslovani niso bili preveč uspešni in kot ekipa so bili v poletapi na kronometer celo zadnji. Vedno bolj je videti, da naši dirkači, ki še vozijo, ne zmorejo več velikih naporov, ki jih je bilo letos že več kot dovolj, Istočasno pa moramo ugotoviti izrazito slabost naših v dirkah na kronometer, in deloma tudi v gorskih etapah. Rezultati IX. etape — prva. poletapa Nancy-Etain (84 km):	1,
Gervasoni (It) 2:06:15, 2. Van Mečne n (Belg), 3. Wasko (Fr), 4. Broers (Niz), 5. Dumitrescu (Rom), 6. Ko-vvalski (Polj) i s bi čas, 26. Petrovič zaostanek 2:59,29. Levačič 38. C veji n isti čas, 47. Bajc 6:02, druga poletapa Etain—Longmy (47 km na kronometer): 1. Riviere (Fr) 1.08:20, 2, Rohrbach (Fr) zaostanek 49 sek, 3. Durlacher (Av) 1:29, 4. Feiicnghi (It) 1:32, 5 Fallarini (It) 1:49, 6. Dumitrescu (Rom) 1:59, 30. Petrovič 5:44, 33. Levačič 6:17, 48. Bajc 9:17, 49. Gvejin 9:26.
Včeraj je bila z etapo Longwy— Namur zaključena druga kolesarska
dirka »Po Evropi« za amaterje. V tej zadnji etapi je triumfiral Romun
Dumitrescu, ki
je
prispel
cilj. Ostali dirkači so v tej etapi le mak* zaostali, tako da ni prišlo do večjih sprememb v skupni oceni. Naša ekipa je ostala na šestem mestu, kar je lep uspeh, posebno če .pomislimo, da so naši predstavniki premagali med drugim tudi Poljake in Romune. Od naših posameznikov je bil najuspešnejši Vesel in Petrovič, k,i je osvojil častno 12. mesto. Odlično se je držal novinec Levačič, pa tudi Bajc in Gvejin sta doprinesla svoj delež k uspehu Jugoslovanov, Rezultati X. etape Longmij— Namur (206 km):	1, Dumitrescu
(Rom) 5:55:03, 2. Favero (It) zaostanek 16. sek, 3. Rohrbach (Fr) isti čas, 4. Christian (Av) 23. sek., 5. Uli-ana (It), 6, Krolak (Polj) ista čas.
Končna ocena• 1. Riviere (Francija) 47:56:58. 2, Rohrbach (Fr) zaostanek 3:31, 3 Ferlenghi (It) 7:43. 4. Christian (Av) 8:10, 5. Leclerg (Fr) 11:13, 6. Fala sebi (It) 12:21, 7. Falla-rmi (It) 19:36, 8. Zuliani (Fr) 23:14, 9. Mascha (Av) 23:20, 10. Volokaert (Belg) 24:43, 11, Van Steenselen (Niz) 25:53, 12. Petrovič (Jug) 31:00.
Končna ocena moštev: 1, Francija 143:29:29, 2. Italija zaostanek 17:22, 3. Avstrija 53:33, 4. Nizozemska 1:27:32, 5.' Belgija 1:28:47, 6. Jugoslavija 2:20:20, 7, Poljka, 8. Romunija, 9, Nemčija, 10. Danska.
Šele pred dvema letoma so tudi veslačiee našle vstop v mednarodno športno areno, ko so uvedli na evropskem prvenstvu v veslanju tudi nekaj disciplin za ženske. Prvo prvenstvo je bilo torej leta 1954 skupaj s- prvenstvom za moške v Amsterdamu in vsa prva mesta so osvo-
ji le tekmovalke iz Sovjetske zveze.
Lani sta bili prvenstvi deljeni. Zenske so nastopale na je;eru Snago v v bližini Bukarešte. Vsega skupaj je nastopilo deset držav in sicer Romunija, CSR, Francija, Sovjetska zveza. Nizozemska, Madžarska, Avstrija, Nemčija, Belgija in Jugoslavija. Ponovno so bile odlične ve-
slačice iz Sovjetske zveze najboljše in so v večini disciplin osvojile prvo mesto z veliko prednostjo. Le
v škiliti so bile borbe bolj ostre. Jugoslavija je bila na tem prvenstvu zastopana samo v četvercu s' krmarjem, posebnega uspeha pa naše predstavnice niso dosegle. V predtekmovanju so bile tretje za Romunijo in CSR pred Francijo. V ponovnem tekmovanju za vstop v finale pa so bile četrte. Rezultati tega prvenstva nam dajejo vsaj nekaj možnosti, da ocenimo približno vrednost p-o-sameznih držav v ženskih veslaških disciplinah. Zato dajemo finalne rezultate z drugega evropskega prvenstva. Skifi; l. Sovjetska zveza 3:40.1,	2. Avstrija
3:40.9, 3. Madžarska 3:44.6, 4. ČSR 3:49.5, 5. Romunija 3:51.7, 6. Nemčija 3:54.4, double-scull: f. Sovjetska zveza 3:48.4, 2. Romunija 3:51.0,
3. ČSR 3:53.4, 4. Avstrija 3:54.0. 5. Madžarska 3:58.8', 6. Belgija 4:03.0, četverec s krmarje;«: 1. Sovjetska . zveza 3:39.5. 2. Romunija 3:47.7, 5. ČSR 3:48.2, 4. Nizozemska 3:48.7, 5. Madžarska '3:56.2, dvojni četverec:
L Sovjetska zveza 3:34.5, 2 Romunija 3:42.6. Madžarska 3:43.5, 4. Francija 3:47,5, 5. Avstrija 3:50.4, osmerec: !. Sovjetska zveza 3:17.8,
2. Romunija 3:24.0, 3. Madžarska
3:33.2. 4. ČSR 3:57.8. Eki
pno
tekm
vanje za nagrado »Mouliri a Vent« je prineslo naslednji vrstni red: I. Sovjetska zveza 42, 2. Romunija 32. 3. Madžarska 23, 4. ČSR 19, 5. Avstrija tl, 6. Francija in Nizozemska 4.5.
Tudi lanskoletna Blejska . regata je bila nekakšen preizkus sil v žen-
skem veslanju. Lahko rečemo, da so bili rezultati precej podobni onim na evropskem prvenstvu, le da je skiff-isika Sika (Avstrija) premagala predstavnico Sovjetske zveze Čumakovo. Letos takih večjih srečanj v ženskem veslanju ni bilo in tako nimamo nobenega novejšega kriterija za predvidevanje favoritov m vrstnega reda v posameznih disciplinah. Niti prijave zaenkrat še niso prispele v Jugoslavijo, kajti države — udeleženke prijavljajo udeležbo Mednarodni veslaški zvezi in šele ta dostavi ves material prireditelju. Verjetno bo število sodelujočih držav tudi pri ženskah letos rekordno in najbrž se tudi ne bomo preveč zmotili, če tr-d - mo, dn^ bodo imele največ uspeha zopet tekmovalke Sovjetske zveze. Največ odpora je pričakovati zopet od romunskih veslačic, ki so lani v vseh disciplinah, razen v skif-fu, dosegle drugo mesto.
Končne prMave
za ženske discipline
l'o dokončnih prijavah bo v ženskih discuplmah evropskega prvenstva v veslanju nastopalo 13 držav in sicer: Madžarska, Polj sika. Romunija. Danska, Finska. Nemčija, Sovjetska zveza, Belgija. ČSR. Nizozemska, Avstrija, Francija in Jugoslavija. V posameznih disciplinah pa so prijave naslednje: skiiff: Belgija (Bergh), ČSR jDoJežarl), Madžarska (Papp). Danska (K ra g), Avstrija (Suka), Nemčija (Scholz), Sovjetska zvezai iČii makova), Jugoslavija (Brtičevič). double-scull: Francija. ČSR. Madžarska, Romunija, Nizozemska, Sovjetska zveza, Avstrija, Jugoslavija, scull-četverec: Nizozemska, Madžarska. Romunija, Avstrija. Nemčija, Sovjetska zveza, četverec s krmarjem: Madžarska, Poljska, Romunija, Danska, Finska, Nemčija. Sovjetska zveza. Jugoslavija. osmerec: Madžarska, ČSR, Jugoslavija. Romunija, Sovjetska zveza, Nemčija. V osmercu ju scull-četveren ne bo predtekmovanj, ker je prijavljenih samo šest ekip.
žinar (Ravne), Kovinar (Maribor), Ljubljana, Odred, Kočevje, Storžič, Škofja Loka in Triglav. Od dvanajstih disciplin, kolikor jih je bilo na sporedu, so jih Kranjčani osvoji* sedem. Med moškimi posamezno j* zmagal Barlovič ki je v finalu prt' magal Franjiča in si je tako osvojil pokal v trajno last. Tekmovanje je bilo pod pokroviteljstvom Tovarne »Tiskanina«, ki je sku.ppo s Tovarno >Intex« poklonila tudi praktična darila. Rezultati — ekipno-moški: Industrogradnja : Mladost 5:2, Tesla proti Triglav 5:2, Tesla : Industrogradnja 5:2. — Zenske: Triglav I. : .Opatija 3:0, Ljubljana : Triglav ll 3:0, Triglav : Ljubljana 3:2. Mladinci: Triglav : Ljubljana 5:0, Opatija : Mladost 5:0, Triglav : Opatija 5:0. — Mladinke: Triglav I: Maribor 3:0, Triglav II : Opatija 3:1, Triglav I : Triglav 11 5:0.
Posamezno — Moški: Barlovič : II ud ec 3:1, Franjič : Teran 3:0, Barlovič : Franjič 3:0. — Dvojice: Barlovič-Hamerlic : Franjič-Hudec 2:0. — Zenske: Plut :Trampuš 2:1, Teran : Denašič 2:0, Teran : Plut 2:0. — Dvojice: Teran-Plut : Tram-puš-Pogačar 2:0. — Mladinci: Hrbut : Teran 2:0, Franjič : Godina 2:1, Hrbut : Franjič 2:0. — Mladinke: Plut : Vavče 2:0. La m pre : Puž 2:0, Plut : Lampret 2:0. — Pionirji: Kopanji : Todorovič 2:0. Stojanovič ’• Višnjar*2:l, Kopanj : Stojanovič 2:0. Mešane dvojice: Pl ut-Tera n : Teran-Cesen 2:1.	Javornik
Tudi na Gorenjskem
so plavali
Kranj, 19. avgusta. Na mesiuejn kopališču je bilo danes prvenstvo »Partizana« Gorenjske v plavanju. Tekem se je udeležilo okoli 100 pripadnikov iz Bleda, Radovljice, Krope, Tržiča. Kamne gorice in Kranja.
Rezultati — člani A-50 m hrbtno: Pehar (Kropa) 50,6; 50 m prsno: Hafner (Kranj) 40.2; 50 m prosto: Pristavec (Rad); štafeta 4 X 50: Kranj 2:27,7.
Člani B: 100 m hrbtno: Piikl (BI) 1:39,2; 10. m prsno: Žvan (BI) 1,29,0; 100 m prosto: Žvan 1:19,2.
Mladinci A-50 m prosto: Kosmač (Kran j) 34,7; 50 m hrbtno: Rebolj (Kranj) 45.1; 50 m prsno;. Cicelj (Kr) 45.0. Štafeta 4X50: Kra-nj 2:29,3.
Mladinke:	A-50 m prsno:	Zupan
(Bled) 47,7;	50 m prosto:	Černe
(Kranj) 43,5; 50 m hrbtno: Veneti! 1,2,1; Štafeta 4X50: Kranj 2:11,7;
Mladinke B: 50 m prsno: Plemelj (Bled) 46,1 • 50 m prosto: Korošec (Bled) 38.5; 50 m hrbtno:	Plemelj
(Bled) 54,0.
Skoki — Člani A: Pristavec (Rad) 21,19; člani-B: Hafner (Kranj) 38,84; Mladinke A:	Grandovec (Kranj)
8,75. Mladinke B: Mavec (Radovlj) 13,43.	Javornik
A N J E
V petek pričetek iefošnjega evropskega veslaškega prvenstva
Veslaške zveze Slovenije tovariš Boris Kocjančič;
26. Vlil. ob 16.30: zaključek ženskega prvenstva, snemanje zastav FIS A iin Jugoslavije ter od igranj a naše državne himne;
26.	VIII. ob 20.30: svečana zabava v Kazini. Ob 21. uri razglasitev rezultatov, ob 21.15 nastop folklore in pevcev. Po sporedu iples.
27.	VHI. ob 21.i sprejem v hotelu Toplice, priredi VSj;
Čez pet dni se bo torej na Bledu pričel prvi del velike manifestacije evropskih veslačev. Od 24. do 26. avgusta se bodo najprej pomerile najboljše veslačice, kar jih premore Evropa. To bo šele tretje žensko evropsko prvenstvo. Prvo je bilo pred dvema letoma v Amsterdamu im drugo lani v Bukarešti. Ni pa rečeno, da prej ženskega veslanja ni bilo. Nasprotno, bilo je prav tako dobro razvito kot moško, vendar EISA ni pristala na to, da bi na evropskih prvenstvih nastopale’ tudi ženske. Danes se čudno sliši, če povemo, da je bil leta 1939 nizozemski delegat skotro osmešen, ko je predlagal na kongresu EISA, naj bi na evropskem prvenstvu nastopale tudi ženske.
Vendar so*>e časi spremenili. Leta je francoski delegat na kongresu EISA že v začetku hotel črtati 1 dnevnega reda jugoslovanski pred-naj bi tudi za ženske uvedli ®vfopska prvenstva. Večina delega-°v pa je bila za jugoslovanski pred-V? in s tein so tudi ženske tekmovalke dobile vsakoletno veliko ves-aško tekmovanje.
Ženske veslajo kot moški
. Vsi, ki so ji ogledali dosedanja Zeuska prvenstva, so si edini, da so Pr4v tako zanimiva kot moška. Nekatere posadke so se predstavile s ‘akiin veslanjem, kot ga premorejo Hoški. Tako je sovjetski osmerec P4 lanskem prvenstvu na jezeru Snagov pri Bukarešti veslal s 40 za-,esljaji na minuto, kar je [udi za Hoško posadko prav lepo število.
Pa poglejmo še, kako je bilo pri ?as z razvojem ženskega veslanja, '..arhivih Veslaške zveze Jugoslavije imajo shranjeno fotografijo, na kateri je naslikana prva ženska veslaška posadka pri nas. Na lirbtui
strani je napisana letnica 1993. To so vsi podatki, ki so se ohranili o prvi žanški posadki v Bečkereku (današnjem Zrenjauinu). Torej, že pred 63 leti so pri nas veslale tudi ženske.
Šele leta 1946 na prvem povojnem državnem prvenstvu so prvič nastopile tudi ženske na tako velikem tekmovanju. Prvenstvo je pokazalo, da je za žensko veslanje pri nas precej zanimanja in zato so bila naslednja vedno bolje obiskana
Nastopamo v i disciplinah
Katere tekmovalke pa nas bodo zastopale na letošnjem evropskem prvenstvu? Tokrat bomo nastopili s štirimi posadkami in sicer v skiffu, douMu-scuUu, četvercu s krmarjem in osmercu. V vseli čolnih IhkIo nastopile mlade tekmovalke, ki še nimajo za seboj večjih mednarodnih" srečanj. Vendar je posebno posadka osmerca zelo dobra. Na državnem prvenstvu sta nastopila dva osmerca in sicer Krka ter kombinirana ekipa Partizana (Subotica) in Crve-
srečanjih so Mariborčanke prve privozile na cilj iin 3 tem tudi jrot prva slovenska posadka v državno reprezentanco.
Naslednja naša posadka za letošnje evropsko prvenstvo je douible-sculi. Zastopal nas ho državni prvak Mornar v postavi Jakovič Stana in
30. VIII. ob 18.: otvoritev prvenstva, za moške z nagovorom predsednika F1SA g. Mu.llegga, dviganje zastav FISA in’ Jugoslavije, oA-igranje naše državne himne;
Sl. VIII. ob 10.: ogled razstave Bled-Commerce. — Predstavnik Bled-Commerce bo povabil goste v Ribo o;
Romunski četverec s krmarjem že več dni trenira na blejskem jezeru
n. zvezde (Beograd). Kombinirana posadka se je predstavila - kot odlična ekipa in vsi menijo tudi kot naša najbolja ekipa za evropsko prvenstvo. Na državnem prvenstvu v Vukovarju so tekmovalke osmerca nastopile še v četvercih. Po prvenstvu pa sta se ekipi zedinili za kombinacijo, ki jma" največ iz-gledov za dobro uvrstitev na letošnjem ženskem prvenstvu.
V osmercu bodo nastopile tele tekmovalke: Firič Jelena. Pakrnič Marija, Braki Vesna, Koprivica Mirjana, Petrovič Milja, Koprivica Olga, Da ga ros Ela, Mojzis Irma. — Krmarka: Radeka Natalija.
Ma^rasovič lordana. Obe sta od leta 1953 veslali v četvercu. Letos marca pa sta pričeli trenirali v donble-scutiu. Na državnem- prvenstvu in v izbirnih tekmah sta imeli ostre borbe s posadko Mladosti iz Zagreba, vendar sta bili uspešni mladi c -Utrinki.
1.	IX. oh 21.: svečana večerja v hotelu Toplice, priredi predsednik VSj dr. Dušan Čalič, ob 21. večer za veslače v Kazini. Na sporedu bodo Gorenjski k vi u tet, folklora in pevci;
2.	IX, »b 10.: sprejem na blejskem, gradu, priredi predsednik ObLO
^ double scullu nas bosta zastopali Jakovič Stana in Marasovič Gordana Sre Članici splitskega inormorja
Slovenci prvič z državnim grbom
Tudi Slovenci smo letos dobili prvič v zgodovini našega veslanja posadko, ki bo z našim grbom na pršili nastopila na tako velikem tekmovanju. Četverec s krmarjem mariborskega Branika se je po zanimivih izločilnih tekmah uvrstil v državro reprezentanco.
V posadki četverca bodo nastopile: Bračko Majda, uslužbenka, ki vesla od leta 195-4, Planinšec Majda, študentka ekonomije, vesla od leta 1955, Sernec Marija, študentka ekonomije, vesia od leta 1954, Črešnjevec Vera, trgovska pomočnica, vesla od letos, ter krmarka Merhar Mira.
Dekleta so pričela s treningom lani pred republiškim prvenstvom v Portorožu. Že tam' so dosegla prvi uspeh — naslov republiškega prvaka. Letošnje državno prvenstvo v Vukovarju jim je dalo zavest, da hi z vestnim treningom lahko postale enakovredne nasprotnice tudi našim najboljšim posadkam. Na republiškem prvenstvu na Bledu je zopet sledila prepričljiva zmaga. Vendar niso mislile nastopiti na državnem prvenstvu za zvezni razred. Nastop pa je prinesel prvo veselo presenečenje. Za četvercem Ta-miša (Pančevo) so prav malo zaostale. zato se je tehnična komisija odločila, naj tudi Mariborčanke ostanejo na Bledu, kjer bodo nastopile na izbirnih tekmah V obeh
Veslačice mariborskega Branika Bračko Majda, Planinšec Majda, S?r-nec Marja in Črešnjevec Vera ter krmarka Merhar Mira bodo tekmovale v četvercu s krmarjem
V skiffu bo za naše barve nastopila. Brkičevič Marija, -ki vesla od leta 1954. Najprej je nastopala v četvercu, letos pa se je poskusila tudi v skiffu in to z uspehom. Na beograjski regati je zasedla drugo mesto, na državnem prvenstvu na Bledu pa je zmagala. Ker je bila uspešna tudi na izbirnih, tekmah, jo bomo še ta teden videli med najboljšimi evropskimi skiffistkami.
Trener: Od osmerca pričakujem največ...«
Trener naše državne reprezentance tov. Lastavica pravi, da se vse ženske posadke resno pripravljajo in da upa na najboljše. Meni pa, da od osmerca lahko pričakujemo največ. Upajmo, da nas bodo vse tekmovalke častno zastopale, gledalci pa jih bodo v napornih srečanjih z bodrenjem podprli.
Za domače in tuje veslače je Organizacijski komite pripravil v času prvenstva precej pester spored, ki poleg oficialnih sprejemov obsega tudi ogled naših lepih krajev, folklore in drugih zanimivosti.
tov. Kapus, ob 17.50 zaključek prvenstva za moške. govtfr predsednika FISA g. Mulleg-ga, snemanje zastav FISA in Jngoslaviije, odigran je naše državne himne, ob 21. razglasitev rezultatov. Ob 21.30 zaključna prireditev, na kaleri bo do nastopili Gorenjski kvintet in folklora,	M. G.

Naš osmerec ima na evropskem prvenstvu precej izgledov za dober plasma
Spored evropskega prvenstva
23. VIII. ob 15.; otvoritev veslaškega centra Jngoslaviije pred novim hangarjem v Za-ki;
23.	VIII. oh 16.: oficialna otvoritev ženskega evropskega prvenstva z nagovorom predsednika FISA g. Muilegiga, dviganje zastav FISA in Jugoslavije ter odigran je naše državne himne;
24,	VIII. ob 21.: intimna večerja v čast -predsednika FIS A g. Mu-llegga, katero- bo " priredil predsednik
»Zlomka, kaj v tej globini čutiš tla?« »Ne, nekomu stojim na glavi.,.«
* LETO KIL
Polič Zoran:
Mapami ukrepi ne bodo odpravili težav
(Nadaljevanje in konec)
Danes so se pri nas že dosti jasno izkristalizirali osnovni principi socialistične lastnine in socialistične uprave. Ce pogledamo področje proizvodnje, vidimo, da je sicer družbena lastnina v celoti zajamčena, da pa je delovni kolektiv osnovni element neposredne uprave. Torej tisti, ki je najbolj zainteresiran na tern, da so vse naprave v redu, da stroji dobro funkcionirajo, da proizvodnja nemoteno teče — to je delovni kolektiv — ima tudii vse pravice in osnovne dolžnosti neposred-ne uprave. To je povsem razumljivo, saj delovni kolektiv — to so delavci, mojstri in inženirji — res najbolje ve, kako je treba s stroji •ravnati, kako jih razmestiti, da bo proizvodni proces pravilneje tekel im kako jih je mogoče s potrebno skrbjo tudii čuvati. Če b.i delovnemu kolektivu odvzeli neposredne pravice upravljanja, bi ne samo upadel njegov interes za stanje postrojenj v podjetju, odpravil bi tudi enega bistvenih atributov socialistične graditve, to je aktivno vlogo delovnega kolektiva v borbi za čuvanje družbene lastnine. Kakor seveda uprava ne pomeni lastnine, taiko tudi ne pomeni popolne svobode v razpolagan ju z zaupano imo-vino. Družbeno imovino je treba upravljati kot najboljši gospodar ravna s svojo privatno imovino. Družba je zato zainteresirana, da pozna način te uprave, da pozna njene uspehe in da pravočasno odkriva nepravilnosti. Zalo so družbi potrebne informacije, zato so ji potrebni organi, ki nadzorujejo pravilnost uprave. Mi imamo danes dokaj dobro razvite razne strokovne kontrole. Imamo finančno kontrolo. imamo politične organizacije in imamo zbore volilcev, ki so vsi živo zainteresirani, da je uprava družbene imovine uspešna, napredna in v skladu z vsemi predpisi naše socialistične zakonodaje. Pa ne samo to. vsak državljan, ki se zaveda vloge materialnih pogojev v graditvi socializma, ima pravico in dolžnost, da se oglasi, bilo na javnem zboru, bilo pred' zadolženimi organi in stavi svoje pripombe na odnos do občeljudske imovine, pa naj si bo to neka stanovanjca zgradba, vodovodna ali druga napeljava ali pa taktika. Vsaka uprava nad materialnimi sredstvi bo v redu, če bo med neposrednimi upravljalci vladala zdrava socialistična zavest odgovornosti do skupnosti i.n če bo dosledno razvita kontrolna funkcija i odgovornih organov i vsakega državljana kot aktivnega graditelja socializma.
Po tem kratkem sprehodu na drugo področje se vrnimo zopet na zastavljeno vprašanje. Kakšne bi torej bile posledice prenašanja uprave Igrišč i.n telovadišč na organe izven telovadnih in športnih organizacij? In ali bi bila taka uprava resnično bolj demokratična in predvsem koristnejša? Skoraj jasno je, da bi prišli s takim ukrepom v nemogoč položaj! Ce bi bili člani uprave izven obstoječih telesnov-vzgojnih organizacij, ne bi mogli
—	pa če bi se še tako potrudili — razumeti potreb neposrednih koristnikov. Saj še ob drugih prilikah vidimo, kako nam nerazumevanje problematike telesne vzgoje s strani nekaterih lokalnih političnih in upravnih organov otežikoča dela. Pa ne samo to! Če bi bila uprava telovadi.:,ih naprav izven osnovnih organizacij, ki jih koristijo, bi bili vsi, ki jih uporabljajo, zelo malo ali pa nič zainteresirani, kakšno je njihovo stan je, kaj se z njimi dela, kako se koristijo in podobno. Saj bi jih morali upravni organ.; čuvati in po potrebi nadomestiti. Enostavno, neposredni koristniki bi izgubili pravi odnos do teh naprav, ker bi jim bila odvzeta skrb zanje. In končno, ali je bolj demokratično, če upravlja z nekimi napravami par ljudi, odrejenih v poseben organ upravljanja, ali pa če je za upravo s temi napravami odgovorna celotna osnovna organizacija? Kakor so delovni kolektivi najprimernejši nosilci uprave vseh naprav v proizvodnji
—	ker so oni tudi neposredni koristniki teh naprav — tako so prav gotovo tudi osnovne organizacije kot nenosredni koristniki najprimernejši nosilci uprave z vsemi napravami, ki so v njihovem okviru namen jene telesnovzgojni dejavnosti. Kakor seveda ne pomeni v podjetju uprava tudi že pravico popolne svobode v razpolaganju in je nad samo
upravo razvita mreža kontrole, tako tudi osnovna organizacija s samo upravo vseh telovadnih naprav še ni postala njihov absolutni gospodar, s pravico popolnega, samolast-nega razpolaganja, temveč mora biti tudi nad njenim delom postavljena odgovarjajoča kontrola. Kontrolni organi na^ tem področju morajo biti Sveti in Komisije za telesno vzgojo, politični in upravni organi, zbori voiikev, pa tudi vsi državljani, ki kakorkoli spremljajo delo osnovnih telesnovzgojnih organizacij. To je edino mogoč način uprave telesnovzgojnih naprav, ker je neposreden, ker je demokratičen ,in zato v popolnem skladu s principi družbenega upravljanja v dobi izgrad-71'e socializma pri nas.
Lahko se bo dogajalo, da bo v nekem društvu ati klubu slabo upravljanje, da bodo igrišča in telovadišča slabo zasedena, da se bo z orodjem grdo ravnalo in podobno. Toda kdo jamči, da ne bi bilo to še slabše, če bi imelo upravo v rokah le par ljudi izven osnovnih organizacij? In ali ne bi mogli takega stanja uspešnejše popraviti, če se pojavi kot kontrolni organ Svet za-telesno vzgojo, ki zahteva od osnovne organizacije spremembo v načinu uprave, stavi jan je prostorov in orodja, v času ko jih osnovna organizacija ne rotrebuje, na razpolago tudi drugim interesentom — morda celo izteče ukrep odvzema naprav, s katerimi se nepravilno ravna, kot pa če te isti Svet sam, oziroma po neki svoji komisiji, neposredni upravljalen. Prav gotovo je pravilneje dati Svetu v tem pogledu kontrolno funkcijo, neposredno upravo pa osnovni organizaciji, ki bo vselej združevala najbolj zainteresirane koristnike telovadnih naprav. Zato mislim, da se je treba odločno zoperstaviti vsem poizkusom, da bi se osnovnim organizacijam odvzela pravica neposredne uprave njihovih naprav, pač pa je treba izdelati sistem te uprave im predvsem razčistiti vprašanje kontrole neposredne uprave. To je mnogo bolj realno in tudi edino odgovarja osnovnim odnosom in vobče sistemu upravljanja v pogojih socialistične graditve pri nas.
Vprašanje neposredne uprave pa je seveda nemogoče povezovati z vprašanjem zagotovitve potrebnih materialnih pogojev oziroma finančnih sredstev za delo v tem smislu, da naj vrši upravo tisti, ki zagotavlja ta sredstva. Prvič to ne gre, ker sredstva za kritje potreb telesne vzgoje ne izvirajo (in to tudi v nobenem primeru ne morejo) od organov obče uprave, temveč iz neposredne proizvodnje, ko delovni kolektivi s svojim delom ustvarjajo sredstva za kritje vseh družbenih, t. j. svojih potreb.
V ugič pa je očitno, da telesno-vzgojna dejavnost sama po sebi ni produktivna v tem smislu, da hi neposredno ustvarjala materialne in finančne pogoje za svoje delo, temveč jih ustvarja le posredno, s tem da uspešno sodeluje pri dviganju produktivnosti dela in pri zmanjševanju izdatkov za zdravstvo. Zaradi takega svojega .odnosa do ustvarjanja sredstev bi torej telesno vzgojni m organizacijam nikdar ne bilo mogoče vršiti tudi neposredne uprave svojih naprav, če bi to funkcijo povezovali z ustvarjanjem potrebnih sredstev. Toda na ta način mi nikjer v principu ne povezujemo uprave (celo v sami proizvodnji ne) in zato n.i jasno, zakaj bi jo morali na področju telesne vzgoje. Pač pa bo nu jno, cla čim preje nristommo k formiranju finančnih
fontov za kritje potreb telesno-vzgojne dejavnosti, katerih uprava pa bo v rokah upravnih organov (m. pr. Svetov ali Komisij) in ki bodo prvenstveno nastajali iz sredstev neposredne proizvodnje kot delež, ki ga delavski kolektivi prispevajo za kritje svojih potreb na področju telesne vzgoje.
Tako oddvojena skrb za finančna sredstva od neposredne uprave bo sigurno jamstvo za pravilen razvoj vse telesnovzgojne delavnosti.
Ko govorimo o raznih pojavih in nekaterih napačnih gledan jih, se seveda vselej znajdemo pred osnovnim problemom naših organizaci j — to je pred kadrovskim vprašanjem. Mnogi so navajeni pripisati razne težave starim kadrom, vaditeljem in trenerjem, češ da oni zadržujejo razvoj in da je predvsem zaradi njih treba uveljaviti neke novitete (n. pr. uprave naprav izven organizacije), ki bodo lahko .kasneje, ko nastopijo novi kadri, same po sebi odpadle oziroma zamrle. Tako gledanje je z dveh strani zgrešeno!
imamo opraviti starimi kadri, ni
Prvič dejstvo, da v preležni meri s vzrok, temveč predvsem že posledica stanja, ki vlada pri nas v odnosu do telesne vzgoje. Z drugimi besedami se to pravi: dokler ne bomo dali telesni vzgoji tako formalno kakor tudi v praktičnem izvajanju mesto, ki ji gre kot važnemu vzgojnemu, zdravstvenemu in gospodarskemu faktorju, tako dolgo se bomo z največjimi težavami borili za nove strokovnjake, ker bodo raje odhajali drugam, kjer prejemajo za svoje delo, če že ne zadostnega priznanja, pa vsaj ugodnejše pogoje za življenje in delo. Če pa hočemo doseči tako mesto, je treba seveda tudi mnogo določneje urediti vsebino, sistem in razne manifesta-cijske oblike izvajan ja telesne vzgoje pri nas.
Drugič je tako gledanje zgrešeno, ker s tem zmanjšujemo vrednost dela starih strokovnjakov, ki so v pretežnem številu nesebično prijeli za delo, ko novih strokovnjakov s-^oh nismo imeli in so nam ohra-
nili vsaj nekaj od tiste vsebine drl* ki .jo lahko kot dobro strokovno lZ' kustvo iz preteklosti mirno pre’f diiimo v današnji čas. Zato smo d»z' ni starim kadrom predvsem zahval* ne pa grajo. Pač pa bi morala ri1 naša skupna skrb, da pomaga®6 vsem starim kadrom v njihove® nadaljnjem razvoju, da ne dovri1' mo v njihovem razvoju zastoja, k6’ je povsem jasno, da tudi pod-rriU6 telesne vzgoje še ni našlo svoje?8 končnega obraza, temveč nasprotn°’ da se v vedno hitrejšem tempu P? stavlja jo zahteve po uvajanju nori" oblik .in metod dela, kar pa ni ri® goče spoznati in dajati samo P6' edincu, ampak je potrebno skupn0 delo, strokovno delo in predvse"1 znanstveno poglobljeno delo. SW nja današnjega znanja naših k® drov je v veliki meti slika stan)6 našega institutskega dela. slika »8‘ šili šol, tečajev, pa tudi samih org8'
Če torej želimo tudi v bod*^* uspeha v svojem delu, ne smeri0 odvzeti vrednost delu, ki so ga opra' vili stari kadri, pač pa se mora®8 potruditi, da najdemo načine, ka*6 bomo vsem kadrom, ko enkrat »z°' starajoč v svojih metodah dela, P*' magali k spoznavanju novega, n8" prednega in zato zanimivega, ka1 bomo odkrili pri nas ali pa v svet8' na področju telesne vzgoje.
Tak način obravnavanja vseh Pr<1' blemov bo prav gotovo vodil * mnogo večjim uspehom, kakor P-81
smo jih doslej.
dosegli v svojem de®
Nekaj pripomb po telovadnem dvoboju Jugoslavija : Poljska
Ce>tat	ni i/ t&ptzzenianci ?
Pred dvema tednoma se je naša telovadna reprezentanca v Beogradu pomerila v vajah na orodju s Poljaki. Vsak kdor je pogledal končni rezultat tega srečanja, in videl 18 točk v korist Poljakov, si je najbrže ustvaril slabo sliko o naših telovadcih. V resnici pa je bil ta dvoboj ena najboljših tekem naše reprezentance. Dejstvo je sicer, da je bila naša vrsta tokrat slabo pripravljena in razen iega še nepopolna, dočim so Poljaki prišli na to srečanje z dvomesečnega skupnega treninga. Kljub temu pa nismo zaslužili tako visokega poraza, zlasti ne v poljubnih sestavah. Kljub pomanjkljivemu treningu smo solidno tekmovali in bili Poljakom docela enakovredni. Toda po »zaslugi« sodnikov smo tekmo precej visoko zgubili. Poljaki so namreč hoteli doseči čim boljši rezultat, ker jim je bil ia potreben za odobritev sodelovanja na olimpiadi. Naša sodnika sta v tem precej popuščala in tako smo bili na vsakem orodju oškodovani vsaj za 'eno točko. Nočem vs krivde zvaliti na
sodnike, a prav gotovo so bili soudeleženi pri našem neuspehu.
Tekma se je začela-v soboto zvečer v poljubnih sestavah, v preskoku, na bradlji, krogih in na konju z ročaji. Na vseh orodjih smo bili Poliaikom vsaj enakovredni, če že ne boljši. Preskok je bil prav gotovo naša najboljša disciplina. V Pragi smo izgubili na tem orodju proti reprezentanci ČSR, ki ima v svoji vrsti svetovnega prvaka So-tornika, za 15 točke. Proti Poljakom smo bili v premoči, skakali smo lepo in visoko, toda ocene so bile od 9 do 9.40 točke. Končni rezultat je bil 0.60 točke v korist Poljakov in to zopet po zaslugi naših sodnikov. Isto se je pripetilo tudi na bradlji, krogih in konju z ročaji. Vsepovsod smo se takorekoč borili za prva mesta. Na bradlji smo kljub temu. da je Jurjevič rktks-nii«, izgubili le za 0.40 točke. Na kontu je Sabo Poljakom pošteno zagodel in osvojil prvo mesto. 1'udi krogi so bili naše solidno orodje — Urbanc si je s Klosko delti prvo • "-‘o FT.no na drogu	‘-r-
preizikušnje in da si je že prid-ol^ svoje mesto v državni reprezenta®' Cii, je nedavno dokazal v Trbovlja® kjer je mimogrede premagal vse češke telovadce, državnega prvak8 Jurjeviča, Furlana in ostale.
Urbanc Marino
Mladi Miru Cerar na bradlj;
imlaiatiiiiBiililainPrgliilli
V celjskem in trboveljskem okraju imajo 39 novih vodnikov
LETO XII. Štev. 33.
Stran 4
Okrajni zvezi »Partizan« v Celju itn Mariboru sta se odločili, da skupno priredita tečaj za društvene vodnike, o čemer smo na kratko pisali že v preišnji številki Tako sodelovanje med obema Okrajnima zvezama »Partizan« je vse hvale vredno, saj sta bila. te dni uspešno zaključena tečaja za ženske in moške vodnike. Tečaj za vodnice se je začel 8, julija, preteklo soboto (11. t. m.), pa je bil končan tudi tečaj za vaditelje. Med vodnicami so bile zbrane večjidel mladinke (18 tečajnic), katerih povprečna starost je bila 17 let, dočim so v moškem tečaju prevladovali člani (21 tečajnikov), stari povprečno 18 let. Delo v tečaju je bilo zelo živahno in so se tečajniki seznanili z vsemi vrstami in pestrimi oblikami partizanske vadbe. Pouk je trajal vsak dan osem ur. najbolj pa so se te-
čajniki seveda veselili plavanja v novem olimpijskem bazenu v Preboldu.
Z uspehom v obeh tečajih so bili zadovoljni vsi, tako tečajniki kakor vodstvo tečaja in obe Zvezi, ki sta po svojih vodilnih funkcionarjih mnogokrat obiskali tečaj. Nekateri mladinci in mladinke bi bili sposobni celo za republiške tečaje, zato se je večina'odločila, da oojde drugo leto v gozdno vaditeljsko šo-lo v Mozirju. Prireditelji tečajev so tudi dobro poskrbeli za opremo tečajnikov, pa tudi za dobro hrano in 'razvedrilo v taborišču. Udeleženci so napravili več izletov in pohodov v okolico. Ogledali so si Tovarno nogavic v Polzeli, Termoelektrarno v Šoštanju, Rudnik rjavega premoga v Velenju ter gozdno. šolo »Partizana« Slovenije v Mozirju. Ž. T.
ju so bili Poljak nedvomno boljši, saj imajo v svoji ekipi Klosko, ki je na olimpijskih igrah v Helsinkih osvojil srebrno kolajno. Pa tudi na teh dveh orodjih nismo tako zelo zaostajali, kot bi kdo mislil.
Po končani tekmi smo imeli s Poljaki skupno večerjo in seveda je beseda tekla le o telovadbi. Razpravljali smo o tem, kaj nam še manjka, da bi premagali Poljake ob povratnem srečanju v7 Varšavi, Vsi smo si bili edini, da Poljake lahko premagamo, če ■ začnemo načrtno trenirati in če bomo našo vrsto okrepili še z novimi močmi, saj smo na vseh orodjih izgubili z malenkostno razliko. Ob tem se mi zdi nujno postaviti vprašanje, zakaj ne bi mogel v reprezentanci nastopati že Cerar Miro. Trditev, da je Miro za takšne tekme še premlad in da bi bile zanj fizično in psihično prenaporne, se mi zdi smešna. Cerar ima danes s svojimi 17 leti več fizične kondicije in tudi samozavesti, kakor marsikateri olimpijski reprezentant. Da pa je zrel za take težke
Izdelujemo odlične žogice za badminton šport iz uvoženega materiala
Kvaliteta naših žogic je enakovredna najboljšim inozemskim izdelkom, vendar so domače žogice mnogo cenejše
VRHNIŠKE NOVICE
Preteklo nedeljo so se nogometa^! garnizije JLA na Vrhniki pomeri;11 z moštvom »Partizana« iz Lo-ga j11! ga premagali s 3:3. Isto nedeljo jr na Vrhniki gostoval klub za ko®!' ski šport iz Ljubljane in v zaniri® vem propagandnem programu V0,' kazal vse lepote, ki jih nudi koDJ' ski šport. Na prireditvi se je zhr®'0 prav rekordno število gledalcev.
Naročajte se na ,,POLET"
Popravek
Na smučarskih tekmah, ki so b®e1 prejšnjo nedeljo pod Grintavce®; je med mladinci zmagal Tori8 Jamnik in ne Javornik, kakor sri objavili v prejšnji številki.
gjaBscsan - c ki_
gorenjski slreici se pripravljajo oa proslavo 30-letnice
Od 2. do 9. septembra bodo na Gorenjskem organizirali teden strelstva, v katerem bo na sporedu vrsta strelskih tekmovanj in drugih prireditev
Meseca septembra bo poteklo ravno 30 let. odkar je bila v Kranju ustanovljena prva strelska družina. Tega pomembnega jubileja se bodo Gorenjci spomnili z vrsto strelskih prireditev. V času od 2. do 9. septembra bodo organizirali strelski teden, v katerem bodo z vrsto tekmovanj tn prireditev pokazali razvoj in napredek strelstva na Gorenjskem. V nedeljo, 2. septembra, bo na Jesenicah troboj članskih ekip iz okrajev Celje. Nova Gorica in Kranj Pomerili se bodo v streljanju z vojaško puško in pištolo. Isti dan bo v Tržiču trobbj ženskih ekip Celja. Ljubljane in Kranja. Ves teden pa bo v posameznih k ralih (Jesenice, Tržič, Radovljica,
Cerklje, Škofja Loka, Preddvor itd.) vrsta med druži liski h tekmovanj, dvobojev s pripadniki JLA pa trojne vožnje motoristov in strelcev, razen tega pa bodo v Cerkljah in v Trebiji o tvorili novi strelišči.
V soboto bo v Kranju slavnostna seja okrajnega strelskega odbora Kranj, v nedeljo pa bo v Kranju zaključek strelskega tedna. Dopoldne bo v Kranju velika strelska parada, popoldne pa dvoboj ekip Ljubljane in Kranja v streljanju z vojaško puško in pištolo. V času strelskega tedna bodo strelci v Kranju, Tržiču. Radovljici. Škofji Loki in na Jesenicah 'pripravili svoje razstave, na katerih bodo prikazali razmah strelstva v 30 letih. J. J.
m IZ GDGAMZACir
po Primorskem...
V Anhovem popravljajo šoferji avtomobile
na telovadnih blazinah!
Partizansko društvo na Črnem vrhu sipa d a še vedno med najboljša društva na Goriškem. Verjetno je to zaradi revolucionarnega duha, ki je razgibal celotno življenje tega kraja. Društvo je v zadnjih letih doseglo zares pomembne uspehe, imelo pa bi še večje zadoščenje, če bi upravni odbor bolj mislil tudi na statistiko in poročanje. Več skrbi bo treba posvetiti tudi kadrom, saj zaenkrat večina dela sloni na tov. Križaju. Ce bi naneslo, da bi tov. Križaj moral nekoč društvo zapustiti, bi se temu kraju to zelo maščevalo. Zatorej, več ljudi v tečaje!
V	Braniku so pred dvema letoma zadovoljivo rešili problem zadružnega doma. pač pa imajo še vedno težave zaradi pomanjkanja vaditeljev. Društvo bi potrebovalo nekaj energičnih vodnikov, ki bi znali mladino pravilno usmerjati, da ne bi brez tehnike in brez nadzorstva samo brcala žogo.
V	Gradišču so osnovali društvo na pobudo »Partizana« Dornberk. Vendar ima to društvo velike težave, nihče mu ne nudi pomoči, niti starši. niti družbene organizacije..
Dolgo časa je trajalo, preden so v Opatjem selu ustanovili partizansko društvo. !Za ustanovitev ima mnogo zaslug tamkajšnji učitelj tov. Čermelj Bruno, pa tudi Okrajna zveza »Partizan« je društvu že pomagala z orodjem in poslala več ljudi v tečaje. Sedaj je društvo nekoliko popustilo, ker nima dovolj trdnega vodstva. Prav bi bilo, da nadrejeni forumi bolje poskrbe za to društvo, ker je edino partizansko v tem predelu in samo ono združuje mladino v telovadbi.
'Partizan« v Mirnu je bil prva leta po osvoboditvi med najboljšimi, sedaj pa je močno zdrknil na-
vzdol. Vodniki so prepuščeni samim sebi, delo v telovadnici ne gre prav od rok. Upravni odbor bi moral te stvari bolje zagrabiti in nuditi vajeniški mladini več sproščenosti.
Na Goriškem so za delovanje partizanskih društev zdrava tla. Društva rastejo tudi v majhnih ki a jih, kjer ni industrije in s tem denarnih sredstev, kakor n. pr. v Logu pod Mangartom, na Livku itd. Ni pa razumljivo, zakaj ne morejo ustanoviti »Partizana« v Anhovem, tem pomembnem industrijskem središču. kjer bi Cementarna nedvomno lahko pomagala mladini in društvu. Tu pravzaprav životari ob podpori Cementarne samo peščica nogometašev, ki kvalitetno itak nič ne pomenijo, a za množičnost ni nikakršnega razumevanja. V Anhovem imajo celo nekaj orodja, vendar ga ne uporabljajo za telovadbo, ma'rveč ga celo uničujejo. Ko so telovadci iz Kanala ob Soči v Anhovem prosili, naj jim orodje posodijo, dokler ne poživijo dela v »Partizanu«. jim orodja niso hoteli posoditi. Sedaj uporabljajo telovadne blazine šoferji za popravljanje avtomobilov. Bilo je že precej sestankov in intervenci j, da bi tudi ta industrijski kraj dobil svoje partizansko društvo, a vse zaman.
V Čepovanu je bilo ustanovljeno eno prvih telovadnih društev na Goriškem. ‘V začetku so pripadniki telovadili v bivši kapeli, kjer pa so lahko vadile le majhne skupinice. Društvo je priredilo nekaj uspelih nastopov v Kanalu in na Banjški planoti. Sedaj imajo več možnosti, več orodja in tudi več dobrih vodnikov, za to bi morali bolje skrbeti za mladi rod. predvsem za pionirje	P. T.
Od peika do nedelje bo v Kranju na sporedu republiško prvenstvo, ki bo verjetno potekalo v znamenju dvoboja Triglav: ZPK Ljubljana
Plavalna sezona gre — vsaj v Sloveniji — h koncu. Prihodnjo nedeljo imamo na sporedu zadnjo in obenem glavno prireditev sezone, republiško prvenstvo posameznikov v plavanju.
Tekmovn je bo v Kranju od petka dalje in kot lahko po letošnjih rezultatih sodeč predvidevamo, bo to doslej najbolj kvalitetna plavalna prireditev, kar smo jih imeli v Sloveniji. Zadnja tri leta zaporedoma so se na republiških prvenstvih rezultati tekmovalcev vidno izboljšali, borba za prva mesta med posamezniki in ekipami pa postaja vedno bolj izenačena. Letos predvidevamo, da bo glede tega še bolj zanimivo. Lanskega prvaka ŽPK Ljubljano« je kranjski Triglav v letošnji sezoni dohitel in Kranjčani stoje pred osvojitvijo na j višjega naslova v republiki. Vsekakor po prognozah sodeč, bo borba za prvo mesto večjidel le med »Ljubljano« in Triglavom. Vsa ostala društva bodo za teina dvema favoritoma verjetno zelo zaostajala.
Pričakujemo ostre borbe
mladinec Ilirije Umek in morda ponovno lanski prvak Matjaž, Brand-ner.
Spet zanimive »reprize«
V ženskih disciplinah bodo najbolj zanimive »reprize« z mladinskega prvenstva med Horvatovo in Konciljo na 100 m prosto in 100 m metuljček ter Tominškov© in Vu-kičevo na 200 m prsno. Zmagi Konci je na 400 m prosto in Petanove na 100 m hrbtno ver jetno ne bo nihče ogrožal, .
Petorice najboljših slovenskih plavalcev in plavalk
Moški — 100 m prosto: 1:03.0 Kocmur (B), 1:04.6 Goršič (Lil, 1:05.3 Drofenik (B). 1:05.6 K osni k (T), 1:06.2 Poljanšek (L j).
400 m prosto: 5:10.9 Goršič (Lj), 3•" Košnik HI 5:16A Br'novec
Že mladinsko prvenstvo, ki je bilo preteklo nedeljo v Ljubljani, je dalo nekaj izredno zanimivih borb m kvalitetnih rezultatov. Prav gotovo bo užitek gledati borbo najhitrejših slovenskih plavalcev na 100 m. kjer se bodo Kocmur,- Gor-su\ Košnik, Drofenik in morda še kateri, borili za prvo mesto. Pri dolgoprogaših, zlasti na 1500 m, pričakujemo borbo med komaj 14-1« t -ni in Brinovcem in Goršič e m in n;, rečeno, ji a nam ta dvoboj ne bo prinesel novega slovenskega rekorda, saj je Brinovec na mladinskem prvenstvu, ko je plaval skoraj brez konkurence, dosegel le S sekund slabši čas od republiškega rekorda. V metuljčku se bosta ponovno srečala Poljanšek in Zrimšek, medtem ko bo imel Zrimšek v prsnem slogu za tekmeca Belca, ki se je zopet pojavil na startnem kamnu. V hrbtnem slogu ogroža Goršiepv primat
Kranjčan Zrimšek se bo na prsni progi zopet srečal z Ljubljančanom Pelcem, ki se je po prestani bolezni spet pojavil na slartu
i
Siaca Ut tntado-,
vse igra danes
fradtnttotah'!
rOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA
„ E L A N “
V BEGUNJAH
(T), 5:27.7 Drofenik (B), 5:34.2 Šnabl (Kam).
1500 m prosto:	20:43.1 Brinovec
(T), 22:06.0 Košnik (T), 22:29.5 Drofenik (B). 22:43.8 Klančnik (Nept), 23:00.1 Cilenšek (Preš).
200 m prsno: 2:56.8 Zrimšek (T), 2:57.2 Pelc (Lj), 3:04.4 Dobrovoljc (Kam), 3:04.6 Piki (Preš), 3:04,6 Skala bot (B).
200 m metuljček; 2:49.9 Poljanšek (Lj), 2:53.8 Zrimšek (T), 3:00.2 Žvokelj (I),	3:04.1 Dobrovoljce
(Kam), 3:04.3 Goršič (Lj).
100 m hrbtno: 1:15.2 Goršič (Lj), 1:16.0 Umek (lj, 1:17.2 Brandner (B), 1:18.5 Čolnar (T), 1:18.8 Gašperin
(Lj).
Ženske —	100 m prosto:	1:17.5
Horvat (Lj), 1:17.6 Koncilja (T), 1:20.5 Čebulj (Preš), 1:21.9 Pelan (Kam), 1:23.9 Sušnik (Kam).
100 m proslo: 6:22.3 Koncilja (T), 6:33.7 Pelan (Kam). 6:33.8 Horvat (Lj), 6:35.8 Lil ek (Cel). 6:50.3 Škofič (Kam).
200 m prsno: 3:12.7 Tominšek (Lj), 3:14.0 Vi,kič (T). 3:21.4 Pirc (1), 3:25.8 Rode (Lj). 3:26.2 Hribar (T).
100 m metuljček; 1:27.8 Horvat (L). 1:28.6 Koncilja (T). 1:31.5 Vu-kič (T) 1:36.0 Tominšek (Lj). 1:37.6 Čebulj (Preš).
100 m hrbtno: 1:27.8 Pelan (Kam), ! :”0.9 Vauhnik (B). 1:35.1 Hočevar (I), 1:33.5 Koncilja (T), 1:35.6 Golnar (T).
ZVe aUmftUsiti
Organiztorji iger predvidevajo. da se bo n času iger povečalo prebivalstvo Melbourna z« kakih 70.000 oseb. V tej številki upoštevajo okoli 10.000 gledalcev iz inozemstva, /5 tisoč mornarjev vojnih ladij, ki bodo v času iger zasidrane v Melbournu, 55.000 obiskovalcev iz ostalih krajev Avstralije in 7.000 inozemskih tekmovalcev, funkcionarjev in novinarjev
Y
Organizatorji pa nimajo li. nogo dela samo s pripravami vsega potrebnega za tekmovalce. V Avstralijo bo v času olimpiade prišlo tudi kakih 1000 novinarjev, foto-in rudiorepor-terjev ter filmskih in televizijskih snemalcev. Tudi za to »vojsko« je treba marsikaj pripraviti. Ostra in hitra reakcija svetovnega časopisja na začetne napake Organizacijskega komiteja so vzbudile pri slednjem veliko spoštovanje pred to »velesilo«. Za novinarje sta rezervirana dva izmed naj večjih in najlepših hotelov. Avstralsko mistrstvo za PTT je že davno pričelo s pripravami. Računajo, da bodo . lahko posredovali po 10.000 besed na uro v inozemstvo, razen tega kakih 1000 fotografskih posnetkov in nekaj tisoč metrov filma za televizijo in tednike. Vse obveščevalne služlie z olimpijskih iger pa civilne ustanove v Avstraliji ne bi zmogle. Zato bo pomagala tudi vojska s svojimi oddajnimi postajami in letali za prenos filmov in drugega materiala. Po dosedanjih prijavah bodo morali pripraviti kakih 5000 telefonskih priključkov. 120 teleprinterjev, 270 linij za radijske prenose in 50 kabin zn radijske napovedovalce.
P 01 DO TRIKRATNE
OLIMPIJSKE ZMAGE
Kadar gledam zmagovalne diplome iz časov, ko sem še nastopal v avstrijski mladinski državni reprezentanci me navdaja prav takšno občutje, kakor da bi brskal po šolskih izpričevalih iz minulih let: vsi nastopi so tako smotrno razdeljeni, prav tako smotrno pa so seveda tudi razdeljene ocene, in med njimi seveda tudi — kazni 1 Ne bo odveč, če povem, da sem svojo prvo zmago dosegel z enajstimi leti. Med mladinskim smučarskim prvenstvom, ki ga je priredil smučarski klub v Kitzbiichlu, sem zmagal v smuku in kombinaciji. Nagrade pa so bile v tistih časih kaj skromne. Dobil sem majhne bronaste smuči, ki sem jih lahko zataknil z iglo na suknjič. In kako ponosen sem bil na to značko, kakšno občudovanje sem užival med svojimi šolskimi tovariši. Razen tega je dobil tedaj zmagovalec še Pravo klobaso — za leto 1946 precejšnja redkost!
S hvaležnostjo se spornim jam športnih veteranov iz smučarskega kluba v Kilzbiichiu, ki so si nesebično prizadevali, da bi moje navdušenje za smučarski šport pravilno usmerili. Rad bi povedal, da so med nami ljudje, ki ne znajo ceniti šolskih in mladinskih prvenstev in ki venomer hlastajo samo po senzacijah med razredom vrhunskih tekmovalcev. Svoje športne sposobnosti pa je mogoče oceniti samo v zgodnji mladosti in jih potem smotrno razvijati. Kdor ni začel čislo od malega, se ne bo na vrhuncu svoje š-porine kariere nikoli počutil docela trdnega. Brez majhne bronaste značke iz leta 1946 za mene ne bi bilo poti do zlatih olimpijskih kolajn.
Leta 1947 sem postal okrajni mladinski prvak. In razen tega sem osvojil še prvenstvo v skokih in tekih. Da, v tistih časih sem tudi veliko skakal. Pozneje sem imel zaradi tega težave, ker,so mi mnogi, zlasti pa moj oče, svetovali, naj bi se posvetil izključno smučarskemu teku' im vožnji v slalomu, tirolski mladinski smučarski dan je pomenil v tistih časih zame največji praznik v letu. Postal sem med mladinci najboljši Tirolec, tega sem si že od nekdaj želel. Toda, žal, v življenju je tudi mnogo zaprek. Zavoljo bolezni se tistega dne nisem -mogel pokazati na startu.
Kmalu zatem me je vodila pot na avstrijsko mladinsko prvenstvo. Lahko rečem, da vse le ni šlo tako zlahka, kot sem si mislil. Prventvo je bilo sredi februarja 1950 na Semmeringu. Po dolgi vrsti klubskih, okrajnih im deželnih prvenstev, ki sem jih imel za seboj, sem z veliko nestrpnostjo in navdušenjem pričakoval, da bom mogel slednjič le nastopiti na tekmovanju večjega merila.
Frišl-o pa je čisto drugače. Na nekem lokalnem smučarskem srečanju si je neko dekle zlomilo roko. Poškodovanki sem pomagal po hribu navzdol in ji dal s seboj tudi svoj šal. Ker pa sem drugo vožnjo opravil brez šala, mojemu občutljivemu vratu to ni d-obro delo. Domov sem prišel s hudo vročino in tri tedne dolgo sem ležal v postelji zaradi vnetega grla. Medtem pa je bilo avstrijsko mladinsko prvenstvo na Semmeringu pred durmi. Starši so natanko vedeli, da me vleče srce na bela smučišča, in se posvetovali z zdravnikom,
»Smučal bi rad? Ali ste izgubili pamet? Ne, na Semmering ga ne bomo pustili! Fant bo ostal doma in ležal v postelji!«, je odločno izjavil zdravnik.
Tedaj pa je stopila do mene mati, mi ovila okoli vratu topel šal. oče pa mi je še postregel-s kopico nasvetov. In tako da smo morali tekmovalci peš doseči vsa mesta, ki so jih Takrat na teh idealnih smučiščih še ni bilo nobenih žičnic, tako da smo morali tekmovalci peš doseči vsa mesta, ki so jih prireditelji določili za start.
Ko sem stal na progi in čakal na zamah star,terja z zastavico, sem čisto pozabil na bolezen in se docela predal športnemu navdušenju. Tedaj mi je »teklo« kakor malokdaj prej. Bil sem edini tekmovalec, ki je dosegel čas boljši od ene minute. Tako sem si priboril prvo mesto in s tem tudi naslov mladinskega prvaka, ki sem ga dve leti pozneje zapovrstjo uspešno branil, tako v Wattcnsu, kakor v Bad Hoffgasteinu.
Po končanem tekmovanju sem napisal našemu domačemu zdravniku prijateljsko razglednico. Doktor Hurdes, tedaj minister za prosveto v avstrijski vladi, mi je k uspehu prisrčno čestital. Kot Tirolec se je še posebej veselil moje zmage in mi prerokoval, da se bom v bodoče z uspehom uveljavil na svetovnem prvenstvu. Profesor Rossner. ki je pozneje postal vodja naše državne 'reprezentance, mož, ki mu moram biti hvaležen za svoj športni vzpon, pa je ledni dejal: »Sailer bo v slalomu postal drugi Stein E rikš en, v smuku pa vredni naslednik Christiana Pravde.« To so bile velike besede tega športnega izvedenca, ugajala pa mi vendarle niso. Ne, nisem bil čas ti lakom e n, da bi poslal tekmovalec Erlksenovega ali Pravd,inega formata. Držati sem se hotel tradicije naše družine in kot oče ostati — tekmovalec Toni Sailer.
Leta 1951 sem vstopil kot vajenec v delavnico svojega očeta. Sola v Schwazu je bila za mano. Spet sem bil pod rodno streho. Z okna izbe s An gledal na lepe, zglajene strmine, na »Strmo«, in vedel, da jo lahko v pičlih petih minutah dosežem.. Seveda po žičnici! Toda kljub temu je bilo zdaj drugače kot prej. Pred vsem športnim udejstvovanjem je bilo — delo. Svojega očeta sem začel ceniti kot mojstra, sam pa sem si prizadeval, da bi mu mogel biti enak. V Schvvazu sem se bil navadil lahkotnega življenja, zdaj pa je bilo pred menoj vnovič trdo delo. Nobeno naročilo ni bilo preicžko ali prenalančno zame. Vsakemu tujemu vajencu bi bilo laže kot meni.	(Dalje)
KDO SO OLIMPIJSKI FAVORITI
Gustav Herman, trener košarkarjev Slavile iz Bratislave:
..Moje festitke slovenski košarki"
Svetovni rekord v najbitrejši ženski disciplini — 100 m prosto — je bil velika zapreka za vse najboljše plavalke na svetu od časov, ko je plavalne bazene zapustila svetovna rekorderka Willie den Ouden, ki je že 1936 leta postavila svetovni rekord 1:04.6. Letošnje olimpijsko leto, dvajset let po tem rekordu, pa je postalo preokretni-ca v tej disciplini. Prve so napadle rekord z velikim uspehom Avstralke. Velika trojica Crapp-Leech-Fra-sser so imena najboljših sprinterk Avstralije, ki so letos prve dni februarja — ko je v Avstraliji plavalna sezona na višku — nizale druga za drugo rezultate pod 1:05 in končno je uspelo Dawn Frasser izboljšati stari rekord s časom 1:04.5. Komaj pa se je polegla ofenziva Avstralk so pričele z napadom Nizozemke, Cockie Gastelaars je dvakrat zaporedoma izboljšala svetovni rekord in postavila končno mejo z rezultatom 1:04.0. Seveda pa moramo pripisovati rezultatom avstralskih plavalk mnogo večjo vrednost, saj so vsi doseženi v bazenih olimpijskih dimenzij, medtem ko je Gastelaarsova plavala v 25-meterskem bazenu. Madžarke, ki so prejšnja leta veljale za prve poklicane, da bodo izbrisale rekord Den Oudenove, so ostale v tej borbi nekoliko v ozadju. Sele zadnja poročila iz Madžarske javljajo, da prihajajo njihove prve tekmo-valke Gyonge. Szoke, Littomericky in druge zopet v staro formo.
Nepričakovano pa so pred nekaj dnevi stopile v prvo vrsto Američanke. Na izbirnem tekmovanju za •olimpijsko reprezentanco so v 50-metrskem bazenu dosegle štiri tekmovalke (Mann 1:04.6, Simons 1:05.1, Rosazza 1:05.2 in Shriver 1:05.6) rezultate pod 1:06. Težko je verjeti, če bo katerakoli tekmovalka lahko še. posegla v borbo za prva mesta poleg doslej omenjenih. V Evropi imamo še tri plavalke, ki bi lahko konkurirale za boljša mesta. To' so Nemka Klomp (1:04.7), Nizozemka Kraan (1:06.4) in Švedi-nja Jofason (1:06.4). Južnoameričani imajo dve sestri Myburgh, ki obe dosežeta rezultate pod 1:06. Rezultati v finalu bodo nedvomno pod 1:06, medtem ko bo morala zmagovalka gotovo doseči rezultat blizu 1:04. Dosedanji olimpijski rekord, ki ga drži Madžarka Temcs z rezultatom 1:05.5, verjetno ne bo preživel olimpijskih iger v Melbournu.
Sličen je položaj med ženskami tudi na 400 m prosto. Avstralka Crappova je že kmalu prve dni letošnjega leta nekajkrat izboljšala svetovni rekord na 440 y in se tako vpisala med prve favorite za olim-piado 1956. Njen dosedanji najboljši rezultat znaša 5:04.2, kar je več kot 7 sekund boljše od starega olimpijskega rekorda. Poleg Crap-pove imajo Avstralci še bivško svetovno rekorderko nh 100 m prosto Dawn Frasser, ki je dosegla čas 5:07.9. Nizozemci bodo poslali v bo V> za prva mesta verjetno Ko-
Nizozemka Gastelaarsova je letos postavila v plavanju na 100 metrov prosto nov svetovni rekord s časom 1:01.0. Kdo ve, če bo svojemu svetovnemu rekordu pridružila še zlato olimpijsko kolajno?
Opomba: 1.—-7. pelo kolo zvezne nogometne lige, 8.—12. zvezna otoška košarkarska liga.
■SeM
kovo in Balkenende, ki trenutno vodita na svetovni lestvici v tej disciplini. Kokova je letos preplavala to progo v času 5:03.8, medtem ko ima Balkenendejeva lani najboljši rezultat v 50-metrskem bazenu s sladko vodo s časom 5:05.4. Olimpijska zmagovalka iz Helsinkov, Madžarka GySnge, verjetno ne bo tako kmalu vrgla puške v koruzo. Njeni letošnji rezultati kažejo, da se resno pripravlja na ponovno osvojitev olimpijske medalje. V Budimpešti je preplavala to progo v času 5:10.9, kar ni daleč od rezultatov ostalih najboljših plavalk v tej disciplini. Madžari razpolagajo še z nekaj plavalkami, ki so dosegle čase pod 5:20. To so R. Szekely (5:15), E. Szekely (5:16.3), Szobe (3:18.0) itd. Tekmovalk, ki so dosegle rezultate med 5:10 in 5:15, je trenutno precej na svetovni lestvici. To so: Klomp (Nem) 5:10.4, Frost (Fr) 5:10.7, Skupilova (ČSR) 5:12.3, Roe (N. Zel) 5:13.7, Koster (Niz) 5:14.8 itd. Seveda pa je med vsemi temi tekmovalkami težko izbrati, katera bo lahko posegla v olimpijski finale, kaj šele za eno prvih mest. Imena Crapp, Kok, Gybnge, Balkenende bodo gotovo igrale prvo vlogo. Rezultat oikoli 5:15 bo po mnenju strokovnjakov potreben za vstop v finale, za osvojitev zlate medalje pa bo treba plavati okrog 5:05. Olimpijski rekord drži Madžarka Gyonge s časom 5:12.1. Gyongejevi ta rezultat gotovo ne bo zadoščal za ponovno osvojitev prvega mesta.
Po mnenju češkega strokovnjaka Hermana je treba našim moštvom še utrditi sistem igre in izboljšati prizadevanja za realizacijo kazenskih
strelov
Spiva je bilo zaradi nepričakovanega prihoda košarkarjev Slavije iz Bratislave majhno razburjenje, toda vsa stvar je stekla na pravi tir in zadovoljni so bili tako organizatorji prijateljskih srečanj, kakor tudi gledalci, ki so dejansko prišli na svoj račun. V naši sredi je bila pred tednom dni torej najboljša češka ekipa, ki uživa lep sloves širom športnega sveta.
Ko so se košarkarji iz Bratislave mudili nekaj dni v Opatiji, so bili navdušeni nad lepotami našega Jadrana in tu. je bilo več priložnosti za koristne in tudi prisrčne razgovo-vore. Vprašali smo trenerja Slavije, g. Gustava Hermana, kaj misli o jugoslovanski košarki, še posebej pa o slovenski, ker je že imel priložnost videti naše košarkarje »na delu«. G. Herman, ki je, mimogrede rečeno, proiesor na Visoki šoli za telesno vzgojo v Bratislavi, in obenem z g. Mrazekom eden najboljših čeških in svetovnih strokovnjakov za košarko sploh, je bil razgovor takoj pripravljen. Vendar pa ni mogel ob samem prihodu kaj več odgovoriti,
razen nekaj osnovnih misli, ki zaslužijo našo objavo.
»Zelo cenim jugoslovansko košarko! Ugotovil sem, dai so moštva, ki tekmujejo v zvezni ligi, na izredni kvalitetni ravni, in kar čudno je, da jugoslovanska reprezentanca na pomembnejših evropskih in svetovnih turnirjih ne dosega lepših repulta-tovl«
2e la ugotovitev poznanega strokovnjaka marsikaj pove. Tudi mi se strinjamo z njegovo ugotovitvijo, da je 'igra naših ligašev večkrat precej boljša od one, ki jo pokažejo naši reprezentanti na lem ali onem meddržavnem srečanju. O vzrokih na tem mestu ne bomo razpravljali, raje poslušajmo g. Hermana, kakšno mnenje ima o slovenski košarki, o čemer je spregovoril po končanem gostovanju v Ljubljani.
»Kaj mislite o moštvu ,LjubIjane‘«?
»Košarkarji ,Ljubljane1 so me neverjetno presenetili. To moštvo sodi med najboljše ekipe v Evropi. Prva pelorka igra odlično!«
»Kakšno pa je vaše mnenje o tehničnih in taktičnih sposobnostih naših košarkarjev?«
»Zanima me, kako pri vas igralci trenirajo skok pod košem. Pri nas v ČSR nimamo tako izrazito dobrih atletov, ki bi se znali tako čudovito zviti pod košem. Tudi dvometrašev dgslej še nismo poznali, medtem ko vidim, da so pri vas že glavni realizatorji!«
»In kaj vam še ugaja?«
»Nisem se mogel načudili eksplozivnosti igralcev. Pač pa imajo pri nas bolj premišljeno igro in določene sisetme, ki prav tako pripeljejo moštvo do dobrih rezultatov.«
»Kateri naši igralci so po Vašem mnenju najbolj izstopali?«
»Pri ,Ljubljani‘ me je zlasti navdušil MiUler, pri Olimpiji pa Bajci«
»Kaj pa primanjkuje našim košarkarjem?«
»Na to vprašanje je težko odgovoriti, ker bi pač moral dalj časa opazovati dobre in slabe strani slovenskih igralcev. Osnovna misel pa je: utrdili sistem igre, ki najbolj ustreza sposobnostim tega ali onega moštva in realizirali predvsem kazenske strelel«	L. M.
Policijska direkcija Melbourna je že izdelala načrt za prometno in varnostno službo v času iger. Nič manj kot 1084 uniformiranih policajev in detektivov bo skrbelo v olimpijskih dneh za red in mir.
Y
V času olimpijskih iger bo o Melbournu tudi Dečje šteoilo kongresov različnih športnih organizacij. Mednarodni olimpijski komite bo imel o Melbournu svoje 52. zasedanje, razen lega pet so zaenkrat že določeni kongresi mednarodnih zoez za moderni peteroboj, boks rokoborbo, dviganje uteži, sabljanje, atletiko, plavanje, hokej, veslanje in kajak.
Y
Na nekem štafetnem teku po cestah v Melbournu so preizkusili 340 bakelj, ki jih bodo uporabljali pri prenosu olimpijskega ognja, ki bo potoval najprej z letalom iz Grčije v Avstralijo, potem pa preko celega petega kontineta. Kljub močnemu vetru ni nobena izmed bakelj ugasnila in organizatorji so lahko s tem delom priprav zadovoljni. Skupna dolžina proge, ki jo bo olimpijski ogenj napravil v Avstraliji, bo znašala okoli 4400 km. Mimogrede naj še omenimo, da je gorivo, ki ga bodo uporabljali pri prenosu olimpijskega ognja, pripravljeno v obliki tablet.
Y
Klima Melbourna je znana po svoji muhavosti. Konec novembra in o začetku decembra, to je o času olimpijskih iger, ki odgovarja našemu juliju, se cesto dogaja, da sledi toplemu valu s 35 stopinjami v senci, nekaj dni z mrzlim dežjem in viharjem. Prav zaradi nerodnih vremenskih razmer bodo morali prispeti tekmovalci iz vseh koncev sveta na kraj iger precej pred začetkom, saj pravijo, da je potrebno najmanj 10 dni za aklimatizacijo. Prav posebne težave pa bodo imeli verjetno plavalci, ki se bodo morali navaditi na vodo, ki je izredno »mehka« in bo neposredno pred igrami marsikdo moral še cele dneve prebiti v bazenu.
Y
Telovadci in boksarji bodo nastopali na olimpijskih igrah v novo zgrajenem stadionu, ki je že v precejšnji meri dograjen. Objekt, ki je stal skoraj 200.000 funtov, bo imel najmodernejšo napravo za uravnavanje klime in streho posebne vrste, ki zanjo pravijo, da do šestdeset odstot-
kov omili ropot bližnje glavne prometne ceste. Za boksarje bo na razpolago ring, ki so ga uvozili iz ZDA, in ki je napravljen iz aluminija. Posebnost je tudi v tem, da ga lahko v eni uri postavijo ali odstranijo.
Y
Gostitelji, t. j. Avstralija, bodo na olimpijskih igrah zastopani s približno 300 tekmovalci. Stroški za avstralske tekmovalce tudi niso tako majhni, kot bi morda kdo pričakoval. Sekretar avstralskega olimpijskega komiteja Tanner računa, da mora imeti za vsakega tekmovalca vsaj 200 funtov. Takole pravi ta funkcionar: »Tudi mi moramo paziti na vsak fun. Zato bomo 23. oktobra, ko bomo dokončno določali naše tekmovalce, pri vsakem natančno pretehtali, ali bo nastopil ali nes..
Od 1,250.000 sedežev, ki so na razpolago za vse konkurence v okviru olimpijskih iger. jih je že več kot 800 tisoč prodanih. Popolnoma razprodane so doslej naslednje prireditve: svečana otvoritev, svečani zaključek, atletika 1. decembra (ko je na sporedu tek na 1500 m), vse plavalne prireditve in finalna tekmovanja v košarki, boksu, dviganju uteži in kolesarjenju na dirkališču. Razen sedežev bo vsak dan na glavnem stadionu na razpolago še 45.000 -stojišč. Prav zanimiva je razporeditev cen za posamezne prireditve. Iz teh cen namreč lahko razberemo zanimanje Avstralcev za ta ali oni šport. Najdražje vstopnice so sedeži v bližini ringa za finalna tekmovanja v boksu. Taka vstopnica stane v našem denarju, če računamo po uradnem kurzu, preko 3500 dinarjev. Najbolj-
Poietov nagradni natečaj ODREZEK št 4		
1. Spartak : Sarajevo		Točen naslov pošiljatelja: Priimek:
2. Zagreb : Crv. zvezda		
3. Vojvodina : Lokomotiva		
4. BSK : Radnički		
3. Hajduk : Vardar		Ime:
6. Velež : Dinamo		
7. Partizan : Budučnost		
8. Olimpija : Crvena zvezda		Kraj:
9. Prolcter (K) : Ljubljana		
10. Mladost : Partizan		Ulica In hišna številka:
tl. Montažno : Proletoc (Z)		
12. Radnički : Lokomotiva		
ši prostori za otvoritev in zaključek iger, atletike, plavanja in finale v nogometu stanejo okoli 2500 dinarjev. Naslednji na tej. lestvici so košarka, telovadba, liokej in kolesarjenje, kjer stanejo najdražje vstopnice blizu 800 dinarjev. Potem pa pridemo preko veslanja (700), rokoborbe in dviganja uteži (600), cestne kolesarske dirke .streljanja, kajaka in jahanja za moerdn! peteroboj — (vse koli 400 dinarjev) do sabljanja, plavanja in streljanja ter modernega peteroboja s približno 500 dinarji. Gozdni tek modernega peteroboja in jadranje sta edini disciplini, kjer vstopnine sploh ne bodo pobirali.
Y
Središče olimpijskih iger Oh/mpic Park — področje, kjer je večina glavnih prizorišč borb športnikov vsega sveta — bodo slovesno otoorili že 6. oktobra. Za otvoritev so predvideli tekmovanja v modernem, novem plavalnem stadionu, na novem kolesarskem dikališču, tekme v nogometu in hokeju, atleti pa se bodo morali tokrat zadovoljiti samo s pomožnim igriščem, ki pa ima odlično tekališ&e, saj je znano po rekordih Landijja in Stephensa. Na teh tekmah bo nastopila večina olimpijskih kandidatov Avstralije.
Avstralci bodo poskušali seveda olimpijske igre izkoristiti tudi za to,, da bi čim bolj napolnili svoje žepe. Nekateri največji hoteli v Melbournu so že objavili, da bodo v času olimpijskih iger zvišali cene za 20%. Ta postopek opravičujejo tako, da: imajo lahko finančno izgubo, ker morajo njihovi stalni obiskovalci napraviti mesto olimpijskim gostom. Verjetno se bo tej »akcijic priključila večina hotelov, kajti v Avstraliji nimajo nobene možnosti, da bi nadzirali cene. Odgovorni funkcio-šajo sicer zaustaviti dviganje cen narji olimpijskega komiteja posku-in eden od članov komiteja je rekel takole: »Upajmo, da ne bomo prišli kot gostiteljsko mesto na slab glas zaradi egoizma nekaterih lastnikov hotelov. V teh poskusih vidimo g'robo kršenje duha olimpijskih iger, da ne rečem, nemoralne namere.« Seveda je vprašanje, če bodo podobne besede kaj zalegle. Tudi privatniki poskušajo na račun olimpijskih iger zaslužiti. Na čelu je tirenutno gotovo neka ženska. Hi ponuja svojo hišo z devetimi sobami v predmestju Melbournea v najem za 500 funtov na teden. Najemnik bi se po moral obvezati tudi, da lx> hišo najel vsaj za štiri tedne. Enomesečna najemnina bi znašala torej približno 1,500.000 dinarjev.
Slamnikova prva v Sofiji
Preteklo nedeljo je v Sofiji gostovala moška ekipa Crvene zvezde, ki se je pomerila z atleti domačega Akademika. Crvena zvezda, ki se je pomerila z atleti domačega Akademika. Crvena zvezda je zmagala s 105 : 95 točkami. Izven konkurence so nastopale tudi nekatere jugoslovanske atletinje, med njimi jugoslovanska rekorderka v teku na 800 m Ančka Slamnik (Kladivar), ki je zmagala na 800 m v odličnem času 2:15.2, na 200 m pa je bila druga s 27.1. Ostali pomembnejši rezultati; moški — 100 m:	Petrovič
(CZ) 11.0, 200 m: Petrovič (CZ) 22.2, SOOtn: Radišič (CZ) 1:51.9,	110 m
ovire; Petrušič (CZ) 15.1, 400 m ovire: Čangcr (A) 55.2, Petrušič (CZ) 55.8, višina; Šepa (CZ) 190, daljina: Slavkov (A) 7.10, Savič (CZ) 7.07, palica: Hlebarov (A) 4.31, Lukman (CZ) 4.10, Mi la kov (CZ) 4.10, krogla:	Ga vrilovič (CZ) 14.62, disk:
Krivokapič (CZ) 48.96, kladivo: Popov (A) 59.00, Gajič (CZ) 56.76, ženske — daljina: Colikofer (A) 5.67, kopje: Kaluševič (CZ) 46.34, Perovič (CZ) 41.62.
Iz Titograda poročajo o novem državnem rekordu, ki ga je dosegel v odmoru nogometne tekme Buduč-nost : BSK preteklo nedeljo Mirko Vutačic. Balkanski prvak v metu kopja je tokrat dosegel v svoji di-
sciplini znamko 71.57 m. Kot že rečeno, je to nov državni rekord, ki je za 72 cm boljši od dosedanjega, ki ga je imel že od leta 1948 isti tekmovalec.
31. avgusta bosta na mednarodnem tekmovanju v Helsinkih nastopila tudi jugoslovanska atleta Franjo Mihalič in Andrej Vipotnik. Kot vodja pot bo odšel z njima na Finsko verjetno en član upravnega odbora Atletske zveze Slovenije.
Tudi letos je Atletska zveza Jugoslavije izdala atletski almanah, ki v njem najdemo obilo podatkov o jugoslovanski atletiki v letu 1955. -Almanah je dobro pripravljen in lepo opremljen s fotografijami, tako da je cena din 50 res minimalna. Ker je naklada zelo nizka (500 izvodov) naj.se interesenti čimprej obrnejo na Atletsko zvezo Slovenije ali pa neposredno na Atletsko zvezo Jugoslavije, Beograd, Te razi j e 35,
2. septembra bo v Genovi tradicionalni tek po mestu za »Zlati pokal Mariano«. Lani je v tem tekmovanju, ki se ga že več let udeležujejo tudi jugoslovanske ekipe, zmagal beograjski Partizan. Letos so se od jugoslovanskih ekip prijavile Partizan, Crv. zvezda in Dinamo, morda pa bo sodeloval tudi Odred.
• smciH
8:39.8 na 300Om z ovirami
mednarod
Romani spet v bazenu
Trenutno že razpolagamo z večino recitalov atletskih tekmovanj na sparta-kiadi v Moskvi, ki je veljala kot letošnje državno prvenstvo in izbirno tekmovanje za olimpijske igre. Pomembnejši rezultati — 100 m: Tokarev 10.5, 200 m: ^natjev 21.2, 800 m:	Cimbaljuk 1:50.3,
6°00 m: Kuc 13:42.2, Cernjavski 14:05.0, lO.ooo m: Kuc 28:57.8, 100 m ovire: Stolja-rov 14.4, 400 m ovire: Iljin 51.2, Bogatov to*3, 3000 m zapreke: Ržičin 8:39.8 (svetovni rekord), lioja 20 km: Lavro 1:27:58.2 (svetovni rekord), hoja 50 km: Klimo v ^-05:1.2 (svetovni rekord), maraton: Filin 2;20:05.2, višina: Poljakov 200, daljina: fedosejev 7.50, troskok: Sčvvrbakov 16.13, Palica: Cernobaj 4.30, krogla: Ovsepjan 17.35 (rekord), disk: Grigalka 52.51, kopje: Cibulenko 78.58, kladivo: Krivonosov 63.31. ženske — lOOm: Popova 11.6 (v polfinalu il.5 — izenačen svetovni rekord), Jugova 11.7, Krepkona 11.7, Bočkareva H.7, 400 m: Otkalenko 55.6, 80 m ovire: Golubičnaja 10.8, daljina: Bistrova 6.03, tiislv ponomareva 51.88, kopjem Cudina 82-8, peteroboj: Vinogradova 4 ,1, (svetovni rekord — posamezni . rezultati — 200 m 25.4, 80 m ovire 10.9, višina: 157, daljina 5.88, krogla 13.23).
PREUSSGER
preskočil ob palici 4.45 m
Mednarodna tekmovanje v Lappenranti ha Finskem je dalo dva odlična rezultata v skoku ob palici. Evropski rekorder Landslrom seveda ni toliko presenetil kot mladi vzhodnonemški skakalec Manfred Preussger, ki je kot drugi tudi Preskočil 4.45 m. Takšen rezultat so dosegli oz. presegli doslej le Landstrom ter Rus Denisenko in Šved Lundberg.
Prvenstvo Finske v maratonu je osvojil Kotila v času 2:18:04.6 pred Oksane-hom 2:18:51.0 in Karvon^nom 2:18:56.4.
Nov rekord Anglije in Britanskega imperija v metu krogle je pred nekaj dnevi dosegel v Aldstonu Palmer z metom 17.17 m.
Kot poročajo iz Budimpešte, bo svetovni rekorder Sandor Iharos na olimpijskih igrah nastopil v treh disciplinah — 1500 m, 5000 m in 10.000 m. Som pravi, da se bo pripravljal predvsem za obe daljši Progi, 1500 m pa bo tekel zato, da bo Pomagal ostalim madžarskim tekačem
Angleški atleti za Melbourne
Med prvimi, ki so že določili svoje predstavnike na olimpijskih igrah v atletskih disciplinah, je tudi Velika Britanija, ki bo poslala v Avstralijo zelo številno ekipo. Razen spremstva bo potovalo 40 atletov in 11 atletinj. Tudi za one, ki Še niso v ekipi, pa bodo pokazali do zaključka prijav zadovoljive rezultate, bo še vedno možnost, da jih Pošljejo v Avstralijo. Olimpijska atletska ekipa Velike Britanije je sestavljena takole: 100 m: Ruddy, Sandstrbm, Voung, 200 m: Ruddy (najboljši letošnji rezultat 21.3), Sandstrbm, Shenton (21.2), 460 m: Hlggins (47.5), Salisbury, Wheeler (47.7), $oo m: Johnson (1:47.7), Rawson (1:49.7), 1500 m:	B»yd (S:46.8), He>vson, Wood
(3:43.4), toii m:	Chataway, Ibbotson
(13:57.2),	P4*4e (>2:36.8),	10.000 m:	Pirie
(29:17.2), Nori is, Sando, 4 x 100 m: Ruddy, Sandstrbm, Shenton, Voung, 4 X 400 m: Farress, Higgins, Johnson, Salibury, Shaw, Whceler (samo štirje najboljši), 110 m ovire: Hildrcth (14.3), Parker (14.3), 400 m ovire: Farrell (52.9), Shaw (52.9), 3000 m zapreke: Brasher (8:47.2), Disley (3:46.6), Shirley, višina: Wells (201.6), daljina: Cruttenden (7.39), Wilmshurst, troskok:	Wilmshurst (15.60), krogla: Pal-
mer (17.17), disk: Pharaoh (53.54), kladivo: Ailday (58.29), Antbony (57.93), kopje: Cullen (69.38), hoja 20 km: Hardy, Wee-kers, hoja 50 km: Hall, Johnson, Thompson, maraton:	Morris, (2:21:48), Clark
(2:20:15.8), Hicks (2:26:15). Zenske — 100 m: Armitage, Pasqley, Paul (11.5), 200 m: Paul (23.8), Scrivens (24.2), 80 m ovire: Elliot (11.0), Wainwright (11.2), 4 X 100 m: Armitage, Hoskin, Pashley, Paul, Scrivens, višina: Bennet (165), Hopkins (174), Tyler (160), daljina: Hoskin (6.14), Hopkins (6.25), krogla: Allday (14.00), disk: Allday (47.01).
Večje število čeških atletov je že doseglo visoke minimalne rezultate za udeležbo na olimpijskih igrah. Potni list za Melbourne so si že zagotovili Jungwirt na 1500 m, Merta v disku, Skobla v krogli, Rehak v troskoku, Zatopkova v kopju, Fikotova in Mertova v disku, Mo-drahova v višini in Rozkosna v daljini. Zatopek je tudi že pričel s treningom In preteče po 20 km na dan. Vsekakor bo dosegel predpisane rezultate na 10.000 metrov in v maratonu. Kot zanesljive udeležence olimpijskih iger lahko smatramo tudi tekmovalce v hoji Dolcžala, Moča in Sykoro. Blizu olimpijskih norm pa so že tudi Lansky in Kovar v višini, Mandlik in Janeček v sprintu in Maca v kladivu.
Po Štirih mesecih odmora se je ponovno pojavil v bazenu evropski rekorder na 400 m, Italijan Angelo Romani. Na prvem tekmovanju je v Genovi plaval 100 m v 59.7, 200 m v 2:13.2 in 400 m v. 4:54.5.
Kot je bilo pričakovati, prvenstvo Avstrije m prineslo nič posebnega. Vendar naj omenimo zmagovalce: loo m: Schubert 1:01.4, 200 m: Schober 2:17.9, 400 m: IIk 4:25.1, 200 m metuljček: Mayer 2:43.2, 100 m hrbtno: Stingel 1:09.6; ženske — 100 m: Nowot.ny 1:09.5, 400 m: Nowotny 5:51.0, 100 m metuljček: Altmann 1:27.9, 200 m prsno: Altmann 3:00.3, 10(1 m hrbtno: Trittner 1:17.9.
Svetovni rekord ruskih plavalcev
Ruska štafeta na 4 X 100 m mešano v postavi Kuvaldin, Minaškin, Struzanov in Balandin je dosegla na spartakiadi v Moskvi nov svetovni rekord v času 4:14.8, kar je za devet desetink sekunde boljše od dosedanjega rekorda Japoncev. Plavalec Ju ni če v je dosegel s časom 2:34.0 nov evropski rekord na 2C0 m prsno. Posedanji rekorder je bil Danec Gleie z 2:35.0. Odlična je bila tudi štafeta 4 X 290 m s časom 8:35.2.
Ruski atlet Vasilij Kuznecov je dosegel v Moskvi nov evropski rekord v deseteroboju s 7728 točkami, kar je za 40 točk več od prejšnjega rekorda, ki ga je dosegel tudi letos. Posamezni rezultati: 100 m 10.7, daljina 7.10, krogla 13.71, višina 175 , 400 m 49.8, 110 m ovire 14.4, disk 49.21, palica 3.90, kopje 64.98, 1500 m 5:11.0. Ostali rezultati zadnjega dne spartakiade 400 m Ignatjev 46.5, ženske 200 m: Itkina 23.8, 80 m ovire: Vinogradova 10.7, krogla: Tiškevič 16 22, Zlbina 15.98.
Kolesarji v borbi za medalje
Prihodnjo nedeljo se bo v Kopcnha-hagnu pričelo letošnje svetovno prvenstvo v kolesarstvu. Kot prva disciplina bo v soboto na sporedu cestno prvenstvo za amaterje, ki se bodo pomerili na 394 km dolgi progi pri Ballerupu 15 km od Kopenhagna. Tekmovanje bo na skoraj povsem ravninski progi, ki jo bodo morali prevoziti večkrat, saj je dolga nekaj manj od 13 km. V nedeljo se bodo na 285 km srečali v borbi za naslov svetovnega prvaka najboljši profesionalci. Prihodnji ponedeljek pa se bo začelo prvenstvo na dirkališču, ki bo trajalo do
2.	septembra. O favoritih letošnjega prvenstva na cesti je težko govoriti, saj jih je tako med amaterji kot med pro-fesidnalci cela vrsta In po vsej verjetnosti bo o medaljah zopet odločal končni sprint. V zadnjih petih letih so naslove svetovnih prvakov v cestni vožnji osvajali: pri amaterjih Ghidini (It), Ciancola (It), Filippi (It) ,Van Cauter (Belg) in Ranucci (II), pri profesionalcih pa Kub-ler (Švica), Muller (Nem), Čoppi (It). Bo-bet (Fr) in Ockers (Belg).
V ponedeljek je bila zaključena kolesarska dirka po Nizozemski. Zmagal je Belgijec Van Looy pred Italijanom Carlosi jem, kj je zaostal 15:20 in Nizozemcem Van Estom, zaostanek 17:59.
Drugi del prvenstva Japonske v plavanju, ki je bilo v Tokiu, je le prinesel nekoliko boljše rezultate, tako da Japonci gledajo na olimpijske igre zopet z nekoliko več optimizma. Najboljši po-vpreček je bil dosežen na 1500 m, kjer je kar devet plavalcev plavalo1 pod 19 minut. Važnejši rezultati prvenstva — 100 m: Koga 56.9, Tani 57.5, Suzuki 57.6, 200 m: Koga 2:03.8, Suzuki 2:09.8, 400 in: Noda 4:38.4, Aoki 4:41.5, Vamanaka 4:42.5, 1500 m: Vamanaka 18:44.6, Aoki 18:46.8, Noda 18:48.4,	100 m prsno:	Furukawa
1:10.7, Yoshimura 1:11.7, Gomazaru 1:12.0, 100 m metuljček: Ishimoto 1:03.0, Naga-sawa 1:04.8, Yamamoto 1:65.6, 200 m metuljček: Ishimoto 2:24.0, Nagashima 2:17.6, Nagasavva 2:29.7,	100 m hrbtno:	Ilase
1:06.5, Tomota 1:06.8; ženske — 100 m: Jinno 1:09.2, 400 m: Ohdaka 5:26.9, 100 m prsno: Takamatsu 1:26.6, 200 m prsno: Ta-kamatsu 3:01.8,	100 m metuljček:	Eno-
moto 1:19.4, 100 m hrbtno: M vnese 1:22.2.
Nekaj rezultatov z izbirnih tekem ameriških plavalcev za sestavo olimpijskega moštva smo že objavili. Danes rezultate Detroita še dopolnjujemo. 200 m (4 pla-vačA za štafeto): Konno 2:10.6, Tanabe 2:12.0, Harrison 2:12.4, Jecko 2:13.1, 1500 m: Breen 18:13.7, Onekca 18:43 7. Re.dcliffe
19:17.5, 200 m prsno: Hughes 2:44.4, 100 m hrbtno: Oyakawa 1:05.2, Mc Kinney 1:05.9, VViggins 1:06.1; ženske — 400 m: Ruuska 5:10.0, Shrlver 5:12.2, Grey 5:15.0, 100 m metuljček:	Mann 1:12.3, Sears 1:13.4,
Ranney 1:44.1, 100 m hrbtno: Cone 1:14.4, Murphy 1:15.2, Marschino 1:15.2. Trener olimpijskega moštva Bob Muir je po izbirnih tekmah izjavil, da je zelo zadovoljen in da računa na 7 do 8 zlatih medalj. Po njegovem mnenju bodo ZDA zasedle prvo mesto na 1500 m, 4 X 200 m, v vseh štirih disciplinah skokov, razen tega pa pričakuje še eno do dve medalji v disciplinah hrbtnega in metuljčkovega sloga.
Tudi prvenstvo Francije, ki je bilo pred dnevi v Parizu, je dalo številne odlične rezultate. Po odličnih rezultatih Boiteuixa smo na kratko že poročali. Danes objavljamo vse boljše rezultate. 106 m: Eminente 58.6, Treillet 58.6, 200 m: Boiteux 2:09.3, Eminente 2:11.7, 400 m: Boiteux 18:25.2, Montserret 18:50.5, 100 m hrbtno: Božo n 1:06.1, Christophe 1:06.4, 200 m prsno: Broussard 2:46.7, 200 m metuljček: Pirolley 2:26.7, ženske — 100 m: Frost 1:07.5, Vouaux 1:08.5, 400 m: Frost 5:14.1, Sendral 5:25.8, 100 m hrbtno: Se riti ral 1:17.5, Andre 1:18.3, loo m metuljček: Lušten 1:21.8, 200 m prsno: Derommelaere 3:04.2.
Kolesarska dirka »Po Evropi«
Našim gre še dobro
V nadaljevanju kolesarske dirke »Po Evropi« se naše moštvo še vedno dobro drži, kljub temu, da je neizkušeni Levačič nekoliko popustil in je med Jugoslovani trenutno v skupni oceni najboljši Petrovič. V oceni moštev se naša ekipa še vedno drži na šestem mestu in bo to mesto verjetno ohranila do konca. Rezultati: V. etapa Innsbruck— LTm (220 km): 1. Uliana (It) 6:10.08, 2. Riviere (Fr), 3. Durlacher (A), 4. Rohrbach (Fr>, 5. Leclerq (Fr) isti čas, VI. etapa Ulm—Stuttgart (114 km):	1. Tognaccini
(It) 2:48:38, 2. Ferlenghi (It), 3. Vermaelen (Belg), 4. Rohrbach (Fr), 5. Denys (Belg) isti čas, 26. Bajc zaostanek 2:55, 27. Petrovič isti čas, 35. Levačič 3:53, 38. Cve-jin isti čas, 46. Vuksan 12:05, VII. etapa Stuttgart—Strassbourg (156 km):	Van
Est (Niz) 4:14:28, 2. Durlacher (A), 3.
Rohrbach (Fr) isti čas, 4. Denys (Belg) zaostanek 7 sekund, 6. Riviere (Fr) 19, 15. Petrovič 7:05, 27. Bajc 11:28, 34. Levačič 17:15, VIII. etapa Strassbourg-Nancy (174 km): 1. Falaschi (It) 4:38.20, 2. Ger-vasoni (It), 3, Rohrbach (Fr), 4. Broers (Niz), 5. Riviere (Fr), 10. Petrovič (J) isti čas, 28. Levačič zaostanek 5:53, 39. Bajc isti čas, 51. Cvejin 27:13, Vuksan je odstopil.
Italijanska kolesarska zveza je po izbirni tekmi določila svoje moštvo za svetovno prvenstvo v Kopenhagnu. Najbolj zanimivo je to, da bo med profesionalci na cestni dirki ponovno nastopal Fausto Coppi, ki je bil letos zaradi poškodb le malo na cestah. Razen Coppi j a bodo vozili še Albani, Baffi, Defilippis, Fantini, Mag ni, Maule in Nencini.
Spel f@ zmagal UMIH
Ta dolgokraki skakalec v vi Si n o ni nihče drug kot svetovni rekorder v višino Charles Du mas, ki je pred kratkim pre skočil višino 214.9 cm. Čeprav bi po sliki sodili, da je »dolgokrač-*ik« izredno visok, pa temu m la ko. Dumas meri namreč v višino jsiimo« 189 cm. Verjetno ko težko najti atleta, ki bi Du-masu mogel odvzeti olimpijsko kolajno.
Bled, 19. avg. Kot da bi se vreme zareklo: medtem ko je bilo drugod sončno, je na Bledu danes znova deževalo, tako da tradicionalna kolesarska dirka >Okoli Blejskega jeze-ra< tudi danes ni minila brez >tradicionalnega« dežja.
VfjcJLcoJbt
ponovno v ringu?
Bivši svetovni boksarski prvak težke kategorije Joe Walcott je zopet pričel s treningom. Mož, je star danes že 43 let, se je moral najbrž za to odločiti, ker ga pritiskajo podobno kot Joe Lousa, Še stari davčni »grehi«. Po vsej verjetnosti v ZDA ne bo mogel dobiti nasprotnikov, zato pravijo, da se ponuja v Evropo. Po neki drugi verziji pa sploh ne namerava ponovno obleči boksarskih rokavic, ampak je izrabil vse skupaj samo kot reklamo, ker bi se rad poskusil kot rokoborec.
Deseto kolo nogometnega prvenstva Madžarske je dalo naslednje rezultate: Vasas : Dozsa 3:4, Csepel : Szeged 1:1, Tatabanya : Honved 1:0, Dorog : Szom-bathely 3:1, Vorčs Lobogo : Kinizsi 3:2, Salgotarjan : Pecs 2:2. Vrstni red: Vo-rtis Lobogo 19, Kinizsi 19, Salgotarjan 19, Honved 18, Dozsa 18.
Nekaj rezultatov mednarodnih srečanj: Nice : Austria (Dunaj) 2:4, Strassbourg : Sportklub (Dunaj) 4:1, Monaco : Admira 4:2, Le Ha vre : Admira 2:1, Austrija (Salzburg) : Bayern 4:2, Luzern : Hamburger SV 2:3 Schalke : Grasshoppers 5:1, Relms : Austria (Dun^J) 2:3.
Na dirki po Zahodni Franciji, je v zadnji etapi zmagal Belgijec Van Steen-bergen. V končni oceni pa so na prvih treh mestih Francozi Pipelin, Groussard in Reisser.
V	finalu mednarodnega teniškega turnirja v Mtinchenu je Amerikanec Patty odpravil vvimbledonskega zmagovalca Avstralca Hoada z 1:6, 2:6, 6:2, 7:5, 6:4. Presenečenje se je dogodilo tudi v igri parov, kjer sta Ayala in Davidson premagala Hoada in Pattyja z 6:4, 5:7, 9:7, 3:6, 6:2.
2e pred začetkom olimpijskih izbirnih tekmovanj je danski olimpijski komite določil tri športnike za nastop v Melbournu. To sc sabljačica Karen Lach-man, ki je osvojila v Helsinkih bronasto medaljo, dalje Poul Elvstrom, nosilec zlate medalje v jadranju in tekač na srednje proge Gunna,r Nielsen.
Najboljši švicarski telovadci so imeli v Chaleau d’Oex druge Izbirne tekme za sestavo olimpijske vrste. Tokrat je zmagal Stadler s 114.10 pred Gunthardom 113.30, Schwarzentruberjem 111.50 in Mich-lom 108.40. V skupni oceni vodi Gunthard z 225.90 pred Stadlerjem 225.50, Schwar-zentruberjem 222.15, Michelom 214.95 in Holligerjem 214.85.
Najboljši rezultat mednarodnega tekmovanja v Oslu je dosegel Norvežan Lar-sen, ki je pretekel 3000 m z zaprekami v rekordnem času 8:45.4.
V	Budimpešti se je pričelo veliko mednarodno tekmovanje v plavanju in wa-tcrpolu. Naš plavalec Njeguš se je z 58 7 na 100 m uvrstil v, finale, d oči m se to ni posrečilo Kambiju, ki je na 100 m metuljček plaval le 1:11.1. V vvaterpolu cr delujejo A in B reprezentance Madžarske in Jugoslavije ter najboljša moštva Romunije. Italije in Zahodne Nemčije. V -prvi tekmi je Madžarska A premagala Jugoslavijo B s 6:2 (3:0). Kasneje sta bili odigrani še dve tekmi. V prvi je RomurVta premagala Italijo s 3:1 (1:0), v drugi pa je naša A reprezentanca od-pr-avu* Nemčijo s 4:2
Urugvaj :CSR 2:1
Nogometna reprezentanca Urugvaja je v Montevideu premagala izbrano moštvo Č‘SR z 2:1 (0:6). Gole so dosegli Eorges v 58. in Mendez v 58. minuti za Urugvaj ter Moravička v 77. minuli za CSR.
V Kanadi gostuje nogometno moštvo Lokomotiva iz Moskve. V prvi tekmi, ki je bila odigrana v Winnipegu, so Rusi premagali reprezentanco Kanade z 10:0 (7:6).
Sest moštev — Branik, Rog. Odred, Reka, Nova Gorica in Ljubljana — je stari&Io okrog 9. ure na dirko po 6km dolgi krožni progi, ki so jo morali kolesarji prevoziti 16-krat.
Že takoj v začetku se je vnela ostra borba med Rogom, Reko in Branikom. Prvi so »potegmili« Rečani, ki so vodstvo obdržali dva kroga, nato pa je glavna bitka potekata med Branikom in Rogom. Branik je bil boljši in je zmagal, saj so njegovi dirkači v šestem krogu dosegli odličen . čas 8:02.0, torej povprečno 44.700 km na uro. Mariborčani ^o imeli najbolj izenačeno moštvo, razen njih pa tudi Rečani. Posebej je treba pohvaliti mladince
—	zlasti Židana, Kukovca in Jana
—	ki so sc tokrat bolje izkazali od članov, čeprav imajo le-ti za seboj že nekaj težkih dirk.
Letos dirka ni bila mednarodna. Udeležili se je niso kolesarji Celovca, niti Italijani, ki so bili prej prijavljeni. Kljub temu je bila konkurenca huda in so dirkači dosegli odličen povprečni čas 39.600 km na uro, kljub slabemu vremenu, ki jih je močno oviralo. Predsednik ObLB Plod tov. Kapus je po končanem tekmovanju podelil zmagovalnemu moštvu Branika okusen prehodni pokal. Organizacija, in sodniški zbor sta bila tokrat brezhibna.
Rezultati: 1. Branik (Žižek, Jan, Kukovec) 2:29,23; 2. Rog (Žirovnik, Zanošknr, Židan) 2:30,09:	3. Reka
(Jugo Smerčan. Starčcvič) 2:32,02; 4. Odred 2:34,00, 5. Nova Gorica 2:44,00, — Ljubljana je odstopila.
1.	Ljubljana :	Zagreb	(pivi polčas)	2
2.	Ljubljana :	Zagreb	(konč. rez.)	2
3.	Reprezentanca BiH : Kitajska	1
4.	Sarajevo : Velež	l
5.	Partizan : Hajduk	X
6.	Budučnost :	BSK	l
7.	Dinamo : Vojvodin i	l
8.	Vardar : Zagreb	1
9.	Radničkl : Spartak	J
10.	Lokomotiva	: Crvena zvezda	1
11.	Urugvaj : CSR (prvi	polčas)	X
12 Urugvaj : CSR (konč.	rez.)	l
Med 3G04 udeleženci »Boletovega« nagradnega natečaja z odrezkom št. 2 ima 11 pravilnih rešitev Hajer Franjo — Zagreb Vil, Ravnice b. b. in prejme 10.00», dinarjev.
PRODAJA VSTOPNIC ZA TEKMO Z MADŽARSKO IN CSR
Nogometna zveza Jugoslavije ob-vešča vse interesente, da je za m edina rodni tekmi med Jugoslavijo in Madža rsko (16. sept) ter Jugoslavijo in CSR (30. sept.), ki bosta v Beogradu, določila cene sedežem in stojiščem. Cene so sledeče: — sedeži v loži za tekmo z Madžarsko 1600 din (za CSR 800 din), zapadita tribuna pri vhodih B, V, G in D 800 din (za CSR 600 din), zapadna tribuna pri vhodih A in E 600 din (za CSR 400 din), vzhodna tribuna 600 din (400 din) ter stojišča 300 din, (CSR 200). NZJ bo dala vstopnice v prodajo že 25. avg. in naj se re-flektanti obrnejo z naročili na Nogometno zvezo Slovenije, Ljubljana, Likozarjeva 12.
Plavalne tekme v Renčah-
Preteklo nedeljo je partizansko društvo v Renčah ob prazniku renških zidarjev priredilo plavalne tekme na reki Vipavi. Kad jezom je namreč voda dovolj široka in mirna, da lahko prirejajo tekme \ v plavanju in vvaterpolu. Pohvaliti je tre- ' ha plavalce domačega »Partizana«, ki trenirajo kar sami brez trenerja. Pri moških je na 60 m dolgi progi v crawlu zmagal Bitežnik (N. Gorica) s časom 43.B, na 66 m hrbtno dr. Novak (N. G.) s 57.2 ln na prsno Polenčič (Renče) s 59.4. V metuljčku je na 33 m zmagal Pahor (Ren) s 23.1, v štafeti 4 X 33 m prosto pa mo-, štvo »Partizana« s 1:40.2. V vvaterpolu je moštvo »Partizana« iz Renč premagalo moštvo Nove Gorice z 10:2.
Tokrat smo zadovoljni Velež DOrazi. partizana
(Nadaljevanje s 1. strani)	Za tem je prišla do izraza odlična w	Sfs msM	HM ^ClfcsŠsHSfiaaia Sl %aSaJa l!is JaSm
na smo hiti nriča nrer-ei ži- kondicija gostov, k_i so izvajali ne-
ad.o pa smo bili priča precej ži- aonuicija
■	• • -i oh e ti moštev Slovenc; kaj minut pravo ofenzivo.
vahni igri obeh moštev. Slovenci ao izsilili nekaj kotov po vrsti, do-
Toda tudi domači napad ni spal, Velež : Partizan 3:1 (2:0)
Mer ni v 19. min. ves‘stadion’oži- vendar s-ta v 65. min. najprej Breve 1, kajti po lepem predložku zar, nato pa Hočevar zelo nespretno
Klančišarja je Kranjc z glavo pre- zgrejslla z0?,o“ tak» Je ll8,a znt>va ko vratarja dosegel zelo učinkovit ugodna priložnost. Toda orezar se gol - 1:0. Toda že dve minuti ka- Je za. svojo nespretnost 3 minute sueje je zastreljal Brezar idealno kasneje oddolžil in dosegel peti gol
. , v	_	.	i .	70 olmioncl-n ronpainnfnnnn o >. i
priložnost, nato pa v 22. min. v neki akciji nerodno udaril vratarja gostov v glavo tako, da je le-ta moral zapustiti igrišče in ga je zamenjal rezervni vratar. Nekaj časa zatem je bila igra povprečna.
za slovensko reprezentanco s tem pa tudi končni rezultat 5:2.
ŠE 20 MINUT BREZ GOLA
Napad slovenske reprezentance v drugem polčasu ni bil tako učinko-
Ob prihodu na igrišče smo slišali vit, kar se je zlasti videlo v zadnjih med gledalci zanimive komentarje. 20 minutah. Kljub mnogim napadom Nekdo je pripomnil takole: »Hm, so napadalci grešili pri streljanju sedaj bo pa slabše, ker sp oblekli na vrata, saj sta Opresnik v 72. ter Odredove drese.« Sprva je to res ka- Brezar v 86. minuti zgrešila zares zalo. da se bo ta prerokba uresni- ugodni priložnosti in tako ni prišlo čila. Kitajci so namreč v drugem do izpremembe rezultata. Zadnje nvi-polčasu začeli s precej nesmiselnimi nute so potekale monotono in ko je akcijami in večkrat napadli domači sodnikov žvižg prekinil tekmo, so obrambni prostor. Toda njihovi ne- gledalci navdušeno pozdravili obe točni streli so se končali v outu, ali reprezentanci.
pa jih je ubranil dobro razpoloženi __ Po menjajočih se napadih ter po vratar Georgijevski.	še nekaj kotili v korist Slovenije je
Že v 50. min. pa je Slovenija do- v 28. minuti Brezar prodrl nepo-segla nov gol. kajti po neki akciji sredno pred vrata gostov. Vratar se ,k'i je šla od Hočevarja do Gubana mi> je vrgel pod noge, žoga mu je in je ta podal žogo Dolencu, sc je ušla iz rok, levi branilec pa jo je
zatresla mreža. Dolenc je brez okle- nespretno podaljšal proti Brezarju,
ki je iz neposredne bližine dosegel drugi gol 2:0.
V. 30. min. so bili gledalci znova,
vanja streljal in že je bilo 4:0. KITAJCI ZNIŽUJEJO REZULTAT
Ta doseženi gol ni prav nič vzne- navdušeni, kajti rezultat se je po miril gostov, ki so znova začeli s zaslugi Gubana tedaj zvišal že na hitrimi akcijami in je kazalo, da so 3:0. Nato so reprezentanti Slovenije v drugem polčasu prišli na igrišče vse ostreje napadli, vendar do iz-kot prerojeni. Zlasti sta bila v tem premembe rezultata ni prišlo. V 38. nevarna desno krilo Tsui Tsen S ter min. je Žumbar poškodovan in najeva zveza Fan Dn Cliiu. V 52. min. mesto njega je vstopil v moštvo je Fan Dn Cliiu uspešno preigral Gruden, ki pa se takoj v začetku ni domačo obrambo ter z ostrim stre- znašel. Za tem so Kitajci prevzeli lom presenetil vratarja Georgijev- pobudo in jo obdržali do konca, skega in rezultat se je glasil 4:1. Po toda pred vrati domačih so preveč
tem golu so Kitajci dobili več poleta, začeli so kar resno oblegati domača vrata ter mnogokrat poželi navdušeno priznanje gledalcev. Že v 55. min. je desna zveza gostov Tsan LIun Kn z ostrim strelom presenetil
koriščen, toda igra je postajala vse ceni' LahU ,)a recemo- da 80 nas
kombinirali in tako niso izpreme-nili rczullata.
KRATKA OCENA
Tokrat moramo ugotoviti, da smo bili na igro in učinkovitostjo sloveti-
*<*<*• z,“s
raza pa pride močno njihova lii-
ni nad neverjetno hitrim desnim krilom, ki je bliskovito prodiral v kazenski prostor in s točnimi streli oddajal žoge svojim soigralcem. Vse te akcije so rodile usneh in v 61. min. je leva zveza Fan Dn Cliiu po krasno izvedeni kombinaciji iz neposredne bližine dosegel drugi gol 4:2.
trost ter mehkoba pri igri z žogm Toda tudi oni so igrali nekoliko ostreje, kot smo pričakovali, kar je dalo igri še večjo živahnost.
Če se ustavimo pri gostih, lahko rečemo, da bi morda po njihovih lepili akcijah zaslužili tesnejši rezultat. Njihova napaka pa je, da pred vrati vse preveč kombinirajo ali pa neodločno streljajo. Sicer so zelo gibčni, kar zlasti velja za oba vra-Zagreb, 19. avgusta. Včeraj se je pričelo tarja. Najboljši pri gos tih SO bili mladinsko državno prvenstvo v plavanju, na desno in levo krilo ter leva zveza, katerem sodeluje 26 klubov s 170 tekmovalci, srednji in levi krilec ter vratar.
PIONIR BRINOVEC DRŽAVNI PRVAK
Po prvem dnevu vodi ekipno Triglav iz Kranja, ki ima 73 točk, za njim pa slede Mornar (Split) 54, Primorje (Reka) 48, POŠK (Split) 41, Radnički (Cuprija) 39, Jug (Dubrovnik) 33. Rezultati po prvem dnevu: moški — 1500
Slovenska reprezentanca je zaigrala tokrat mnogo solidneje kot pa na tekmah, s katerimi se je pripravljala na to srečanje in tako lahko mirno trdimo, da je slavila
metrov prosto:	Brinovec (Triglav) 20:41.4, zasluženo Zmago tildi brez morebit-
200 m metuljček: Jovanovič (Radnički) 3:00.4, ženske —	400 m prosto:	Stapič (Mornar)
5:39.0, 100 m metuljček: Krajsmajer (POŠK) 1:27,2.
V Podpeči
je vedno živahno
Podpeč, 19. avg. Včeraj in danes so v Podpeči proslavili devetletnico domačega »Partizana« s tekmovanjem v atletiki, kegljanju in šahu. Atletsko prvenstvo Podpeči je bilo pod pokroviteljstvom LPI Podpeč. Igrišče je bilo vzorno pripravljeno, mehka steza pa ni dovoljevala boljših rezultatov. Nastopilo je 112 tekmovalcev, od tega 43 atletinj in sicer v 27 disciplinah. Poleg domačih so nastopili tudi gostje iz Vrhnike. V kegljanju na 100 lučajev mešano je zmagal dr. Petrovčič s 388 keglji pred Mihelčičem s 371 keglji. Nekateri boljši- atletski rezultati:	mladinke — 60 m:	Pristavec
8.3, Zdešar 8.6, 100 m: Pristavec 13.8, disk: (t kg): Turk 27.34, krogla (3 kg) Turk .11.63, daljina:	Pristavec 3.40, člani —
890 m: Pristavec 2:06.6, daljina: Igličar fi 06, višina: Drašler (Vrh) 165.
Mostar, 19. avg. Mostarsko občinstvo že dolgo časa ni videlo tako lepe igre, kakor jo je danes prikazal domači Velež. Partizan hi imel tolikšnih priložnosti za dosego gola, kakor Velež, ki je imel ves čas pobtido v svojih rokah in je neprestano ogrožal vrata Partizana. Ze v 17. minuti je Zelenika povedel svoje moštvo v vodstvo, tik pred zaključkom polčasa pa je potrdil veliko premoč domačinov Selimovič Še z drugim golom. Velež je v drugem polčasu zaigral še z večjim elanom in v 69. minuti je bil rezultat 3:0! Naslednjo minuto pa je Markoviču uspelo znižati na 3:1 in s tem je bil tudi dosežen končni rezultat.
Vojvodinn : Vardar 4:1 (1:1)
Novi Sad, 19. avg. Sele v zadnjih minutah je domači Vojvodini uspelo utrditi svojo zmago nad Vardarjem iz Skop-Ija. Domače občinstvo je pričakovalo, da bodo igralci Vardarja že v samem začetku zaprli igro, toda na splošno presenečenje so igrali ves čas ofenzivno. Obramba gostov je igrala zelo požrtvovalno vse do zaključka igre, ko so napadalci Vojvodine uspešno zaključili današnje prvenstveno srečanje. Za Vojvodino so dosegli gole: Vukelič,. Rajkov, Selinovič in Krstič I., za Vardar pa Dimi tr o vski.
Špartak : Lokomotiva 4:0 (0:0)
Subotica, 19. avg. Domači igralci so danes igrali z nekaj več požrtvovalnosti kot navadno. Pričeli so a tako silovitimi napadi, da je kazalo; da bo Lokomotiva doživela katastrofo. Vendar je bil gonilna šila domačih, Ognjanov, ves čas dobro spremljan od igralcev Lokomotive, ostali pa niso bili sposobni doseči gola. Lokomotiva je s požrtvovalno igro uspela v prvem polčasu doseči neodločen rezultat. V drugem delu pa so dosegli gole Ognjanov v 60. in 88. minuti, Golič v 71. in Bogišič v 90. minuti. .Obe moštvi sta imeli še več priložnosti za dosego gola.
Crv. zvezda : Sarajevo 2:0 (1:0)
Beograd, 19. avg. Pred približno 20.000 gledalci je danes Crvena zvezda premagala moštvo Sarajeva z 2:0 (1:0).
Crvena zvezda: Krivokuča, Stankovič, Zekovič, Mitič, Nešovič, Tasič, V. Popovič, Šekularac, P. Popovič, Veselinov.
Sarajevo:	Ančič, Stipič, Biogrgdlič,
Džemidjič, Švraka, Halimič, Jusufbego-vič, Novo, Šehovič, Lovrič, Živkov.
Čeprav je bila danes v Beogradu velika vročina, je bila tekma precej hitra in zanimiva, pa tudi ostra. Crvena zvezda je bila boljše moštvo prvih deset minut, ko so napadalci nevarno oblegali Ančičeva vrata. Poleg doseženega gola po Kostiču so napadalci še dvakrat zadeli prečko. Ostali del tekme je potekal v enakovredni Igri. Najboljša Igralca pri domačih sta bila Krivokuča in Zekovič, pri Sr^icvu pa Stipič in Svraka.
Zagreb : Radnički 1:9 (1:0)
Zagreb, 19. avg. Edini gol današnje tekme je dosegel Dvornič v 40. minuti. Gledalci danes niso zadovoljni zapuščali igrišča, saj je bila tekma precej nezanimiva. Zadovoljni so bili le v toliko, da je tretji predstavnik Iz Zagreba v zvezni ligi danes osvojil prvi dve točki. Posebno nezanimiva je bila igra v prvem delu. V drugem pa, ko je vročina popustila, je postala igra nekoliko živahnejša.
Zagreb: Maček, Beseredi, Bubanj, San-tek. Vidoševič, Joksimovič, Medved, Benčič, Firm, Rezar, Dvornič.
Radnički:	Petrovič, Cokič, Pavlovič,
nih okrepitev, kot je bilo to prvotno predvideno. Vratar Georg ijevski je Ljubenovič, Diskič, Ristič, petakovič, jo-bit zanesljiv,- prav tako oba branilca Medved in Piskav, zlasti pa nam je ugajal srednji krilec Berginc.
Klančišar je bil soliden, kar velja tudi za Grudna v drugem polčasu, v napadu pa nam je najbolj ugajal Kranjc, za njim Hočevar .in delno Guban.
Tone Bančič
sipovič, R. Ognjanovič, Frlinčevič, Ognjanovič.
Hajduk : Budučnost 5:1 (2:1)
Split, 19. avg. Danes sta se sodniku Mareku iz Zagreba predstavili moštvi v naslednjih postavah:
Hajduk: Vulič, Kokeza, Radovič, Kr-stulovič, Grčič, Luštica, Zanetič, Rebac, Papec, Vtikaš. Vičevič
tiCoj smo sii&aži po- tekmi
Po tej ali oni mednarodni tekmi je navadno v slačilnicah veliko veselje, ali razburjenje. Tokrat je bilo v garderobi Odreda povsem mirno. Kitajski nogometaši so šli v slačilnice morda nekoliko razočarani, ker so pač pričakovali, da bodo vsaj za zaključek svojega
i.i slovenske nogometne funkcionarje, ki so bili z rezultatom očividuo zadovoljni. Vsem se je odvalil kamen od srca, saj je vladalo pred tekmo precejšnje pesimistično razpolo-
Too. Lišanin, član NZJ: »P?av gotovo iti-
Prvenstvo Slovenije v plavanju — U. razred
Plavalci Celuloze najboljši
slov. Konjice, 19. avg. D rnači »Partizan« je danes organiziral drugi del prvenstva LRS za plavanje v II. razredu. Tekmovanja so se udeležili tudi Celuloza iz Krškega, Neptun iz Celja, Rudar iz Trbovelj in Panonija iz Murske Sobote. Poleg teh pa so nastopili tudi člani domačega »Partizana«. Kot že v I. kolu je tudi tu zmagala Celuloza ln s tem osvojila' naslov slovenskega prvaka II. razreda v plavanju.
Rezultati: Moški: 100 m prosto: 1. Cim-peršek (C) 1:10.5, 2. Letnik (Rudar) 1:10.8,
3.	Klančnik (N) 1:11.2, 200 m prsno: 1. Hauk (R) 3:16.2, 2. Dragan (C) 3:16.4, 3. Baudek (N) 3:20.4, loo m metuljček: 1. Ivačič (C) 1:29.6, 2. Žibert (C) 1:29.6, 3. Santo (R) 1:30.9, 490 m prosto: 1. Zelen-šelc (R) 5:28.4, 2. Klančnik (N) 5:41.9, 3. Iskra (C) 6:08.8, 100 m hrbtno: 1. Zelen-šek (~!	'	'7,	2. TzTv^ilovič (p)	1:26.2,
3. Kaplan (C)	1:28.8,	1 X 108 m prosto:
1.	Rudar It. 4:58.0, 2. Celuloza 4:58.1, 3. Neptun 5:02,4, 4 X 109 m mešano: 1. Rudar I. 5:37.5, 2. Rudar II. 5:44.8, 3. Neptun 5:50.6. Ženske: 100 m prosto: 1. Gro-zina (C) 1:26.0, 2. Lilek (C) 1:31.2, 3. Kočar (R) 1:33.5, 100 m prosto: 1, Breskvar (C) 1:35.7, 2. Božičnik (C) 1:39.6, 3. Miho-lič (P)* 1:42.3, 50 m metuljček: 1. Breskvar (C) 42.8, 2. Miholič (P) 43.8, 3. Junc (C) 43.8, lOOm hrbtno: 1 .Kočar (R) 1:38.2,
2.	Kramberger (P) 1:40.4, 3. Lilek (C) 1:41.4, 4 X 50 m crawl: 1. Celuloza 2:42.6, 2. Neptun 2:58.5, 3. Rudar 3:01.2, 4 X 50 m mešano: 1. Celuloza 2:54.7, 2. Panonija 2:59.4, 3. Neptun 3:18.0. Končno stanje točk: 1. Celuloza 226, 2. Rudar 169, 3. Neptun 79, 4. Panonija 64.
Poleg plavalnega programa sta skakalca Keber in Košorok izvedla nekaj pro-pagan^"1''1-’ r->ni-ov.
Budučnost: Bjelojevič, Mugoša, Perovič, Rogošič, Popovič, Methadževič, Dar-manovič, Krgin, Mijuškovič, Radovič, Radonjič.
Gledalcev 7000. Gole za Hajduk so dosegli Rebac v 3. in 70. min., Papec v 67. Vulič v 25.xin Vičevič v 78. min. Za Budučnost Radovič v 5. min.
Danes je Hajduk na svojem igrišču z dvema različnima polčasoma zasluženo premagal Budučnost. V prvem delu igre je bila Budučnost boljša, posebno njen napad je zelo dobro deloval. 2e v 3. minuti je Rebac iz solo akcije dosegel prvi gol za svoje barve. Dve minuti kasneje je Budučnost po Radoviču izenačila. Nato je igra popustila in je bila nezanimiva, verjetno zaradi velike vročine, ki je vladala danes v Splitu. V drugem polčasu pa se je Hajduk močno popravil In je večji del igral na polovici igrišča Budučnosti. Napadalni Igralci Hajduka so kar tekmovali med seboj, kdo bo več-
krat streljal na gol. Budučnost se 49® zahvaliti svojemu vratarju, da rezuti*1 ni višji.
BSK : Dinamo iti (1:0)
LESTVICA I. ZVEZNE LIGE
Dinamo	3	2	1	0	8(6
Hajduk	3	1	2	0	61-2
Spartak	3	2	0	1	9i3
Crvena zvezda	3	2	0	1	5.2
Vojvodina	3	2	0	1	10:6
Lokomotiva	3	2	0	1	5i7
Partizan	3	1	1	4	7*6
Velež	3	1	1	i	3:1
Sarajevo	3	i	0	2	5:6
Radnički	3	1	0	2	4 >5
Zagreb	3	1	0	2	3i5
Budučnost	3	1	0	2	4:7
Vardar	3	l	0	2	4i0
BSK	3	0	1	2	3:9
V kalifornijskem mestu Pasadena je dosegel Parry 0’Brien nov svetovni rekord v metu krogle z rezultatom 18.70 m, kar je
ga je dosegel letos, a še ni priznan.
Norvežan Larsen je pretekel v Oslu 3000 m z zaprekami v času 8:42.6, kar je četrti najboljši rezultat vseli časov na svetu.
Na mednarodnem atletskem tekmovanju v Edinburghu je nastopil tudi Jugoslovan Mu-rat, ki je dosegel v teku na 1 miljo s časom 4:25.6 drugo mesto za olimpijskem zmagovalcem Bacthelom (Luksem), ki je tekel 4:24.8.
BOITEUK BOLJŠf OD ROMANIJA
Bivši evropski rekorder v plavanju na 400 m Francoz Jean Boiteux je zopet v posesti evropskega rekorda, ki mu ga je odvzel Italijan Romani. Francoski plavalec je v Marseillu dosegel čas 3:29.0, kar je za 1 sekundo boljše od Romanlja.
Že začetek nemškega prvenstva v atletiki je dal odlične rezultate. Na olimpijskem stadionu v Berlinu je Schade pretekel 10.000 m v času 29:38.8; Weg-mann pa je s točno 17 m dosegel nov rekord v metu krogle.,
Tudi drugo srečanje boksarskih reprezentanc Italije in Jugoslavije je prineslo uspeh italijanskim boksarjem. V prvem srečanju, ki je bilo v Gubbiu, so zmagali z 10-3, v drugem v Grossetu pa z 12:6.
Lorger zopet 14.4
Danes se je pričelo v Budimpešti mednarodno atletsko tekmovanje, ki na njem sodelujejo tudi jugoslovanski atleti. Danes sta nastopila Lorger in Kotluškova. Lorger je v predteku in finalu tekel 14.4, kar pa je zadostovalo le za drugo mesto. Kotluškova je ponovno dosegla v metu krogle zelo dober rezultat 14.30.
dimpešti sta se danes pomerili prva ekipa Jugoslavije in druga ekipa Madžarske. Tekma se je končala neodločeno 2:2 (1:1), potem ko so naši igralci zaigrali zelo slabo, mnogo slabše kot v prvi tekmi proti Nemčiji. Oba gola za Jugoslavijo je dal Rojc. Tudi v plavalnih disciplinah so bili na tekmovanju v Budimpešti doseženi nekateri odlični, pa tudi presenetljivi rezultati. Naj omenimo najvažnejše — 100 metrov: Dobay (Madž) 57.9, Vbil (Nem) 58.8,* Njcguš (Jug) 59.0, 400 m Zicrold (Nem) 4:>6.5, Csordas (Madž) 4:42.4, tOO m
Ali ste že poravnali
gostovanja po Jugoslaviji odnesli častnejsi sem pričakoval, da bodo slovenski nogomc-rczultat. Kljub temu pa so bili za razgovor taši tako učinkovito zaigrali. Po pesimislič-pripravljeni, le škoda, da nihče ni mogel ncul. razpoloženju, tudi slovenski nogometaši razumeti njihove govorice. Med potjo, od tri- slavijo pomembno zmago. Zadovoljen sem z bune do slačilnic smo srečali'jugoslovanske rezultatom, Čeprav so imeli napadalci Slovenije še več priložnosti, predvsem v prvem delu igre za zvišanje rezultata.<
Tod. Gerbec, predsednik NZS: »Zadovoljen sem z rezultatom in igro naše reprezentance. Zmaga je lep odgovor vsem tistim, ki so drugače mislili. Po mojem mnenju so napadalci premalo sodelovali z Opresnikom na levem kiilu, sicer sem prepričan, da bi bilo še več golov.<
Tod. Brozooič, trener slovenske reprezentance: »Rezultat ustreza poteku igre. Zadovoljen sem z moralo moštva, najbolj pa mi je ugajal Berginc. Kitajci so odlično moštvo, le da niso učinkoviti pred vrati. Če bi imel to kitajsko moštvo eno leto v »svojih rokah«, bi prav gotovo prihodnje leto nastopali v naši prvi zvezni nogometni ligi.«
G. C o Lun, z vezni kapetan kitajske reprezentance: >V prvem polčasu so naši igralci igrali precej slabo. Kasneje so se popravili, vendar še niso pokazali tistega, kar premorejo. Pohvaliti', moram vaše nogometaše in priznam, da smo se tudi pri Vas nekaj naučili!«
60 m:	2:39.5 Hercog (B)	11.20 Stamejčič (O)
7.6 Šikovec (K)	2:39.5 Lešnjak (B)	11.13 Pristovšek (K)
7.8 Stamejčič (O)	2:43.8 Stane (O)	10.90 Jenšterle (L)
8.0 Bajželj	89 m ovire: 11.8 Stamejčič (O)	.	10.44 Škarabot (O)
8.2 Lubej (M) 8.2 Vobič (B)		10.27 Kač (K) 10.19 Trkulja (L)
8.2 Knez (O)	12.3 Bajželj (O)	
8.2 Petauer (K)	12.3 Petauer (K)	disk:
8.2 Pristavec (P P)	.2.8 Ostrovška (B)	46.11 Kotlušek (O)
8.3 Šušteršič (Sv)	: i.9 Šušteršič (S)	41.98 Celešnik (K)
8.3 Valant (O)	‘3.4 Breščak (O)	41.78 Hudobivnik (O)
8.3 Nedelj kovic (M)	13.5 Rečnik (K)	37.69 Usenik (O)
8.3 Unterreiter (M)	13.9 Požar (L)	35.79 Pristovšek (K)
109 m:	14.1	Kavčič (S) 14.2	Škarabot (O)	35 66 Kač (I<) 34.50 Škarabot (O)
12.3 Šikovec (K)	14.2 Ocvirk (K)	31.80 Jenšterle (L)
12.6	Unterreiter (M) 12.7	Stamejčič (O)	višina:	31.23 Fišer (M) 30.70 Škornik (K)
12.8 Knez (O)	115 Kožar (PNM)	
13.1 Lubej (M)	143 Sima (O)	kopje:
13.1 Petauer (K)	143 Kosirnik (O)	42.76 Kotlušek (O)
13.1 Bajželj (O)	140 Kuntarič (L)	35.43 Škrjanec (O)
13.4 Puc (PNG)	140 Gradišar (K)	34.85 Stamejčič (O)
13 2 Pristavec (L)	140 Burič (O)	34.65 Pristovšek (K)
13.4 Šušteršič (S)	140 Škrjanc (O)	32.05 Ocvirk (K)
209 m:	138 Svetličič (S) 138 Batič (K)	30.86 Škarabot (O) 30.12 Barle (PNM) '
25.6 Šikovec (K)	137 Boldirjev (B)	29.14 Šiker (B)	• -
26.2 Stamejčič (O) 26.7 Petauer (K) 26.7 Knez (O)	daljina: 5.23 Bajželj (O)	29.00 Verdnik (B)	• • 28 92 Usenik (O)
26.8 Unterreiter (M)	5.17 Stamejčič (O)	4 X 100 m:
27.1 Slamnik (K)	5.14 Rečnik (K)	50.7 Reprez. Slov.
28.1 Bajželj (O)	5.08 Škrjanec (O)	51.3 Kladivar
28.4 Lešnik (B)	4.98 Lubej (M)	52.0 Odred
28.4 Ernešek (B)	4.86 Unterreiter (M)	53.7 Maribor
28.5 Lubej (M)	4.78 Šušteršič (S)	54.9 Svoboda
300 m:	4.73 Jager (K) 4.71 Ušaj (PNG)	55.2 Branik 56.5 Ljubljana
2:14.1 Slamnik (K)	4.63 Leban (K)	57.2 Partizan N. Gorica
2:14.7 Knez (Oj 2:25.7 Belaj (IC)	krogla:	58.2 Partizan Podpeč 59.5 Partizan N. mesto
2:26.8 Kovač (O)	14.49 Kofclušek (O)	60.1 Litija
2:37.6 Hauptman (O. 2:38.0 Lubej (M)	14.39 Usenik (O) 12.17 Hudobivnik (O)	Lestvice je sestavil
2:39.2 Pivk (L)	- U.75 Cclešnik (K)	Marko Rožman
0'BRIEN 18.70 m v krogli
metuljček:	Tumpek (Madž) 1:03.0, Webef
(Nem) 1:05.2, Čang (Kit) 1:06.3, 100 m hrbtno: Magyjar (Madž) 1:04.1, Miersch (Nem) 1:06.*»
za 16 cm boljše od njegovega uradnega re- 4 krat 100 m mešano: Madžarska 4:17.1, Že«' korda in pa za lem boljše od rezultata, ki ske — 100 m: Gyenge (Madž) 1:05.3, Ordok
(Madž) 1:07.0, Ktinzel (Nem) 1:07.5, KlomV (Nem) 1:07.5, 100 metroo hrbtno: Pajor (Madž) 1:14.5, Schmidt (Nem) 1:14.8, 4 krat 100 m-Madžarska 4:29.1.
TEKSTILAC (VAR) i BRANIK 4:2 (0:2)
Maribor, 19. anglista. Danes je mariborski Branik imel v gosteh Tekstilca iz Varaždin®' Domači so odlično zaigrali le v prvem p<d' času, medtem, ko so v drugem popolnom® odpovedali. Za Branik sta bila* uspešna DU' gandžija in Zelezinger. V predtekmi so ml®' dinci Branika premagali sovrstnike Maribor® s 4:1.
Društveni miting Kladivarja
Celje, 12. avgusta. Pretekli petek je bilo na stadionu AD Kladivarja društveno tekmo* vanje, na katerem so bili doseženi tile boljši rezultati: člani — 100 m: Zupančič 11.4, Ko* pilar M. 11.4, Vučer 11.4, višina: Urbajs 176, 200 m: Zupančič 23.2, daljina: Dimeč 6.35, kopje: Kač 57.32, disk: Peterka 43.42. m/®' dinci -— 800 m: Naraks 2:09.3, disk: Bzirskl 44.12, ženske — disk: Pristovšek 34.80, Ka6 34.30, 400 m: Slamnik 59.2, daljina: Rečnik 4.91, kopje: Pristovšek 34.33, Ocvirk 32.18-
Slooan : Jesenice 3:3 (3:1)
Ljubljana, 19. avg. Tudi današnjo nedeljo je moštvo Slovana izkoristilo z® prijateljsko srečanje in sicer so tokrat povabili v goste Jeseničane. Rezultat, ki je bil neodločen, precej ustreza poteku na igrišču, vendar bi Jeseničani lahko zmagali, če bi Imeli nekoliko pazljivejšo obrambo. Treba pa je grajati nešport-Jugoslavija A : Madžarska B 2:2 no vedenje Slovanovih Igralcev Oplotnl-
lca ln Herbsta, ki sta ugovarjala sodniki* V nadaljevanju turnirja v rvaterpolu v Bu- Goliju, ki je popolnoma -upravičeno do-
sodil enajstmetrovko.
Usnjar II : »Partizan« (V. Gorice) 6:1 (3:6) Pion.: Usnjar : »Partizan« (V. Gorice) 2:1 (2:0)
ii si iiaioijše slovenske atletinje?