BRANJE OD TIH V’ KMETIZHKE KALENDRE PO.STAVLENIH INO NEKERIH DRUGIH .SVETNIKOV. Vkupspravleno ino viindano o d Farntefhtra p er fv, Lovrenzi svun Ptuja, S’dopufhenjom tih Vifhifhih; ---- 1- — ■ u mauj.» ,1 I» _» --- V’ Gradzi, 1833. Natifk in papir od Andreja Lajkama dedizlier, Rejhizhno! shivlenje tih Svetnikov je nizh d fugo , kak Evangelium v' djanjah skasan. ,Sii. JPvmt galfs» r •** f JANUAR. lvi d e n J a n u a r a. Novo leto, obresuvanje Ješufa. N a pervi den mefža Januara te odpre eno novo leto, fe sazhne en tek 12 mefzcv ali 565 dnevov, v’kerih ie veliko hudega, pa tudi veliko dobrega sna sgbditi ino ftOritt. Sa tega volo fe dnef Gofpodt Rogi perporožhmo ino ga profmo, deboonvishal naf ino vfe zhres naf pridožhe pergodenja tak, de bodo vfe, naj bodo dobre ali hude, k’nafhent dufhnem švelizhanji. Podvershmo fe pa vu vitemu, s’poterplivoftjO Uaravnanji ino povishanji najvifih^ fhega Gofpoda, kerega nebefki fin je na dnefhni den fe is fraj vole Judofki sapovedi tega obresu-vanja podvergel, ino sadobil to ime Jesuf, pred kerim fe imajo vfe kolna teh v’nebefah, teh itd semli, ino teh pod semloj nakloniti; (Philippens. 2.) Perporožhmo fe vfem lubim .Svetnikom v’njihove saprofhnje, de bomo, kak oni, vfaki den tega leta k’zliaili boshji, ter k’nafhem ino blishnega duhovnem hafki naobernili ino dopernefli. I * 3'i‘ den Januara. «Sveta Genofeva, Diviza. Genofeva, v’ eni veli blisu Parisa rojena, je od Tvojih Tiromafhkih pa poboshnih ftarfhih v’ takfhi bogahojezhnoili gorsrejena, de je she v’ Tvoji pervi mladofti imela velelje k’ molitvi ino deli, ino je s’ lepim sadershanjom Tvoje lube ftar-The rasveTelila. Potem je ona per Tv. melhi, per predgi, ino per vshivanji Tv. Sakramentov takTho lubesen do JesuTa dobila, de je, lamo njemi Te prek dajo7.lia, vlega nevarnega poTvetnega velelja, vTega tovarlhtva s’ perThonami moshkega Tpola sve-fto Te varvala. S’ petnajftimi letmi je ona v’ Parisi k’Nunam Ihla, ino tam tak poboslino shivela, de je Bog skuš njo zhudeslie delal. Ali ravno sa tega volo To njo njeni Tovrashniki zhertili, ino zelo neTramnih djanjih krivo podusliili. Ob tiftem zhaTi je pa ti ftrahotert Attila s’Tvojoj vojfkoj noter do Parisa prilhel, ino je vTo melto v’ftrahe poilavil. «Sv. Genofeva tedaj Tvoj glaT podignozha opominja to poftrafheno ludstvo k’molitvi ino pokori, s’ toj obluboj, de bo Bog to nevarnoft odvernil. Ino glej, Bog je ofliThal njene ino tega ludstva ponishne molitve, temi mefti Teje nizh ne sgodilo. Na to je vfo ludstvo sposnalo, kaj ona per Bogi samore, ino od tiilega zhafa je njena fvetoft tak fe rasglafila, de To neverni ino verni , viTokega ino priproftega Hana ludje njo veliko poThtuvali, ino Te njeni molitvi perporozhili, s’ keroj je ona zhudeshe delala nad vTe Torte bolenimi, Tlepimi, od hudega duha obfedenimi do njenega 89tesa leta, v'kerem jeGofpod Bog njo kak fvojo isbrano lubo k’iebi poklizal. To je bilo v’tem leti 5i2. Per njenem grobi fe je veliko zhudeshov godilo. Ah glejte, kak povikfhani fo tilli, keri fe ponishajo, ino kakfhe gnade Jesuf skashe tem, keri fo perpravleni sa njegovo volo vfe it o riti, vfe terpeti, njemi shiveti ino vinreti. 4tl den Januara. 4Sveti Tituf, tShkof. ( Tituf, v’Korinti od haidofkih ftarfhih rojen, je she od fvoje perve mladofti bil enega pobosh-nega, zhednega ino divifhkega sadershanja. Sa njegovega lepega shivlenja ino veliko snanja volo je njega potli Apofhtol Pavl sa fvojega tovarfha fi svolil, ino je njega enkrat v’en , drugokrat v’ drugi kraj poflal, de bi te novopodvuzhene Kriil-jane fhe bol podvuzhil ino vu veri poterdil. Sad-nizh je njega na ofredki Kreta sa ,Shkofa poflavil, ino fv. Pavla lift na Titufa je tifti, kerega je on totemi fv. jShkofi pifal. Tituf je skus neprehen-jano lepo podvuzhenje, skus fvojo ponishnoft, pohlebnoft, dobroferzhnoft, mernoft, zhiftoft, ino gorezho k’ Jesufi lubesen veliko Haidov na vero Kriftufovo obernil, ino je po opravleneni fvojem Apofhtolfkem deli fveto vmerl v’ tem leti g4« tSv. Tituf je fvojo vero v’djanjah pokasal, tudi mi nafho vero moremo v’ djanji pokasati, zhe hozhemo skus vero svelizhani biti, sakaj kaj po-* niaga, ako ker pravi, de ima vero, zhe pa de! nema ? Jel ga ena takfiia vera more svelizhati l (Jac. 2.) 6li den J a n u ar a, sSveti trije Krali. Trije Krali To po prizhuvanji fv. Evangelja bili is jutrelhne deshele, ino le imenujejo ludi trije Modri. Tak io fe v’jutrellmih deshelah ime-nuvali duhovniki tega ludstva, ki fo bili pofvetnih ino duhovnih rezhi vužheni, ino fo t£k tih svesd posnali. Kir njim je snano bilo, de bi odlsraela imela ena svesda isiti, ino en kral priti, ravno te pa fe je ena pofebna svesda perkasala, kera je tudi per dnevi fvetila; tak lo od Duha boshjega rasfvezheni fe pod vishaujom te svesde podali v’ Jerusalem, odonod pa v'Betlehem, ino tam fo na pokasanje te svesde najfhli to boshjo dete, fo njega molili, ino njemi ofrali slato , kadilo ino myro — slato k’enem snamenji , de fo njega sa enega pravega krala, kadilo k’enem snamenji, de fo njega sa pravega Boga, -r ino myro k’ enem snamenji, de fo njega sa enega vmerjozhnega zhloveka sposnali. Kak fo to bili dopernefli, fo fe na povishanje hosbjo po enem drugem poti nasaj domo povernili , ino fo do fmerti poboshno shiveli. tSv. Tomafh Apofhtol je v’ Persii nje kerftil. Njihove fv. tela fo sa pervega kerfham fkega zefara Konflantina v’Konftantinopel, odonod v’1 Majland, sadnizh v’Köln na P^aini prenefheue, ino tam veliko pofhtuvaue, . Trije Modri fo Jesufi slato, kadilo ino myro olrali, kaj njeini mi imamo ofrati ? K’ Salomoni je Gofpod Bog rekel: Moj fin! Daruj meni tvojo ferze, ino daj moje ftese fe tebi dopafti. (Prov. 23«) gmi den Januara, .Sveti Erhard, .Shkof« Erhard, is .Shotlendarfkega s'rodom, je sh© od fvoje perve mladofti bil bogabojezh ino pokoren, s’lepimi snanjami ino lepim sadershaujom obvenzhen. On je potli v’ Parfki desheli fveti Evangelium predgal, ino 4Shkof v’ Regensburg! bil. On je fv. Otilio s’enim zhudeshom kerilil, ino je, potem kak je Ihe veliko drugih zliudeshov bil ftoril, fveto vmerl« .Sveti .Severin, Abbat. Ob zhafi, kader je Attila bil vmerl, ino fo ti v’Bezhi ino v’tiilem kraji ftanuvajozhi katolfhki Kriftjani od Hunov, Nemzov ino .Slovenzov veliko nemira ino stifke mogli preftati, je is jutrefh-nih deshel ta prifhel en mosh s imenom .Severin. Toti je Krifljanom bil en Angel tega trofbta, Ilaidom ino Arianom pa ena od Boga poflana prizha boshje refnize. On je enkrat tu, enkrat tam to kerfhanfka ludstvo k’ pokori ino molitvi opominjal, de bi Bog gaishlo tega fovrashnika odvernil« Kir je v’ Bezhi ravno te lakota naifala, tak je .Severin Bezhane ua pokoro opominjal, ino preži je ena bogata vdova njim veliko sernja dala. Tudi po Dunaji je veliko bark s’sernjom v’Bezh prifhlo. Kir je ludstvo Severini sa njegovih zhu-deshov volo veliko zhaft skasalo, je on najrajihi na farnem Te sdershavajozh v’ ponishnofti Bogi flushil, rasvun tega pa je od mella do meftaidozh povfod Kriftjanom pernefel obrambo pred fovrash-nikom , kakti v’ Pafavi, gde je fam fovrashniki proti idozh isprofil safhonanje mefta. Potem kak jetSeverin v’Efteraihi, Salzburgi, ino na Koru£h-kem veliko ludih bil k’ ti pravi zirkvi spravil, je fveto vmerl v’ tem leti 482, Sahvalmo miloftivnemi Bogi sa to dobroto, kaj je skus fvete moshi k’nam poflal luzh te prave vere, kera je obramba proti fovrashmkom te dufhe, de n Januara, .jSveti Pavl, Pufhavnik, Pavl, v’ Egiptumi od bogatih ftarfhih rojen, ino v’ bogabojezhnofti gorsrejen, ter v’lepih rezkih podvuzhen, je s’ i5mi letini fvoje ftarfhe sgubil, ino je veliko premoshenje pe njih dobil. Ali nje-, govo ferze je nebefke fhaze bol sa lubo imelo. Kadar je zefar Beziuf Kriftjane preganjal, je on sred drugimi Kriftjani fvojo domovino sapnftil, ino fe je k’ fvoji feftri fkril, odonod pa je l'hel v? Egiptofko pufhavo. Tam je on med drugimi Puihavniki 90 let pod enoj goroj v’ eni votli pe-zhini od fada enega pred njegovo votlino prefter-tega palmovega dreva shivel, gde ga drugi nifhe ne vidil, ne fliihal, kak Bog, kereini je on sploh svefto ilushil, — Kader je Pavl she |i3 le't ftar bil, je en drugi Pufhavnik, iv. Ant ¿n, na po-vishanje boshjo k’ njemi prifiiel, inn en vran, ker je iv. Pavli she Go let vlaki den pol hleba kruha pernelel, je totokrat en zeli hleb k’ njujnim nogam doldjal. Drugo jutro Pavl rezhe k’ Antoni: Glej, moja sadna vura je blisu, Gofpod Bog je tebe lem pollal, de bolh mojo truplo pokopal, le pojdi domo po on plajlh, kerga ti je Athanasiul dal, de bolh me v’ njega povil, ino me pokopal. Anton odide, ino nasajpridozhi najde Pavla v’ ti pezhini klezhezhega ino roke gordershezhega, pa mertvega. Sdaj prideta dva oroilana, ino Ii k’ nogam tega merlizha dol lesheta milo fulezha, ter jamo skopleta v’ pefek, lisheta temi pollrafhenemi Antoni roke ino noge, te pa odideta, ino Anton pod poboshnimi pelinami pokople iv. Pavla. To je bilo v’ tem leti 34*, tSv. Pavl je v’ pulhavi Bogi ilushil, mi njemi vu viakem liani snamo ilushiti, zhe vie' is lubesni proti njemi ilorimo , ino poviod njega pred ozhmi imamo, ter naihe greihne shele v’ Uralu dershimo. 12“ den Januara. «Sveti Erneit, Abbat. Erneft, od Dilligenikega groiofkega roda, je bil Abbat enega Benediktinarlkega kloihtra v’ «iShwabiki desheli. On je ihel v’ te ivete deshele, de bi tim ta idozhim romarom v’ duhovnih po- trebozhah poftregel. Tam pa fo ga ti neverni Sarazeni gorprijeli, ino grosno vmorili, To je bilo v’ tem leti 1096. £Sveti Arkadi, Manternik. Kader je Zesarejfki deshelfki oblaftnik sa-poved dobil, Kriftjane gorpoifkati, ino skus manire nje k’ malikuvanji permarjati, je Arkadi sred drugimi Kriftjani fe fkril. Ali kak je flilhal, de je en mladenzh od njegove rodbine sa njegovo volo v’ jezho vershen, je on preži Ihel pred fodnika sa Kriftjana le vundajozh ino sarutezh, de neti najgrosneihe mantre ga ne raslozhijo od pravega Koga. Ti deshelfki oblaftnik zhres to rasierdjen sapovej, Arkadia na en krish raspeti, ino njemi glid sa glidom odiekati. Kader To tedaj roke, narozhi, noge, litki, ino bedre odfekane vfe ker-vave okol njega leshale, je on od Boga okreplen The prejd kak je vmerl, k’ tim okolileshezhim glidom ino okoli ftojezhim ludem tak ierzhno govoril, de je vle le na vel glal jokalo, ino fo Haidi ino Kriftjani sposnali, kakfho tnozh je Bog njemi dal. Zhe ravno nam sdaj niflie nebo sa Jesufa volo rok ino nog odfekal, moremo vender per-pravleni biti, sa njegovo volo rajflii roko sgubiti, kak s’ njoj krivizo ftoriti, rajflii ob noge priti, kak na grefhni pot le podati. 17li den J a n u a r a. tSveti Anton, Pufhavnik. Anton, v’Egiptumi od shlahtnih kerlhanTkih ftarThih rojen, je she od Tvoje perve mladofti bil pameten, bogliv, poboshen, ino je rad s’ Tvojimi ftarThimi v’ zirkev hodil. Kir je s’ i8mi letmi Tvoje TlarThe sgubil, je on en zhaT to po njih prekvseto goTpodardvo oTkerbel, potem pa vTe med TaTede ino tim vbogim rasdal, ino je Thel na Tamozho. Tam je pa ti hudi Tovrashnik s’ mozhnimi skuTh-njavami njega pazhil, ali skus poll, premiThla-vanje, molitvo, ino delo je on vTe premagal. Potem Ti je eno merlvezhko jamo sa prebivaliThe svolil. Tudi tam je od tega hudega Tovrashnika veliko mogel predati. Hudizhi To v’ spodobah divjih derezhih dvari nad njega priThli. Odonod Te je tedaj v’ puThavo podal, ino Ti je blisu erde-zhega morja en raspadjen grad sa prebivaliThe sbral. Tam je 2o let v’ odri pokori shivel, Potem pa To njegovi prijateli ino drugi ga perfilili, de je k’ njim Thel, ino njihov predgar ino viThiTh podal. Modri rati, troTht ino hvala boshja je pri-Ihla is njegovih vud ■— ino zhe ravno je Tamozho tak sa lubo imel, je vender dvakrat Te v’ to medo Alexandria podal, to pervokrat Manternikov k’ danovitnodi opominjat, to drugokrat pa Arianfkih krivovernikov povrazhat. Sadnizh je sapuftil Tvoje ravenpuihavnike, ino Te je na en kameni breg pqdal. Tam je tudi, potem kak je rop let dar bil, ino viihe 80 let bil na iamozhi ino v’ puihavi lamo Bogi Ilushil, iveto vmerl v’ tem leti 356. Te befede, s’ kerimi je on pred Ivojo fmertjo od fvojih tovarfhov Ilovo vsel, naj tudi nam bodo k’ podvuzhenji: Moji lubi! je on rekel k’ njim, ne poftante mlazhni v’ dobrih delah, shivte tak, kak de bi vam vlaki den bilo vmreti, Ysemte fi vfo fkerb, de bote vafhe dufhe zhiftc obdershali. Sevloj mozbjoj glejte, de bote ^Svetnike nailedu-vali. Varte le, s’ krivovernimi v’ drushbi biti. Svefto sdershte nesapifano beledo tih ozhakov. Dershte le terdno vere na Jesufa Kriftula. 20li den Januara. 4Sveti 4Sebaitjan, Manternik. tSebaftjan, v’ tem Franzolkem mefti Narbon rojen, ter v’ Majlandi gorsrejen, le je v’ Ivoji mladofti k’ ioldatom podal, ino je per zefari Diokleziani tak v’ gnado priihel, de je on njega nafkorem sa vilhiihega zhres Ivojo dvoriko ftrasho poitavil. tSebaftjan je pa Ivojo kerihanitvo Ihe sa tega volo Ikrivno dershal, de je na tako visho leski k’ tim v’ jezhe sapertim Kriftjanom priihel, ino nje trolhtal. Dva is tih vjetih bi sdaj imela sa Jesulovo volo ilralhne mantre ino Imert prekati. Njujna mati ino ozha sred njujnimi shenami Io njidva mozhno od kerlhanike vere odvrazhali; 4Sebaftjan pa lerzlien (lopi pred nje, ino njim rezhe k’ nebi gorpogledati, gde le supet vkup-snajdemo. Ta dva brata od jSebakjana v’ Hano- vitnofli poterdjena preftaneta mantro ino fmert. Ali ravno sa tega volo more tudi .Sebaftjan pred zefara priti. Kir pa le je s’ zefarom sa kerfhanfko vero mozhno prepiral, je on sapovedal, njega k’ vojfki vun pelati, ino ga s’ ftrelami seflrelati. Kir je pa ihe shiv oilal, ino od te poboshne Irene nafkorem zelo svrazhen bil, je on fe lam pred zefara podal, ino je Jesufa sagovarjal. Zefar je pa na to tak jesen poftal, de ga je s’ batizami dal vmoriti. To je bilo v’ tem leti 290. V’ tem leti 608 fo Ritniki Kriiljani ob zhafi pomora njega na pomozh klizali, ino pomor je gorhenjal. Satega volo le on en pofebni perporozhnik v’ pomori imenuje. .Sveti .Sebaftjan je ioldat bil, pa je pofvezlien. Vn vlakem ftani ali snamo nebela ii saflushiti, zlie Boga zli res vfe lubimo, ino is lubesni proti njemi vfe radi terpimo; zhe sapovedi boshje sdershezhi ie varjemo greha, ker je pomor te dufhe, ino to dobro ftorimo. 21t! den Januara. tSv. Nesha, Diviza ino Manterniza. Nesha, v’ Rimi od shlahtnih kerfhanfkib ftar-fhih rojena, je sbe v’ fvoji pervi mladofti Jesufa tak lubila, de je farno njega fi sa Tvojega sheniha svolila. Sa njene zvetezhe lepote volo njih je veliko htelo njo sa slieno imeti, sofebno pa de-shelfkega oblaftnika fin. Totemi je pa ta fveta Diviza rekla, de je sbe enemi sarozliena. Na to je on njo per fvojem ozheti satoshil, ino Nesha je sred Tvojimi ftarfhimi mogla pred njega priti. Kir je pa tudi pred njim ozhitno povedala, de je ivojo diviihtvo Jesufi oblubila, ino fe neti skus najlepfhe oblube od tega dala odverniti, je njo s* orodjom te manire , s’ enim gorezhim kupom derv, ino tudi s' tem htel poftrafhti, de je reke', de bo njo pred vfemi ludini nezhiftem djanjiprek dal. Td je tudi ftoril, ali njeni Angel je njo ob-varval. Sa tega volo je pa ta fv. Diviza s’ketnami obloshena na iodno torifhe vunpelana, ino le je vlem tak milila, de fo le vfi jokali, ona pa je vefela fhla kakti k’ shenitvanji, popevajozha fvete pefme, poterpliva kak ovzhiza na sadoblenje te mantemike mladike. Kir je pa tndilhergi, ker bi imel njo j glavo vfekati, fe milila, je ona rekla k’ njemi: Kaj zhakafh ? rasdjano naj bo mojo telo, kaj je nezhifte poglede na fe vleklo. Potem je pa farna glavo ta podersbala, de njo je njoj od-fekal. To je bilo v’ tem leti 3o4. O kelko taushent hval fte vredne, ino kakfho lepo krono imate p er Jesufi vi deklizhi, kere tak kak iv. Nesha s’ tim nebefkim shenihom fe saro-zhite , ino vafho diviihtvo sa najvekfhi fhaz, dershezhe sapelavzom njihovo od (Satana noter-dano shelerije v’ oftri refnizi ino s’ odurnoftjo odkashete. 22l1 den J anuara. tSveti Vinzenz, Manternik. Vinzenz, na tShpanjfkeitt od poihtuvanih ftar-fhih rojen, ino od ,Shkofa Yaleria v’ poboshnofti gorsrejen,- je sa Tvojega lepega sadershanja volo mladi she sa Diakona shegnan, ter sa vuzhenika tih pravovernih poitavlen. Na zeiarovo eapoved fta njegov ^Shkof ino on gorprijeta, s’ teshkimi ketnami obloshena dalezh pelana, ino v’ jezho vevshena. Is jezhe vun pelana fta pred deshelfke-ga oblaftnika poftavlena, de bi odgovor dala, sakaj od kerfhanfke vere ne oditopita. Valeri je Yinzenzi puftil govoriti. Toti Iv. Levit je pa tak odpertoferzhno, oftro ino modro govoril, de je deshelfki oblaftnik ftraihno jesen poftal, ino sa-povedal, (Shkofa Valeria is deshele pregnati, Vinzenza pa na eni fohi tak rastesivati, s’ sheles-nimi grebeni tak rasmefarti, de fo zhlenki po-puftli, ino fe je skos to raszeiano melo noter do droba vidlo. Ali Vinzenz je sploh per fvoji veri oftak, Sa tega volo je na en sharjavi rosh djani s’ sharezhimi plehi tak shgani, de je vlaki mif-liti mogel, on nemore dushe obftati; ali on je pod totimi ftrahovitnimi manirami k’ nebi gor gledezh svelti oltal Ivojemi Svelizhari. Na to fo njega vfega ranjenega ino rasmefarjenega v’ eno temno jezho na lame bodezhe zhrepnje poloshili.. Ali Golpod Bog je njemi dal fladko fpanje, ino kader le je sbudil, fo namefto zhrepnji farne difhezhe roshe okol njega leshale, ino Angeli fo fe perkasali, ino fo s’ njim fvete pefine pejli. Kader je deshelfki oblaftnik od totih zhudeshov flifhal, je tega fv. Levita puftil na eno mehko poftelo djati , ino na toti je nafkorem fveto vmerl, ino prijel mladiko tega premaganja. To je bilo v’ tem leti 3o4. Nemoremo fe prezhuditi, kak fo iv. Manter-niki fe lak flrafhnim terplenjam prekdali, ino raj shivlenje puftili, kak bi bili od Jesufa odftopli. Ali oni fo to ftorili, kir fo s' Apofhtolom Pavlom bili previshani, de nafha sdajna zelo kratka ino lehka nadloga nam pernefe eno vezhno ino vifoko zhaft, kera vfe prevaga, sakaj oni ne fo gledali na to vidno, temuzh na to nevidno, to vidno je zhafno, to nevidno je vezhno. (II. Korint. 4-) 251‘ tl en Januar a. Preobernenje fv. Pavla Ap. Jas fem zirkvo boshjo mozhno preganjal ino dol terl (Galat. i.), pravi Ap. Pavel fam. Ino refen, doklam je on fhe fe Judovftva dershal, je on le pihal po vmarjanji tih Kriftjanov. Enkrat je on ravno sa tega volo od vifhifhih farjov pifmo vunvsel, ino fe je v’ Damafk napotil, de bi tam koga od Kriftjanov gorprijel, ino svesanega v’ Jerusalem perpelal. Ali kir fi je Bog njega sa enega Apofhtola tega Kriftjanftva isbral, je njemi totokrat njegovo naprejvsetje ne puftil vunspelati. Kader je najmre blisu Damafka prifhel, je njega naglo ena Ivetloba obfvetila, tak, de je na semlo dol padnil, ino preži je flifhal ti glaf: Saul, Saul! kaj ti mene preganjafh? Vef preftrafhen on rezhe: Gdo fi ti, Gofpod? InoGofpod odgovori: Jas fem Jesuf, kerga ti preganjafh. Na to Pavl fhe bol preftrafhen bara: Gofpod, kaj hozhefh, de jas ftorim? Gofpod pa rezhe k’njemi: 4Stani gor. ino pojdi noter v’ mefto, tam bo tebi povedano, kaj imafh itoriti. Na to je ihel v’ Damafk, ino tam je en Joger s’ imenom Ananiai od Boga narozheno imel, njemi, potem kak je tri dni ne nizli vidil, ne jel, ne pil, roke gorpoloshiti, ino ga kerltiti, sakaj on ii je njega isvolil sa eno isbrano polodbo , ker bo njegovo Ime predgal Nevernikom , kralom , ino otrokom Israelfkim. Sani, odpotli Pavl imennvan, je tudi tak ftoril. Preobernenje totega Apofhtola nai vuzhl, kakflmo imilenje ino gnado Bog tudi greihnikom sna Ikasati, ino kaj ’s njih sna napraviti. Njegovo preobernenje pa je tudi pravi isgled sagrefhnika, kak ie k’ Bogi poverniti ima. 27t! den Januara. 4Sv. Krisoitomuf, tShkof, Mant. Johanes Krisoftomui, v’ Antiochii od shlaht-nih, kerihanikih ftarihih rojen, ino od fvoje matere, kir je ozha njemi vmerl, v’ bogabojezhnolti gor-srejen, ino od najpreihtimaiiefheli vuzhenikov vu vieh snanjah podvuzhen, je spervega en zliaf pravdnik bil, potem je pa to povergel, ino je ivojo miihlenje lamo na modroft tega Kerihanitva obernil, brajozh ino premiihlavajozh iv. pifmo, ino je s’ molitvami Bogi flushil. Na to je njega Iv. Patriark Meleziuf k’ febi vsel, njemi dal lepe navtike, ino ga poftavil sa naprejbranje v’ zirkvi. Potem pa, kak je Krisoitomuf fe bil na famozho 2 podal, iao tam nekere leta Tveto shivel, je sa Diakona, ino nalkorem sa MeThnika shegnan , ter sa predgara beiade boshje poTtavlen, sadnizh sa Patriarka v’ KonTtantinopoli isbran. Kak Patriark je on najpreid MeThnike k’ lepem sadershanji vislial, od ivojih velikih dohodkov pa tim vbogim daruval, ino na Ihpitale dal» On je bolene ino vjete obiTkaval, ino poTebno fkerb vsel sa Nune ino vdove. On je nozh no den v* Iv, pifmi ifkal navuke sa Tvoje predge. V’ totih je pa on tudi tak mo/.hen bil, de je najterdeihe Terza omehzhil, najdivjeihe ludi obudil, previshal ino premagal, fovrashnike potalashil ino smiril , nezhifte k’ zhiftofti naravnal, ino taushente na fteso tega svelizhanja perpelal. Ali kir je on kak tih pri-proftih, tak tudi tih viihifhih grehote oftro poTvar-jal, je on per zefari, laftno pa per zeTarizi v’ tako samero priThel, de je mogel vTe popuftiti ino oditi, ino zhe ravno je savolo enega ftraThne-ga semle potrefa bil nasaj poklizan, je supet njega zeiariza pregnala. Potem je ti Tv. Patriark v* najvekfhi vrozhini od enega kraja v’drugega gnan, tak dugo, de je sadnizh bolen v’ eni zirkvi skos nozh oftal. Tam Te je njemi Tv. Basiliik perkasal, ino je k’ njemi rekel: Potrofhtan bodi moj brat Johanes, jutri borna midva vkup. Na drugi den je KrisoftomuT iv. refhno telo prijel, ino je pod timi beiedami: Zhaft bodi Bogi vu vTeh rezhih, Tvojo shivlenje Tveto dokonzhal. To je bilo v’ tem leti 407. Oftri predgari reTnize To od negda sametavanji, fovrashtvi ino preganjanji vunpoflavleni bili; ali Bog nam daj le takfhe prodgare, kak je iv. Kri-softomuJ kil, sakaj toti taushent no taushent dulii od vezhnega pognblenja obranijo, ino nje k’ vefchnem shivlenji spravijo. 29li den Januara. tSveti Franz Sales, JShkof. Franz, v’ tem Savojfkem gradi Sales rojen, je she v’ Tvojem detinilvi rad k’ meihi ino ker-fhanfkem navnki hodil, ino zhres vboge Tmilenje imel. Potem To njega ilarfhi dali v’ tih potrebnih snanjah podvuzhiti, on pa je oblubo napravil, na vfigdar v’ diviihtvi oftati. Ti hudi Tovrashnik je pa ne samudil, njega pazhiti, tak, de bi od tote nemirnofti ino shalofti ikoro bil vmerl. Ali skus saproihnje Divize Marie je on supet sadobil mir ferza. V’ oblubi te zhiftoiti je ti Tveti mladenzh tak ftanoviten bil, de je enkrat od Tvojih raven-Tholarov k’ eni neframni shenTki pelan 6’ eno go-rezho dervo Te njoj obranil, ino odbeshal. K’eni drugi deklini, ki ga je htela sapelati, je on rekel: Zhe ravno naji nibeden zhlovek ne vidi, tak naji Bog vidi, ker je Jama lubesen, ino ker toti greh s’ tim vezhnim pogublenjom kalhtiga. Na tote belede Te je ta deklina vftraThla, Te sazhela jokati, ino Te je pobolfhala. Franz je potem Doktor, te PrepoTht, potem Nevernikom predgar bil, sad-nizh je tShkof v’ Genfi poftal. Kak ^hkof je on neprehenjajozh Boga molil, beledo boshjo pred-gal, spovedaval, zirkve Tvoje ihkofie obiikaval, 2 * Tv. Sakramente delil, ter druge Tvojega Ttana djanja svefto ino poboshno opravlal. Nekere leta pred Tvojo Tmertjo Ti je she ne vezh zhaTa vsel k’ rtio-litvi, ino je rekel: V’ totem shivlenji moremrf s’ djanjami ino dobrimi delami Boga moliti. Ino refen je njegova Ikerb sa svelizhanje tih lubih ovzhiz bila ena vezhna inolitva. Med njegovimi Tvetimi navuki je tudi toti bil, de zhlovek, zhe bi ravno vezhkrat v’ greh padnil, le more proti Ivojemi blishnjemi lubesniv biti, ino to refnizhno volo imeti, Te pobolfhati, ino more na Boga sa-vupati, pa vezhkrat Tv. Sakramente prijeti. tSv. Franz Sales je s’ Tam Tobom tak sadovolen bil, de je vezhkrat rekel: Ako bo Te vTe krishom presobernilo, tak mene nizh nebo snemirilo. Na Tveti den tega leta 1622 je sadnokrat predgal, drugi den .pa je po sadoblenji Tv. olja Tvetovmerl. Od totega jSvetnika Te ima saftopti, kaj Ap. Pavl pravi: .Sad tega duha pa je lubesen, veTelje, mir, poterplivoft, prijasnoil, dobrotlivoft, poter-plenje, krotkoft, vera, pametnoll, sdershanje, zhiftoft. (Galat, 5.) FEBRUAR. 2S' de n Februara. {Svezhniza, ali ozliifliavanjc D. M. 3ied vfemi f ve tki D. Marie je; toti najprejd, ino she v’ tem leti 642 noterpoftavlen. .Te pa savolo enega pomora vpelan, ker je v’ mefti Konttanti-nopel vlaki den po taushent ludi prozh vsel. Katolfhka zirkev na toti den ftori spomin, kak je ti mali Jesuf od Tvoje matere v’ tempelni Bogi Ozheti perkasan, ino od poboslmega Simeona na narozbe vset. Na toti den Te ivezhe shegnavajo, ino ludftvo s’ gorezhimi fvezhami gre s’ prozefjo okol zirkve , k’ snamenji, de imamo v’ luzhi tega Tveta, t. j. po navuki Jesufovem shiveti. Tak naf ivezhe na altari gorezhe opomenejo na luzh tega Tvčta, na Jesufa — ino kader le vmirajozhemi gorezha fvezha v’ roke da, fe ima smiTliti, de imamo v’ luzhi tega Tveta, v’JesuTovi veri vmreti. Na toti den Te naj vTe matere smiilijo, s’ kakihnim nakanenjom majo k’ vpelavanji priti. Maria je Tvojega fina v’ tempel pernella. Tak tudi vlaka mati s’ Tvojim otrokom najprejd v’ zirkev pride, Bogi sahvalit, de je nevarnorti tega rojenja frezhno predala, ino k’ eni oblubi, de bo Tvojega otroka GoTpodi Bogi gorsredila. Tudi njoj Te ena gorezha Tvezha v’ roke di, k’ snamenji, de ima ona ino njeni otrok v’ luzhi tega iveta , najmre po Jesufovem navuki shiveti. Melhnik njo poThkropi s’ shegnanoj vodoj, k’ snamenji, de ima a’ sgrivanim ferzom Te pred Boga pokapati. Potem njoj Meflmik fhtolo d£ kuihniti, k’ snamenji obrambe boshje skus Tv. Sakramente te zirkve. O de bi vfaka mati Tvoje otroke temi GoTpodi ofrala, ino gorsredila! S1)* den Februara. .Sveti Balash, .Shkof, Mant. 9 Balash, v' meiK Šebarte od shlahtnih ftarihih rojen, je aavolo Tvoje neduslinofti, pohlevnofti, bogabojezhnorti, ino drugih lepih zhednoftih od tih Pravovernih sa .Shkofa isvolen. Kak je .Shkof portal, je on Tvoje ovzhize ferzhno lubil, ino je nje nestrudjeno s’beTedoj ino s’djanjomnapelavalna fteso tega svelizhanja. Kader je Liziniuf Kriftjane preganjal, je Tv. Balash is mefta na eno goro odiihel, ino fe tam v’ eni votli pezhini naftanil. Deshelfki oblaftnik je pa enkrat ravno na tifti gori jag naredil, ino tak To tega Tv. .Shkofa v’ ti pezhini klezhezhega najThli. Kak je to deshel-Tkemi oblaftniki povedano, je on sapovedal, njega prijeti, ino k’ Tebi perpelati. Ti Tv. tShkof je tudi preži Ihel s’ temi, ki To po njega prifhli,ino je po poti veliko Haidov na kerihanfko vero ob#r-nil. V’ mefto Sebaile pridozhi je bil v’ ježka vershen, ino na drugi den prod fodnika pelan. Toti jo a’ pervega s’ fladkimi bele dami ino uvalami, potem a’ neimilnim tepenjom ino rasmeiaren-jom tega iv. jShkofa htel na drugo vero oberniti, ali on je ne odftopil, ino je rekel, de keri malike zhaftijo, bodo vli v’ tem vezhnem ognji goreli, ter — ker pravega Boga sposna, kak b,i tifti malike molil? Na to je desheliki oblaftnik iv. Balasha v' eno globoko jeslro puitil verzhi, ti iv, ,Shkof pa te je prekrishil, Ino je na vodi ftal tak, kak na terdi semli. Na to je iv. Balashi sred drugima dvema pajbizhoma glava vlekaua. To je bilo v’ tem leti 3i6. — Kir je temi edinemi fini ene vdovo ena ribja koft v’ poshiraki ie vftavla, ino je Iv. Balash skus ivojo verno molitvo njemi pomagal, tak ie v’ ihinjakovih (vratnih) bolesnih njemi $o-iebno perporozhimo. ;Sv. Balash je rekel, de keri malikom zhaft skashejo, bodo v’ tem vezhnem ognji goreli. O kelko je Kriftjanov, ki, zhe ravno pravega Boga sposnajo , le malikom te gisdofti, ikopofti, krivizh-nofti, nezhiftofti, lakomnofti svefto ilushij», Kam je odlozhenje takihnih Kriftjanov ? 5li den F e b r u a r a. ^veta Agata, Div. ino Mant. Agata, od shlahtnih ino bogatih fiarihih v’ Sizilii rojena, je bila mozhno lepa. Sa tega volo je njo Tam deshelTki oblaftnik htel sa sfieno imeti. On sato «apovej, njo k’ Tebi perpelati, ino njoj ivojo shelenje na snanje dd. Ta iv., Diviza je pa hitro odgovorila, de hozhe rajihi vmreti, kak omadeshati Tvojo divifhtvo, kero je Tvojem! ne-beThkemi shenihi JesuTi oblubla. Na to je ta Tv. Diviza eni shenfki prek dana, kera je sred Tvojimi petimi zhermi neTramno shivela. Ali tota je de-shelfkemi oblaftniki Tama mogla ozhitao obilati, de je njoj ne mogozhe, Agate preoberniti. On tedaj to Tv. Divizo supet pufti pred Te perpelati, ino njo na vTe vishe pregovarja, ona pa sagovarja Tvojo vero tak terdno, de on ve! rasjesen njo pufti v’ liže biti, ino satem v’ eno temno jezho verzhi. Supet is jezhe pred deshelTkega oblaftnika perpelana, oftane le per tem, de je Tamo KriTtuT njeno svelizhanje. Na to njo on na enem leTi ftralhno pufti rastesivati ino s’ Thibami tepfti, ter s’ shelesnimi grebeni rasineTariti, ino s’gorezhimi baklami shgati. Kir Te pa ta Tv. Diviza na nibeno Vislio ne dala lazhti od JesuTa, je ti ftrahoten nefmilnik njo dal k’ eni Tohi pervesati, njoj siTke odresati, te pa nasaj v’ jezho odpelati s’ toj pre-povedjoj, de Te njoj neti vrazhitvo, neti hrana (Thpisha) ne ime dati. Ali ob polnozhi Te je po ti temni kajhi vTe seTvetlo, ino en Angel od neba pride, ino njo potroThta, ter njene rane svrazhi. Na to je ta Tv. Diviza snpet pred deshelTkega oblaftnika mogla priti, ino kir je tudi sdaj le Jesufa sa Tvojega Boga ino sa Tvojega vrazhitnika spo-snala, je on njo puftil nago po sharjavem voglenji, glashovini, ino Thpizhaftih žhavlih Tem no ta vlazhti. Per toti grosni inantri Te je semla tak stroTla, do To sidovje vkuppali, ino dva njegova fvitnika pobili, Agata pa je nasaj v’ jezho p elana. Tam je Tvoje roke gorpodignozh Bogi sahvalila sa to velko mozh, skus kero je vle premagala, ter je profla, de bi njeno duTho k’ Tebi vsel, ino preži je vmerla. To je bilo v’ tem leti 262. Per njenem grobi le je veliko zhudeshov godilo. Ti grosni deshelfki oblaftnik ie je preži potem vtopil. Ah kaj fo te [vete "Divize; vfe preftale, rajilii kak bi bile Tvojo divifh.tvo sgubile, ino kak malo Ti sdajne dekline is nezhiftih grehov naredijo, ali ftralhne To befede Ap. Pavla, ker pravi: Jel ne vejte, de ne kurveri, net’ ti [kopi ne pridejo v’ kraleftvo boshjo. (I. Cor. 6.) 6U den Februara. (Sveta Dorotea, Div. ino Mant. Dorotea, v’ tem medi Zesarea Te sdershavajozh je she od Tvoje perve mladofti s’modrim, ponish-nim. sadershanjom , ter s’ oftrim ino poboshnim shivlenjom tim Pravovernim bila k’ lepim isgledi. Eak je deshelTki oblaftnik to svedil, je njo puftil pred Te perpelati, ter je njo permarjal, de bi bogovom ofruvala. Kir je pa tega ne htela, jo njo na enem leTi puftil rastesivati; ino ona je profila, The njo bol mantrati, de bi hitrej priThla k’ tiftemi, sa kerega tudi vmreti hozhe. Ti deshelfki oblaftnik hitro bara: Gdo pa te je tifti, g’ kerim Te ti sediniti sheliTh ? Ona rezhe: KriftuT, tSin boshji. Deshelfki oblaftnik njo tedaj njenima feftrama, ki fta od itraha tih manter od kerfhanfke vere bile odftopile, prek da, ino njima veliko oblubi, zhe bi fhe Doroteo odvernile. Alinamefto tega je le Dorotea fvojivi feftri nasaj na kerfhaniko vero obernila. Tote dve feftri je deshelfki oblaftnik preži v’ en vreli kotel puftil verzhi, ino oneje fta pod ozhitnimi snamenjami te pokore Ivojo shivlenje gordale, Doroteo je pa supet puftil na leli rastesivati, ter s’ baklami shgati. Potem je njo puftil v’ liže biti, ino je sapovedal njoj glavo viekati. Kak je to flifhala, je na vel glal sakrizhala: Jas tebi sahvalim, Gofpod Jesuf Kri-ftul, ti shenih moje dufhe, kir ti mene Paradisha ino tvojega tovarfhtva vredno ftorifh. Kader lo njo na fmert vunpelali, je njo ti Haidolki mla-denzh Teofil pod olmehavanjom profil, de bi nje-mi is ograda Ivo j ega slieniha kaj roshiz ali lada poflala. Ona njemi to oblubi, ino glej, prejd kak fhe fo njoj glavo vlekali, je k’ njoj ftopil en prijatelni mladenzh s’ tremi difhezhimi roshami ino tremi lepimi jabokami. Totega Angela ona pofhle k’ Teofili, potem pa je njoj glava vfekana. To je bilo v’ tem leti 3o4* Kak je ti Angel k’ Teofili prilhel, ino rekel: Tote roshe ino jaboka tebi Dorotea pofhle is Paradisha fvojega slieniha, je Teofil Kriftjan poftal, ino je pod grosnimi mantrami fveto vmerl. Yuzhte fe od tote fv. Divize, namefto od spazhlivih fe puftiti sapelati, le nje na dobro oberniti, ino rajfhi vfe terpeti, kak Jesufa sa-puftiti. 9*' dan Februar a. .Sveta Apolonia, Div. ino Mant. V’ tem leti 349 fo ie v’ Alesandrii na enkrat Haidi zhres Kriftjane sdignili, ino fo njim vie prozh spojemali, ter nje spomorili. Med totimi je bila tudi Apolonia, ena she perletna deklizh. Ona je she v’ ivoji mladofti divifhtvo oblubila, ino fvojo oblubo tudi sdershala. Ona je tedaj gorprijeta, ino po fili v’ en tempel pelana, de bi bogovom ofruvala, Kriftufa pa preklela. Kir je pa Tekla, de nebo henjala Jesnfa Kriftufa kak pravega Boga moliti, tak fo njo Haidi s’ peftniza-mi ino s’ kamni tak grosno v’ liže bili, de je vfa hervava bila, ino fo njoj vfi sobje vun pali. Potem fo to fv. Divizo pod taushent preklinjanjom is mefta vun pelali, en kup derv vushgali, ino njoj rekli, de bo v’ toti ogen vershena, zhe nebo Jesufa Kriftufa preklela. Nato je ona farna v’ ogen skozhla, ino je sgorela. Pepel, ino kaj je od njenega trupla prek oftalo, fo ti Pravoverni vkup pobrali, pofebno pa njene sobe v’ pofhtu-vanji dershali, ino na dofti krajov poflali. Ona je ena pofebna perporozhniza v’ sobih bolenji. Jel imamo mi tako lubesen k’ Jesufi, kak fv. Apolonia? Jel bi fi rajfhi dali sobe vunsbiti, kak bi Boga rasshalili s’ kunenjom ino preklinjanjom. Bog naf doftikrat s’ brhkim sobih bolenjom ino s' drugimi terplenjami obifhe, de bi telovne lufhte vkorili, ino fe s’ njim spravili, sakaj on nam pravi: Jas nezhem fmerti tega grefhnika, temuzk de bi fe povernil ino shivel. (Ezech, 33.) 10" den Februar a. «Sveta «Shkolaftika, Diviza. «Shkolaftika, ieitra iv. Benedikta, na Laihhern rojena , je she sa mladega ivojo ferze Jesuii obr lubla, ino je potem v’ enem kjoihtri prebivala. Odonod je Tvojega brata Benedikta vfako leto enkrat fhla ohiikavat, de je s* njim govorila od prave vere, jno od boshjih rezili, ter ie v’ltibesui ino savupanji krepila, ino Boga molila. Kir je v’ ti kloihter, gde je iv. Benedikt bil, nibena shen-fka ne imela „ tak fta vleli na maroft (priftavi) vkupprifhla, na nozh je pa Benedikt . vleli v’ kloihter ihel. To .sadnokrat je pa oiia njega profila, de bi tudi skos no/.h per njoj oftal, iiio od nebelkega veielja s’ njoj govoril. Kir pa on no htel, je na njeno molitvo takih a nevihta naltala, de je nikam ne mogel. Tak fta tedaj vlo nozh s’ molitvami, peimami ino s’govorenjom od boshjih rezili doperneila, drugi den fta pa ihla vlakih! v’ fvoj kloihter. Zhres tri dni je iv. Benedikt is fvoje hishke vuiigledezh vidil, kak je duiha njegove ieftre iv. «Shkolaftike v’ spodobi ene golobize nebo gor letela. To je bilo v’ tem leti 545. Vuzhmo le tu, kaj imamo ftoriti, kader endru-gega obiikavamo. Od Kriftuia ino kerihanikih rezhi ie imamo rasgovarjati, ne iamo od polvet-nih dobizlikov ino novin, od djalrja ino sader-shanja drugih, ali zelo ogovorlivo ali klafariko govoriti. U4* d en Februar a. «Sveti Desideri, «Shkof, Mant. DesideriuT, v’ Burgundi od imenitnih ftarfhih rojen, je she v’ fvoji mladofti imel, velko nagnenje k’ poboshnofti ino k’ meihnem ftani. Sa tega volo io ga ftarlhi enemi .Shkofi. prek dali. Tam je on vu vuzhenofti ino poboshnofti tak gorjemal, de je nafkorem bil sa Diakona, potem pa sa «Shkofa isvolen. Kak ^Shkof je on se vfoj fkerbjoj Tvoje ovzhize paiel s’ befedoj boshjoj ino s’ Tv. Sakra-menti. Tudi vbogim je veliko daruval. Ali kir je on eno kralevTko babizo savolo njenega ne-framnega ino krivizhnega shivlenja oftro polvaril, je per njoj v’tako samero priihel, de je ob Thko-fio djan, ino na en pufti oiredek pregnan. On je potem ravno nasaj poklizan, ali kir je po per-loshnofti le pa tak govoril, de je mogla saftopiti, kak hudobno je njeno shivlenje, tak je enkrat tri »noshke sa njim pollala, de To ga na poti s’ ka-menjom ino s’ butizami pobili v’ tem leti 612. Glejte, tu en Tv. ¿Slikof sa ene nelramne babe volo more Ihkoiio sapuftiti, ino sadnizh zelo shivlenje sgubiti! O de bi sato vfi k’ ferzi vseli, de naT Bog ne poklizal k’ nezhiftofti, temuzh k’ pofvezhenji. Ker tedaj to , sanizhuje, tifti ne sa-nizhuje enega zhloveka, temuzh Boga, ker je tudi Tvojega Tv. Duha v’ naf dal. (I. Theflal. 4.) s 14** den Februar a. .Sveti Valentin, .Shkof. Valentin je okol tega leta 44o v’ Pafavo pri-fhel kerfhanftva predgat, ali nifhe ne htel kaj flifhati od krishanega Jesufa, od fmilnega odpu-fhenja tih grehov, ter od vezhnega shivlenja, sakaj to ludftvo je bilo kakti divjo, ino na ne-framno grefhno shivlenje navajeno. On je tedaj odifhel, ino je fhe le potem, kak ga je Rimfki Papesh sa .Shkofa bil shegnal, nasajprilhel. Supet je tedaj s’ velko terplivoftjo ino se vfem persaden-jom fv. Evangelium predgal; ali sabftojn, dushe menje io ga hteli poiluihati, ino fo ga na sadnje s’ hudosadžvanjotn perfilili, de je to mefto sapu-ftil, ino jozhezh prozh odilhel. Potem je prifhel v ’ Tyroliko deshelo. Tam je pa najfhel eno ludftvo , kero ga je rado pollufhalo, ino je njih veliko na kerfhanfko vero obernil sku» beleda, kere io kak naj oftreiha koia noter v* ferza resale. Tam je on tudi fveto vmerl v’ tem leti 470. Kak le je fv. Valentini v’ Pafavi godilo, tak fe fhe sdaj nekemi Meihniki, nekim ftarfhim godi, de se vfem podvuzhanjom, opominjanjom ino predgan-jom nizh, ali zelo malo opravijo. Ali to nam naj ferza ne vseme, sakaj Ap. Pavl pravi: Predgaj, ne henjaj, naj bo perloshno, ali neperloshno; pofvari, profi, pokregaj se vfem poterplenjom ino podvuzhenjom.*) *) Enega drugega fr. Valentina, kerega god je tudi dnef, ino ker je tShkof v’ lnteram bil, ino njerai potli 16li d e n Februara. tSveta Juliana, Div. ino Mant. Juliana, v’ Nikomedii od haidofkih ftarfhih rojena ino gorsrejena, je pofebno saftopnoft ino dobro ferze skasala. Kir je pa na fkrivnem k’ tim vkupsbranim Kriftjanom hodila, je dobila Velko lubesen do Kriflufa. S’ i8mi letmi je njo njeni ozha htel Eleusiufi, enemi haidolkemi Predpo-flavlenemi sa sheno deti. K’ temu je ona ne dru-gazhl pervolila, kak zhe bo on fvojo neverfivo ali malikuvanje povergel , ino Kriftjan poftal. Njeni ozha je njo spervega lepo profil, de bi fi drugazhi premiflila, ino bi le k’ eni tak dobri shenitvi pervolila. Kir je pa le ne htela, tak je njo puflil do nagega fl6zhi, ino s' fhibami tak tepffi, de je vfa modra no kervava bila, te pa je njo Eleusiufi prčk dal. Tudi toti je njo spervega s’ fladkimi befedami preobrazhal. Kir je pa drugazhi ne pervolila, kak zhe bi on na Kriflufa verjel, tega pa je on ne htel, tak je njo dal do nagega flčzhi, obtla verzhi, ino grosno s’fhibami tepfli, potem sa lafi gor obefli. V’ toti flralhni mantri je želih fheft vnr prebila, ino Jesufa sa pomozh profila. Tedaj je Eleusiuf to fveto Divizo pullil dol vseti, na semlo verzhi, ino s’ vufhga- savolo vere glava vrebana, v’ hudi bolesni ali pa-davizi na p<)mozh klizhejo sato, kir je v'Rimi enega imenitnega gofpoda fina, ker je zelo vkupskluzheno srafhcn bil, na eno zhudeshno visho vusdravil. nim iternifhom ino vejom poiipati, sadnizh pa s’ enim osharjenim shelesom bedre prebofti, ter njo v’ eno grosno kajho pelati. Jesul pa je njo fkosi krepil. Zhres en zhai je bila supet pred Eleusiufa perpelana, ino kir je on neti s’ nagovarjanjom, neti s’ pretenjom kaj opravil, je njo puilil na eno bodezho kolo pervesati, ino tak po ogni kotati, potem pa v’ raspufhen fvinez pofaditi. Ali vfe to je nje ne moglo lozhti od Jesufa, njenega ne-befkega sheniha. Na to fe je i3o nasozhnih na kerfhanfko vero obernilo. Sa tega volo je njo Eleusiui k’ fmerti obfodil. Gor k’ nebi gledezha gre vun na to fmertno torifhe, mozhno lepo go-vorezha k’ Krilijanom ino Haidom vseme od vfeh flovo, te pa njoj je glava vfekana. To je bilo v’ tem leti 3o4. O ne permarjajte vi llarfhi vafliih finov ino zherih k’ takfbi shenitvi, sa kero njim ne, de ne bote njih k’manternikom enega nesadovolnega sa-kona Gorili. Keri pa fe shenite, shente Fe v’Kriilufi temi Gofpodi, sakaj sakon ima per vfeh v’ zhaili biti, ino sakonfka poilela preš madesha. (Hebr. i3.) T7li den Februar a; 4Sveti Silvinuf, eShkof. Silvin, od vifokega roda na Franzofkem, je nameilo shenitve v’ en klofhter Fhel, ino je potem ^Shkof portal. Kak 4Shkof je skus fvoje Apoihtol-fke predge, ino skus fvojo fveto shivlenje njih veliko k’ ti pravi veri obernil. On je s’ najlepfhi-mi ¿hednoftmi obvenzhen vmerl v' tem leti 720. 4Sveti 4Sveti Donat, .Shkof, Mant. Donat, od kerfhanfkih ftarfhih rojen, je, potem kak fo njegovi ftarfhi sa vere volo ob shiv-lenje prifhli, s’ tim menihom Hilariom v’ Arezo na Tofkanfko odifhel. Tam je sa .Shkofa isvolen, ino je tak savolo fvojih lepih zhednoftih, kak sa-volo zhudeshov, veliko imeniten bil. En haidoCki oblaftnik pa je njega sa vere volo dal v’ jezh» verzhi, ino njemi, potem kak je veliko manter bil preftal, glavo vfekati, njegovega tovarfha Hilaria pa fo tak dugo tepli, de je mertev oftal. Ti pravizhni fo od negda mogli dofti terpeti; ali Gofpod Bog je nje v’ kratkem refhil od vfega hudega, od vfeh terplenj, ino njim je dal krono vezhnega shivlenja. 20** den Februar a. .Sveti Eucheri, .Shkof. Eucheri, v’ medi Orleans na Franzofkem od shlahtnih ino bogatih ftarfhih rojen, je she v’ maternem teli bil Bog^porozhen, ino je sato she v’ fvojih detinfkih letah ino v’ fvoji mladofti p er vuzhenofti ino zhednofti sploh gorjemal. On je vfaki den fv. pifmo bral. Is totega je on sposnal, de noria tega fveta nizh ne, le vezhnoft je velika. On je tedaj v’ en klofhter fhel, ino je tam tak hitro v’ zhednoftih ino popunomnoftih gorvsel, de je sa Orleatifkega .Shkofa isbran. Sdaj je on bil 3 «n trofhtar tih slialoftnih, en ozha tih vbogih, ino vfem en fvetli isgled. Mefhnike je on k’ duhovnem shivlenji vishal, pofvetnim pa fv. Evange-lium predgal s’ oftrimpofvarjanjom tih grefhnikov. Kir je pa med totimi tudi kral bil, je toti tega fvetega .Shkofa sazhel fovrashiti ino preganjati. Ali Eucheri je vfe to poterplivo prenefel, ino je ne nikol nizh hudega rekel, ne zhres krala, ne ahres fvoje fovrashnike, ki fo ga ogovarjali ino preklinjali. Sadnizh fe je v’ en klofhter podal, ino je tam farno Bogi flushil, ino tak fvojo shivlenje fveto dokonzhal v’ tem leti 743. Spunmo, kak fv. Eucheri, opomenenje Kriftu-fovo, ker pravi: „Lubite vafhe fovrashnike, po-shegnajte one, keri vaf preklinjajo; dobro ilorte tem, keri vaf zhertijo; Boga molte sa tifte, keri vaf preganjajo ino ogovarjajo, de bote otrozi vafhega nebefkega Ozheta, ker pulti fvojo funze is-hajati zhres dobre ino hude, ter desh iti zhres pravizhne ino nepravizhne/* (Math, 5.) 22li den Februara. , ,Svetega Petra ftol» Na toti den ta zirkev flori spomin od fv. Ap. Petra, kader je najmre toti vifhifhi nameflnik Kriftufov fvoj fhkofofki fedesh najprejd v’ Antiochii gorpoftavil, ino tam okoli fedem let 4Shkof bil, potem pa fe na povishanje hoshjo v’ Rim podal , ino tam sa fe ino sa vfe njegove naflednike ti Apofhtolfki ali Papeshki ftol gorpoftavil, ino 25 lét ti vikfhi tShkof ali Papesh bil. Na toti 4«» imamo Bogi sahvaliti, de fmo fe v' ti pravi Rimfko - katolfhki veri narodili, ino imamo Boga profiti, de bi on Rimfkemi Papeshi dal to gnado» vu vfemu svéfto nafleduvati Apofhtola Petra. tSv. Margeta de Kortona, Spokorn. Margeta, na Tofkanjfkem rojena, je s* ofmimi létmi fvojo mater ino k’ bogabojezhnofti visharzo sgubila, ino tak perloshnoíl k’ rasvusdanem ino nepridnem shivlenji dobila. S’ i2mi létmi je k’ enem shlahtnem mladenzhi odifhla, ino je s' njim devet lét v’ nezhiítofti shivela. Ako ravno je njo to doftikrat tak sgrivalo, de fe je jokala, je vender ne odfiopila. Kader je pa njeni gofpod enkrat na dalni pót fe podal, je sa nekere dni njegov pefek fam domo prifhel, ino je njo bezhozh tak dugo sa oblazhilo mikal, ds je sa njim fhla noter do enega kupa derv. Tam je ti pefek obfial, ino milo tulil. Na to ona nekaj derv odsgoraj dol vseme, ino sagledne fvojega she gnilezhega go-fpoda. Ahí ü shaloflno sdehne, gdé bo njegova dufha? V’ ftrahi no trepetanji ona odbeshi domó, vsgme fvojega hotiva, ino preži gre k’ fvojemi ozheti s’ toj profhnjoj, de bi njoj vfe odpuftil, ino njo gorvsel. To je njeni ozha ftoril, ali njena mazhiha je njo nafkorem pregnala. Sdaj je ona,, ne snajozha kaj sazheti, v’ pezhezhi shalofti (i miílila: Bog me je sapullil, on mi nemore ino mi nebode odpuftil, ludje fo me tudi sapuftili. Tau- 3* shent fos pretozhezha je sdaj premifhlavala revo ino nadlogo Tvojega tela no dufhe , ino je she htela fe nasaj v’ fvojo pervo shivlenje podati. Ali k’ nebi gorpogledozha je ona rekla: Ah moj Svelizhar, ti Odrefhenik moje dufhe! jel ti le hozhefh dopuftiti, de bo ona prejfhla? Ona je ja tebe telko kofhtala, kak dufha fv. Magdalene! Ah ker fi ti mene s’ tvojo kervjo odrefhil, ne sa-pufti me v’totem revnem ftani, fmili fe zhres me! Na toto molitvo je Bog njoj na pamet dal, v’ Kortono fe podati, ’s fvojih grehov fe spovedati, ino od spovednika navuk fvojega nadale sader-shanja vseti. Ta pridozha je ona, veliko f6s pre-lejajozha, ’s zelega fvojega shivlenja fe spovedala , ino fv. refhno Telo prijela. Zhres tri leta potem fe je dala med te pokoro delajozhe feftre sapifati, ino je spervega febe no fvojega fina s’tem shive-la, kaj fi je s’ poftreshboj tih porodezhih saflushila, potem pa njo je ena poboshna gofpa k’ febi vsela. Margeta je sdaj sveflo fe varvala vfega nevarnega tovarfhtva, ino je v’ oftri pokori shivezha po-nishno fvojemi Jesufi flushila, sofebno s’ premifh-lavanjom njegovega terplenja, v’ kerem je vfigdar ti trofht najfhla, de fo njoj njeni grehi odpufheni, Kir je pa njo ti hudi fovrashnik htel od njenega spokorjenega shivlenja supet odverniti, je ona fe pred podoboj krishanega Jesufa dolvergla, ino sa pomozh profila. Na to je njo Jesuf potrofhtal s’ timi befedami: „Bodi dobrega ferza, moja zhi, jas fem per tebi v’ tvojih skufhnjavah, skus pomozh moje gnade bofh vfe premagala, le Tu vfem flori, kaj tebi tvoj spovednik rezhe ftoriti.“ Ino tak je ona, potem kak je 23 let en isgled prave pokore bila, fveto vmerla v’ tem leti 1297. Per njenem grobi fe je veliko zhudeshov godilo. O kelko je takfhih sablodjenih oirzhiz, sa kerimi ti dober paftir Jesnf Kriftuf nestrudno gre, ino nje klizhe. Ah oflifhte tak , kak tota eSvetiza, njegov glaf, ino poftojte, de bo vaf on na fvoje rame vsel, ino v’ fvojo ovzharnizo neTel. 23“ den Februar a. JSveti Otto, tShkof. Otto je bil grofofkega ftana , ino savolo njegovih, she od mladega skasanih, lepih krepoftih ino veliko snanja od zefara v’ imenitne fluslibe po-ftavlen, sadnizh pa sa tShkofa, v’Bambergiisbran. Kak tShkof je on 36 let dushnofti enega pravega paftira k’ zhafli boshji, ino k’ svelizhanji fvoje zhrede tak spunil, de fe sa enega is tih najbol fvetih jShkofov Nemfhke deshele rajtati more. Njemi majo Pomerzi fvojo na kerfhanfko vero obernenje sahvalti. On je fveto vmerl v’ tem leti 1139. 24“ den Februar a. «Sveti Mathiafh, Apofhtol. Mathiafh je bil eden is tih 72 Jogrov, ino je per Jesufi bil od njegovega kerfta ino noter do njegovega v’nebo hojenja, je sato bil prizha vfeh njegovih djanjih, navukov ino zhudeshov. On je namefto Judash Iflikariota, predajnika Jesufovega, sa Apoflitola gorvset. Na Finkufhtni fvetek je tudi on sred timi drugimi Apofhtoli fv. Duha prijel, ino je preži sazhel ti fv. Evangelium osnanjuvati, najprejd v’ Judofki desheli, potem je pa fhel y’ Gerzhko semlo, ino je pofebno vuzliii, de zhlovek more fvojo mefo premaguvati, ino ne ftoriti, kaj te grefline shele hozhejo. Sadnizh je bil pred Judofke fodnike poilavlen, ino kak pre-lomnik njihove poftave na fmert obfojen. Y’ tem, kak fo kamenje po njem metali, je njemi eden s’ fekiroj glavo vfekal. To je bilo v’ tem leti 60. Vuzhmo fe od fv. Mathiafha, grefhne shele ftrahuvati, ino Boga dushe bol sposnati, sakaj nafha vera je premaganje zelega fveta. (L Joh. 5.) 25ü den Februara. 4Sveta Walburga, Diviza. Walburga, od kralevfkega roda v’ Englandi, je od detinilva k’ lubesni boshji gorsrejena. Sa tega volo je pa tudi she od fvoje perve mladofti bila pametnega sadershanja, ino en isgled te ne-dushnofti ino ponishnolti. Tudi potli je nad timi nevarnimi vefeljami te mladofti ne imela nibenega dopadenja. Njeno najlubifho opravilo je bilo,Boga moliti, poboshne bukvize brati, ino delati. To-varfhtva s' moshkimi perflionami fe je svefto var-vala, ino fi je Jesufa sa Tvojega sheniha svolila. Potem kak je njena mati bila vmerla, fta njena dva brata, ki fta v’ Nemfhki desheli fv. Evange-. lium predgala , njo k’ febi poklizala, ino ona pride s’ 3o poboshnimi tovarfhizami y’ to mefto Mainz, potem pa fe poda k’fyojem ftarfhem brati Wunibaldi v’ Türingo, ino tam sred fvojimi tovarfhizami Nuna poftane. Sdaj je fhe le bila en pravi isgled angelikega shivlenja, en exempel vfem shenfkam sofebno s’ tem, kaj fe je svefto sdershala vfakfhe nepotrebne befede, ino je le od nebefkih rezhi najrajfhi govorila. Ona je fveto vmerla v’ tem leti 77g. Vuzhmo fe od fv. Walburge od pofhtenih, lepih, hafnovitih ino fvetih rezhi govoriti, ter zhiftoft tega shivlenja lubiti, saka} svelizhani fo, keri neomadeshano shivijo. (Pfalm. ti8.) 26ü den Februars. «Sveti Fauftin, Mant. Fauftin ino njegov brat Jovita fta fhe v’ fvoji mladofti imenitna bila savolo fvojega lepega sa-derslianja, ino gorezhe lubesni k’ kerfhanfki veri. Fauftin je potli sa Mefhnika, Jovita sa Diakona shegnan, ino fta s’ fvojimi predgami veliko ludi na kerfhanfko vero obernila, fta pa ravno sa tega volo per zefari Adriani satoshena bila, ter fo njuj divjim ftvarim naprejvergli. Kir pa njima tote nizh ne fo ftorile, tak fta v’ shelesi v’ Mayland gnana. Tam fo njima raspuflien fvinez vu vufta vlivali, njidva s’ osharjenim shelesom shgali, ino nesnano tepli. Potem fta v’ Rim ino v’ Neapel pelana, ino fta povfod nefmilne mantre s’ takflio poterplivoftjo prenefla, de fe je sa tega rolo veliko Haidov na kerfhanfko vero obernilo. Sad-nizh fo njima glave vfekane v’ tem leti 122. Vfako terplenje fe lehko preftane, zhe na to smifiimo, kaj je Jesuf sa naf terpel, sak a j on s’ enim ferzhnim trofhtom napuni tifte, keri po tem krishnem poti sa njim grejo. 27t! den Februar a. «Sveti Leander, «Shkof. Leander, na tShpanjfkem rojen, ino v’ boga-bojezhnofti gorsrejen, je fhe zelo mladi fe v’ en Benediktinarfki klofhter podal, ino tam per vuzhenofti, poboshnofti ino zhednofti tak gorje-mal, de je sa tShkofa v’ Sevilli isbran. Kir je ob tiftem zhafi Arianfko krivoverftvo Ikoro po vfoj desheli fe bilo vkorenilo, je Leander fi veliko persadel, de bi to spazheno ludftvo nasaj k’ katolfhki veri spravil, ali spervega je malo opravil, ja on je, kir je kralovega fina Hermenegilda k’ ti pravi veri povernil, pregnan, ti fin pa v’ sheleso djan, v’ en temni turen sapert, ino njemi glava vfekana. Kir je pa to krala mozhno sgri-valo, je on tega fv. tShkofa nasaj poklizal, ino ga sa odpufhenje profil, ter v’ fvoji fledni bolesni njemi rekel, fvojega drugega prinza v’ katolfhki veri podvuzhiti. Kak je kral bil vmerl, ino fin kraleftvo prekvsel, je Leander sevfem persadenjom s’ befedoj ino v’ pifmah katolfhko vero vuzhil, ino fkoro vfi tShpaniari sred vifhifhimi fo fe k’ hatolfhki zirkvi povernili. Malo ker den je preminil, de ti fv. tShkof nebi bil predgal. V’ njegovem 8otem leti fhe le je njega Gofpod Bog k’ febi vsel na prijetje plazhila sa fvojo trudno ino dobrotlivo delo. To je bilo v’ tem leti 5g6. Na tem krali, ker je fv. Leandra bil pregnal, satem pa ga supet nasajpoklizal, vidimo en po-ftrafhni esempel enega terdokornega grefhnika. On sposna to pravo vero, pufti fvojega fina v’ njoj podvuzhiti, on pa nje nezhe gorvseti. Od takfhih Ap. Jakob pravi: „Ti verjefk, de je en fam Bog; prav ftorifh. Hudizhi tudi verjejo, ino trepezhejo. Hozhefh pa vediti, o nespameten ihlovek! de je vera preš del mertva? Zhlovek bo is del, ne farno is vere spravizhan.“ (Jac. 2.) 28‘‘ den Februar a. tSveti Roman, Abbat. Roman je po fmerti fvojega ozheta is lubesni k’ nebefkim rezhim s’ fvojim bratom fe v’pufhavo podal. Tam fta onedva od hudega fovrashnika, ino od greihnih lufhtov mozhno skufhavana bila, ali s’ budenjom ino poftom fta vfe skufhnjave premagala. Njujno fveto shivlenje fe je v’ kratkem dalezh okoli svedlo, sa tega volo njih je veliko k’ njima prifhlo, de bi tudi tak shiveli. Po takem je poftal en klofhter, ino Roman je s’ fvojim bratom v’ befedi ino djanji vfem naprej-fvetil , ino tudi nad veliko gobavimi ino drugazh bolenimi zhudeshe delal. Kader je v’ eni teshavni bolesni zhutil, de je konez njegovega shivlenja blisu, je fe sevfeh fvojih, tudi najmenfhih grehov zhilta spovedal, ino je s’ najvekfho poboshnoftjo fv. refhno Telo prijel, ino potem, kak je tudi fv. pofledno olje sadobil, je on kak en isgled te krot-kofti, poterplivofti ino ponishnofti fveto vmerk Na en don Februara ali JSufhza. Pepelniza. Toti den je ti pervi fhtirdefefdanfkega pofta, ino fe sato pepelniza imenuje, kir fe dnef s' 6hegnanim pepelom pepeluje. She v’ ftarem Te-ftamenti je Bog Israelikemi ludftvi sapovedal, de fe imajo s’ pepelom potrofiti k’ snamenji te pokore. To fo tudi ftorili Ninivetanzi, to je ftoril David, Judit, Mardoheuf, Job. Tudi naf Mefh-nik na dnefhni den pepelijo govorezh: „Spornem fe zhlovek, de fi pepel, ino na pepel fe obernefh/4 ino nam s’ tem na snanje da , de, kir sa nafhili grehov volo fe na prah no pepel obernemo, imamo sofebno sdaj v’ pofti v’ ponishnofti ino s' grivanjom Boga sa odpufhenje nafhih grehov profiti, terplenje Kriftufovo premifhlavati, kero fo nafhi grehi naredli, ter dela te pokore ftoritu (S U ,S H E Z. lTl d e n tS u f h z a. .Sveti Albin, .Shkof. ,A.lbin je bil od sldalitnega roda, ino je fhe mladi fhel v' en klolhter. Tam je on s’ fvojim lepim shivlenjom ino poboshnim sadershanjom vfem bil k’ takem isgledi, de je s’ 35mi letmi Abbat tega klofhtra poftal. Ne dugo satem je she .Shkof poital. Kak ,Shkof je on bil en re-fhenik tih vjetih, en pravi ozha tih vbogih, ino en isgled lepega ino fvetega shivlenja. Sa tega volo jo Bog njemi dal dar tih zhudeshov. Potem, kak je on vifhe 20 let fvojo zhredo bil svefto pa-fel, je fveto vmerl v’ tem leti 55o, .Sveti Marinuf, .Soldat, Mant. Marinuf je kak foldat dugo zefari svefto flu-sliil, ino sa tega volo to savupanje imel, en vifhifh poftati. Kir je pa en drugi s’ tem ga odbil, kaj je njega vundal, de je Kriftjan, tak je, od enega po^oshnega Shkofa vu veri poterdjen, fhel pred deshelfkega oblaftnika, ino je nasozhi povedal, de je Kriftjan, ino kak Kriftjan hozhe shiveti ino vmreti. Na to je deshelfki oblaftnik njega preži k’ fmerti obfodil. Ti fveti foldat vefeli gre vun na to fmertno torifhe, savuplivo k’ nebi gorpogleda, te pa fvojo glavo mezhi dá. To je bilo v’ tem leti 262. Tudi mi moremo perpravleni biti , rajfhi shivlenje sgnbiti, kak sa pofvetne zhafti, ino zhafnih dobizhkov volo Jesufa satajiti. 2s; den tSufhza. tSveti tSimpliziuf, Papesh. 4Simpliziuf, v’ Tivoli blisu Rima rojen, je v’ tem leti 467 Rimfki Papesh poftal, ino je, potem kak je i5 lčt bil to kerfhanfko -katolfhko zirkev svefto ino lepo vishal, fveto vmerl v’tem leti 480. tSveti Karl Flandernfki. Karl, od kralevfkega roda v’ Denemarki, je s’ fvojo materjo fhe v’ detinftvi mogel vu Flan-drio pobegniti. Tam je on vu vfeh zhednoftih, ter vu vfeh snanjah enega kerfhanfkega poglavara podvuzhenje sadobil. V’ fvoji verftni mladofti je fhel v’ Jerusalem, ino fe je mozhno vojfkuval sa to fveto deslíelo, potem pa je s’ gorezho pobosh-noftjo molil na tih meftah rojftva, shivlenja, ter-plenja ino fmerti nafhega Svelizhara. Kader je nasaj domo prifhel, je nafkorem deshelfki pogla- var poftal. Sdaj je on preži fvojo proti podlosh-nikom lubeseu v’ tem pokasal, de je njim en tal dazhe dolpuftil, ino njim dal sernje ino kruh vuntalati. Nad vbogimi je on imel velko fmilenje, sakaj nad njimi je on sposnal tega firomazhkega Jesufa. On je vfaki den k’ mefhi fhel, ino tudi fveto refhno Telo po gofto prijel. On je Mefhni-ke veliko fhtimal, ino fe njemi je mozhno same-ril, ker je od Mefhnikov fhpotlivo govoril, on je nje vu vfem branil. Ravno to pa fe je enim vikfhim ne dopalo. Kir je eden is totih Mefhni-kom krivizo ftoril, ino je od Karlna sa tega volo kafhtigan bil, je toti tak jesen poftal, de fi je naprejvsel, fvojega deshelfkega poglavara vmoriti. Kader je tedaj Karl enkrat v’ zirkvi pred Divize Marie altarom bil fvojo molitvo opravil, je en fhterz k’ njemi perftopil, ino ga sa en dar profil. Karl njemi d& en dar, ti od njegovega fovrash-nika najeti fhterz pa ga po glavi tak vdari, de je mertev okoli padnil, To je bilo v’ tem leti 1124. Mefhniki imajo veliko fovrashnikov. Zhe fo ravno deshelfki poglavari na njihov ftran dobri, tak nje druga gofpoda zhertijo ino njim hudo sa-devajo. Tak ne ftormo, temuzh dershmo fe opominjanja Duha fvetega, ker pravi: „Skashi fe pri-jatelno tim vbogim, ponishaj fe pred Duhovnim, ino nakloni fe pred vifhifhim Duhovnikom.“ (Eccl. 4.) 3‘i* den tSufhza, tSveta Kunged, Zefariza. Kunged, ena grofofka zhi, je she od de-tinftva poboshno ino lepo shivela, ino Jesufa ino Mario pofebno lubila. Kir je tak lepega ferza, kak tudi mozhno lepe spodobe bila, tak je njo ■vfakfhi prinz htel sa sheno imeti. Parfki deshel-fki vajvod Areh njo je dobil. Toti je nafkorem potem Ritniki zeiar podal, ino je bil tudi tak kak ona poboshnega ino zhidega sadershanja. Onedva da sato per shenitvanji na ikrivnem to oblnbo naredla, v’ ivojem sakoni diviihko shiveti. tSvojo oblubo svedo sdershozha da onedva v’ lepem miri Iveto shivela, ino vbogim, ter zirkvam ino klofhtrom veliko daruvala. Ali naikorem fo hudobni ludje to diviihko sheno sazheli dushiti, de ima greihno to varih tvo s’ drugimi. Toto grenko ogovarjanje je ona spervega s’ poter-plenjom preneila, ino nizh ne rekla. Ali kir io tote gavorenji ne gorhenjale, ino je zeiar reien sazhel iumlo imeti, je ona pod boshjo obrambo ie podajozha k’ poprizhanji ivoje nedushnodi po osharjenih plushnih shelesah boia ihla, ino je njoj nizh ne ihkodilo. Odpotli je s’ ivojim moshom sploh v’ najlepihem miri shivela, ino onedva da pozhetnika Bambergike ihkofie, veliko zirkvih ino kloihtrov. Kader je ti zeiar zhutil, de je konez njegovega shivlenja blisu, je njene darihe ino rodbino, ter nekere deshelike viihiihe k iebi poklizal, ino je Ivojo sheno sa roko prijel t re- fcozh: Toto, kero fte mi vi, ali kero mi je Kri-ftul dal, jas KriftuTi temi Gofpodi, ino vam kak neomadeshano divizo nasaj dam. Potem je pa vmerl, ona pa je v’ enem kloihtri Tvojo zeiarfko krono dolpoloshla, ino je vfo Tvojo premoshenje na vboge, na Thkofie, zirkve ino kloihtre rasdala, te pa petnajft let v’ kloihtri s’ poboshnim pre-miihlavanjom, s’ delom ino s’ poftreshboj tih bo-lenih dopernefla, satem pa s’ Tvetim Sakramenti oTkerblena Tveto vmerla v’ tem leti 1040. .Stori, kak Tv. Kunged, tvoje dela s’ pohleb-noftjo, tak bodo te ludje pofhtuvali, pa tudi lubili. Bol Ti vifokega ftana, bol Te ponishaj vu vTeh rezhih, te bolh per Bogi gnado najThel. Sakaj Tamo boshja mozh je velika, ino ti ponishen njo polh tuje. 6ti den .Sufhza. «Sveti Marziuf, Abbat. MarziuT, v’ enem FranzoTkem meili rojen, je she v’ Tvoji pervi mladofti Te Bogi v’ roke dal, ino je bil prav is ferza poboshen, proti vbogim Tmilezhen, ino vu vfem sdershliv. De bi Te go-lufnega Tveta ognil, je Thel v’ eno pezhino, ino je tam tak oftro ino Tveto shivel, de je Bog skus njega nad vie Torte bolenimi zhudeshe delal. To Te je hitro okoli vunsvedlo, ino je veliko ludi od vieh krajov k’ njemi priihlo. Is totih je on ne-kere moshe per Tebi obdershal. Toti To menihi podali, on pa njihov Abbat. Toti menihi To pa imeli en lep ograd, ino v’ njem vie Torte Tad ino selenje. V’ toti ograd enkrat po nozhi en tat pride, ino íi nakradne íada, zhefneka, luka, selja, ino hozhe s’ tein hitro oditi; ali sabftojn, on derzhe vio nozh okoli, pa nigdi vjnn nemore, on more v’ ftrahi no trepeti zhakati, doklam ti iv. Abbat, keremi je to od Boga na snanje dano bilo, vjutro Tvojega hishnika poihle po njega. Ti Iv. Abbat The dushe dela zhudeshe nad vfe Torte bolenimi, potem pa íveto vmerje, ino le tudi per njegovem grobi zhudeshi nad bolenimi godijo. O de bi tudi sdaj imeli takfhe fvete moshi, kerih molitva bi samogla vfe tiñe gorpodershati, keri v’ ograde, na njiva, v’ vinograde ino v’ leía kraft pridejo. I0t¡ den tS u f h z a. «Sveti 40 Manterniki. Kader je desheliki oblaftnik v’ tem meBi Se-bafte od zefara sapovedano dobil, Kriftjane preganjati, ino je sa tega volo vfe naprej poklizal, fo najpervi prifhli 4» lepi is vfeh deshel vkup-sbrani viteshki foldati. Na naprejbranje zeTarfke sapovedi fo vfi rekli, de fo Kriftjani, ino hozhejo rajfhi vfe mantre terpeti, kak vero na Jesufa sapuftiti. Na to je deshelfki oblaftnik nje dal gajshlati, ter nage na en samershjen ribnik pofla-viti, ino poleg eno toplo kopel perpraviti. En-drugega k’ ftanovitnofti opominjajozhi, ftopijo oni na led. Ti Iherg, ki je k’ tej topli kopeli bil po- poftavlen, je Ivoje ozhi v’ nje imel operte. Na enkrat je vidil nebelke duhe dol leteti, ino vidil, kak Io tim Manternikom venze gorpoftavili. Eden pa je nizh ne dobil. Toti je tudi ’s ribnika dol v’ to toplo kopel fhel, ali kak je noter priihel, je mertev bii. Namefto njega je pa ti Iherg fe Ilekel, ino k’ tim Manternikom na led beshal sposnajozhi Ime Jesulovo. Zelo nozh Io mogli na ledi fiati. Drugi den Io vosje po nje pollani, de bi nje na seshganje odpelali. Vfi Io she bili zelo flabi, lamo eden je Ihe bol shiv bil. Totega Io hteli tam puftiti, zhe bi ii drugazhi premiflil. Kak je to njegova mati sagledala, je k’ njemi pertekla, ino ga nagovorla, de naj ne sapufli Ivojih tovarfhov. Ino tak je on sred timi drugimi odpelan, ino Io vii seshgani. To je bilo v* tem leli 5i6. O kak redke io takfhe matere, kere bi Je-sufa bol kak Ivoje otroke lubile. Enem otroki ne škrati kalhtige; sakaj zhe ga s’ Ihiboj vdarilh, od tega nebo mertev. Ti njegovo duiho od pekla odtejelh. (Prov. 23.) jSveti Ziril ino Metud, «Shkofa. Totima dvema ^Svetnikoma imajo ti kre Du-naje, ter v’ Pemiki, ino Moraviki desheli prebivaj ozhi tSlovenfki narodi sahvalti, de Io na ker-Ihanlko vero obernjeni. Ziril, prejd Konftantin, ino Metud fta dva brata, v’ Tefaloniki od imenitnih ftarihih rojena. Onedva fta vu vleh polvetnih snanjah dobro podvuzhena bila, ino fta spervega dobre poivetne flushbe dobla, potem pa, kir da htela ludi k’ pravi veri spravlati, da ivoje ilushbe popuftla, ino fta ihla k’ tem Konftantinopolitanikem Patriarki tv. Tgnazi, ino fta Mefhnika poftala. Kak je potli Cbasarfki narod sa kerihantke pred-gare profil, fta ta dva brata ta poflana, ino fta to Apofhtolfko delo tega na Kriftjanftvo pover-nenja s' veieljoin sažhela. Žiril je iv. pifmo ino druge potrebne bukvize na flovenfko preftavil, ino njujno delo je imelo en Zhudeshni naprejdek. Yef narod sred fvojitn deshelfkim poglavarom je kerfhanfko vero gorvsel, naftalo je veliko zirkvih, ino ludje To krotkeihi ino fmiležhueihi poftali. Kak je to ftorjeno bilo, fta onedva v’ Bulgario mogla iti. Tudi tam fta krala ino vfo ludftvo na kerfhanfko vero obernila. Potem fta ie podala k’ tSerblanom, Bosnianzom, ino tSlavonzom, ino fta sadnizh priihla na Vogeriko, ter v’ Pemlko ino Moravfko deshelo. Poviod fta vushgala luzh prave vere,, pelajozha neverne k' veri, nesnajozhe k’ fefnizi, grefhnike k’ pravi pokori. V’ Moraviki desheli je ta prava vera ravno she prejd predga-na bila, ali blodnje, pregrehe ino neverftvo je njo supet fkoro zelo dolsaterlo. Ti Moraviki kral Radiilav je tedaj ta dva brata v’ ivojo deshelo poklizal. Onedva prideta, ino iv. Evangelium s’ vefeljom ino sevioj ikerbnoftjoj predgata, tak, de je to ludftvo na njujne predge ino ierzhne opominjanja veliko malikov saverglo, ino trojnoedi-nemi Bogi lepe zirkve gorpoftavlo. Ob enem io ibole vpelali, ter poboshne Meihnike ino saftopne ihkolnike gorvseli. De bi pa Moravzi kerihaniko x^ero s’ tem bol fhtimali, ino le po njoj ravnali, tak ila onedva vfo boshjo flushbo v’ ilovenlkem ino v le m sailopnem jesiki opravlala. Kak jeRim-iki Papesh svedri, kelko lepega ino dobrega ila ta Apoflitolfka brata v’ Moravii ilorila, je njidva v’ Rim pred fe povabil. Onedva preži greta, ino kak ila v’ Rim pred Papesha prifhla, je on njidva prijatelno gorvsel, ino poterdil vie to, kaj ila v’ Moravii naprejvsela ino ilorila, ter je njidva sa 4Shkofa shegnal, . njujne tovarihe pa sa Meihnike ino Diakone. Ziril je v’ Rimi oilal, ino v’ enem klofhtri fveto vmerl v’ tem leti 868; Metud pa je nasaj v' Moravio ihel, ino je s’ferza gorezhnoiljo poterdjaval ino poveklhaval vero ino navuk Je-sufov. Ali tezhaf fo nemfhki ^Shkofi tega Apoihtol-ikega mosha per Papeshi satoshli, kak de bi on kaj novega bil vpelal, ino le od tega od zirkve vpelanega reda raslozhil, ino on je, kir j8 sdaj slie drugi Papesh bil, mogel v’ Rim pred njega priti. Metud je pa fvojo rezil tak modro ino terdno sagovoril, de je Papesh njega s’ velikim poihtuvanjom odpravil, njegovo vfo djanje poterdil, ino njemi dopuitil, boshjo ilushbo v’ iloven-ikem jesiki opravlati, ino ga je sa Vifhifhfhkofa zhres Moravio poilavil. Potem je njega Pemiki desheliki vaj voda Borivaj k’ febi povabil, de je njegovo sbeno ino otroke, ter veliko Pemzov kerilil, ino nekere zirkve gorpoftavil. Kir je pa sadnizh od fvojega Apofhtolikega dela oflabil, je supet ihel v’ Rim, ino je tam oltal, doklam je njega Bog k’ lebi vsel v’ tem leti 882. Tota dva Iveta .Shkofa ila od Boga tudi sadobla dar tih zhudeshov, ino fe po pravizi imenujeta Apoihtola tih (SIovenzov. Nemzi io naf .Slovenze od negda zhertili, ino Ihe naf sdaj zhertijo; ali sahvalmo miloftivnemi Bogi, Kaj je nafliemi narodi poflal rasfvezhene moshi, keri fo nafhe predftarfhe vuzhili to vero, v'keri fe pravi: „Mi preganjanje terpimo, ino prenefemo, drugi naf preklinjajo, ino mi profi-mo.“ (I. Cor. 40 12li den 4S u f h z a. jSveti Gregor, Papesh. Gregor, od shlahtnih ino imenitnih ftarfhih v’ Rimi rojen, je v’ fvoji mladofti vu vfeh dobrih ino hafnovitih rezhih podvuzhen bil, ino sato Ritniki Praetor poftal. V’ totem Hani fe je on v’ slati ino shidi nofii, ino je vu velki zhafti bil. Kir je pa on sposnal, de je ta pofvetna zhail nevarna sa njega, je on, kader je njegov ozha njemi bil vmerl, fvoje drage oblazhila ino pohishtvo tim vbogim dal, s’ Tvojim bogatim premoshenjom v’ .Sizilii pa je fheftim klofhtrom, ino v’ Rimi enemi pozhetek naredil. V’ totega fe je tudi on podal, ino je tam v’ odri pokori shivel, ter Boga molil, premifhlaval, ino pifal. Potem je podal vifhifh tega klofhtra, ino satem eden is tih fedem Diakonov Rimfke zirkve. Kader je Papesh bil vmerl, je on od vfeh sa Papesha isvolen. Temu fe je pa on na vfe vishe branil, je pa le mogel Papesh biti. Toti vuzhen ino poboshen duhovni poglavar je v’ ti kerlhanfko - katolihki zirkvi veliko dobrega vpelal, ino veliko popravil. On je naredil, de ie boshja Ilushba na eno zhaftito visho dershi i. t. v. On je tudi poflal vuzhenike v’ Englendariko deshelo, de io tifto ludftvo na ker-fhanfko vero obernili. V’ Tvojih predgah ino liftih je on soiebno Thel na lubesen boshjo, ino na iikanje nebeikega blaga. Polfhtirnajft let je on to zirkvo vishal, te pa je fveto vmerl v’tem leti 604. Glejte vii, keri Te savolo vaThega shlahtnega ftana poviklhujete, ino druge sanizhujete, glejte na Tv. Gregora, ino snajte, de ker Tam Tebe po-viklha, bo ponishan, ker pa Tam Tebe ponisha, tifti bo povikihan. (Luc. 18.) 14li d e n ,S u f h z a. 4Sveta Matildif, Zefariza. Matildi!, od cSaxofkega kralolkega roda, je The mala k’ Nunam dana, ino tam v’ kerThanTki veri, ter v’ drugih potrebnih rezhih podvuzhena. Kader je ti (Saxofki prinz Areh od nje lubesnofli ino zhednofti Tlilhal, Ti je njo sa sheno isvolil. Areh je zelar poftal, ino Matildif, zhe ravno je po zefarfko Te nofila, je drugazh bila ponishna ino lubesniva, pa nikol jesna. Ona je s' najpri-proftelhimi ludmi rada govorila, ino vbogim bila k' trofhti ino pomozlii. S’ Tvojim moshom je sploh v’ lepi edinofti ino lubesni shivela, ino je vedla, gda Te ima govoriti, ino gda muzhati. V’ Ivetek je ona zeli den per flushbi boshji ino v’ poboshnofti dopernefla, po delavnih dnevih pa je molitvo ino delo vkupsedinila, Kaj sa ena lu-besniva shena je ona bila, fe is tega sposna, Kaj je njeni mosh na fvojo pofledno vuro k’njoj rekel: „Jas sahvalim Jesufi Kriftufi, kaj ilie tebe per shivlenji pnfti k’ Irezlii najnih otrok: tebi pa sa^ hvalim, kaj fi mojo jeso teikokrat vkrotila, meni dobro fvituvala, me od hudega vkraj, ino k’pra-vizi obrazhala, ter opominjala, preteshenim fini-lezhnoft skasati. Sdaj perporozhim Bogi vfega-mogozhnemi ino saproihnji tih Isvolenih tebe, najne otroke ino mojo dufho K Na tote befede je Matildi! fhla v’ zirkev, njenega mosha dufho Bogi perporazhat, ino kader je njoj glaf peruefhen, de je she mertev , je en zhaf sa njega molila, ter puftila fv. mefho flushiti, potem je pa Tvojim prinzom poleg tega mertvega ozheta rekla, naj ie spomenejo, na kaj pride vfa pofvetna zhaft ino oblaft, Njeni pervi fin Bruno je Meihnik, ino potem cShkof poftal. Ova dva fina, Otto ino Areh, pa fta fe sa zefarfko krono jela, ino fta potli fvoji materi, kir je vbogim veliko daruvala, vfe prozh vsela, ino njo pregnala. Ali Bog je sa tega volo oba kafhtigal, Areha s’ enim teshavnim bolenjom, Ottona pa s’ tem, de je fkoro vfo fvojo vojfko sgubil. Kir fta pa tak fvojo krivizo spo-snala, fta fvojo mater nasaj poklizala, ino ona je fhla, ino je fvoje dni dopernefla v’ poboshnih djanjah, v’ flushbi boshji ino v’ daruvanji tim vbogim, sadnizh pa je, fvojo pofledno vuro naprej snajozha, po prijetji fv. Sakramentov fveto vtnerla v’ tem leti 968. Nad njenima dvema finoma fe je dopunilo, kaj iv, piimo pravi: „Ker ivojo mater rasjesi, tifti ja tudi od Boga preklet. Moj fin! terpi s’ tvojim ozhetom (ifao materjo) v’ ftarofti, ino njih ne shalöfti v’ njihovem shivlonji — imilenje njim skasana ne bo posableno,“ (. * cm den Junia. .Sveti Norbert, Vifhifhfhkof. Norbert, is Nemfhke deshele od shlahtnega roda, je po fvojem sefholanji Meihnik ino Kanonik podal. On je pa savolo Tvojega roda, savolo Tvoje vuzhenodi Te veliko Ihtimal, ino je gisdavo ino le po pofvetno shivel. Kader je pa enkrat gisdavo ino loThezho oblezhen proti eni veli jesdil, de bi tam s’ vefelimi prijateli prav lufhtno ino velelo shivel, je po poti takfho draihno germlenje nadalo, de je njegov podreshnik njemi rekel: „Moj gofpod! oberni fe nasaj, roka boshja je super tebe,“ ino kprizhi ga drela na pol mertve-ga na semlo dol vershe. tShe le per eni vuri fe je odimel, ino je preži sposnal, de je to eno flrahotno opomenenje boshjo. S’ grenkim gri-vanjom rezhe on: „Gofpod, kaj hozheih, de bi jas ftoril ?f< Na to je ilifhal ti glai: „„Vari ie hudega, ftori dobro, iflii mir, ino sa njim idi, doklam ga najdelh.*“4 On le oberne nasaj, sa-pudi vfe fvoje rasvusdane tovarihe, ino gre v’ en kloihter. Tam fe on sevfema temi vifhifhemi prek da, objozhe grehe fvoje mladofti, ino dela pravo pokoro. Potem je enkrat fhel t4, gde je prejd Kanonik bil, ino je tam pejto meflio mel. Per Evangelji fe je okol obernil, ino je sazhel pred-gati, kak kratko je toto shivlenje, ino kaj sa ene ftrafhne kafhtige zhakajo na tifte, keri fe ’s fvo-jega grefhnega shivlenja ne pobolfhajo. Odpotli je on sploh ti fv. Evangelium predgal, ino od fvojih fovrashnikov veliko mogel predati. Sadnizh je Vifhifhfhkof podal, ino je v’ totem dani tak s’ fvojim lepim sadershanjom, kak s’befedoj Mefhni-ke ino luddvo k’ poboshnem shivlenji ravnal, ino safedanje fvojih fovrashnikov poterplivo prenefel, doklam je fveto vmerl v’ tem leti n34 O kelkokrat Bog tudi naf, kak fv. Norberta, s' vfe forte pergodenjami opominja, de bi sapu-dili nafho grefhno shivlenje, ino bi k’ ujemi fe obernili! 7mi d e n Junia. tSveti Robert, Abbat. Robert, na Franzofkem od shlahtnih ino po-boshnih ftarlhih rojen, je she v’ fvoji inladodi f shelel, de bi mogel lamo Bogi flushiti. On je sa tega volo fhel v’ en Benediktinarfki klofhter, ino je, kir je vfem bil en pravi isgled, fhe mladi sa Abbata isbran. Kir je pa v’ tem klofhtri htel oftrefhi red vpelati, ti Menihi pa ne fo liteli pokorni biti, je nje sapuftil, ino le je na famozha podal. Odonod nasaj poklizan je pale ne dugo v’ klofhtri oftal; temuzh je supet s’ nekerimi Menihi odifhel, ino fe podal v’ to hofto Zifterz. Tam fo sazheli hofto vun kerzhiti, ino fo fi hute poftavili, ino fo lepo shiveli Boga molezh, po-boshne bukvize brajozh, duhovne rezhi premifhla-vajozh , ter delajozh. Tam fe je sazhelo to Zifter-ziensarlko menifhtvo, kero je potli tak imenitno poftalo. tSv. Robert je potli mogel v’ fvoj klofh-ter nasaj iti, iuo je tam fveto vmerl v’ tem leti mo, {Sveti Landelin, Spokorjenik. Landelin, od shlahtnih ino bogatih ftarfhih rojen, je od enega fv. .Shkofa gorsrejen ino vu vfeh snanjah podvuzhen, ter k’ mefhnem ftani odlozhen. Kir pa njegovi tovarfhi tega ne fo mogli terpeti, fo oni njega od tega tak dugo od-vrazhali, de je vfe popuftil, od fvojega fv. Vu-zhenika odifhel, ino vtem nepridnoftim fe prekdal. Kader je tedaj bil sapravil, kaj je imel, fe je puftil med rasbojnike gorvseti, Kak je ti fv. 4Shkof to bil svedil, je njega ferze tak sabolelo , de je neprehenjajoih pod molitvami, poftom ino drugimi pokore delami k’ Bogi klizal tak dugo, de je njega oflifhal. Eno no/.li je najnire Landelin s’ fvojimi tovarfhi Ihel, de hi eno hisho bili vun-porobili; kader je pa eden bil po leftvizi gor fhel, je dol padnil, ino te kprizhi vbil. Tega fo fe vfi vilrafhli, ino fo rasbeshali. Landelin, najbol poflrafheu, je v’ eni hofti saifhel, ino je na farnem premiflil toto naglo fmert. Na to je tam safpal, ino v’ fenji fe je njemi njegov Angel varuh per-kasal, pokasozlii njemi v’ pekli ti kraj, gde je njegov tovarfh she nesgovorne mantre terpel, ino je njemi rekel: „Kaj, Landelin! hozhefh fhe dushe per tvojih tovarlhih biti? glej, kaj toti ter-pi, ino ti malh snati, de ravno takfha mantra na te zhaka, zhe fe nebofh povernil.“ Landelin fe v’ tem sbudi, ino od ftraha trepezhi na kolna dolpadne, ino Boga moli s’ toj obluboj, de bo fe pobolfhal. Ort sapufli fvoje tovarfhe, ino hitro gre k’ fvojemi ^hkofi nasaj, fe jozhezh vershe njemi pred noge, ino ga sa odpufhenje profi. Ti fv. .Shkof njega s’ takfhim vefeljom gorvseme, kak ti ozha v’ Evangelji fvojega sgublenega fina, Landelin je odsdaj vfe iloril, kaj k’ pravi pokori flifhi, ino je potem sa Mefhnika shegnan. Kak Mefhnik je on s’ fvojimi predgami, v’ kerih je gt-efhnikom potrebo te pokore savolo manter tega pekla sofebno pred ozhi poftavlal, neisrezheno veliko ludi preobernil. Sa nekere leta fe je v’ • eno pufhavo podal, ino je tam v’ oilri pokori shivel, doklam je s’ fv. Sakramenti ofkerblen fveto vmerl v’ tem leti 686. Vidite, na kaj en mladi zhlovek skus hudobno fovarfhtvo pride. Ah glejte pa tudi, ino s' tre- petanjom glejte, kaj na enega tata zhaka. Ah vuzhmo ie od iv. Landelina pravo pokoro delati, ino k’ ferzi vsemimo, kaj Iv. Duh pravi: „Vu vfeh tvojih delali fe smiili na tvoje pofledne (na Tmert, fodbo, pekel ino nebela), tak nigdar ne-boih pregreThil.“ (Eccli. 7.) S'?' den Junia. tSveti Medard, tShkof. Medard, na Franzolkem v’ eni vefi rojen, je she v’ Tvoji pervi mladodi proti tim vbogim bil tak Tmilezhen, de je, kader je shivino paiel, vezhkrat Tvoj obed njim dal. Rasvun tega je she te rad Boga molil, ino Te lepo sadershal, tak, de je Bog med drugimi zhudeshi tudi totega nad njim iloril: Kader je enkrat velka nevihta podala, je tega poboshnega pajbizha en orel s’ Tvojimi perotnizami pokril. Potem je Medard v’ Tholo dan, ino je tudi tam skus najlepThe zhednodi bil en pravi isgled tih mladenzhov. S’ 3omi letmi je MeThnik podal. Kak MeThnik je on s’ Tvojimi mozhnimi predgami najterdeThe 1'erza omehzhil. Sa njegovega tak Tvetega shivlenja volo je on potem sa tShkofa isvolen. Kak ^Shkof je 011 s’ nestrudjenim persadenjom najterdeThe Haide na kerThanlko vero preobernil, ino je skus Tvoje lepe zhednodi tak lubleni podal, de To njega povTod sa Tvojega tShkofa hteli imeti. Ali poleg vTega tega je 011 mogel veliko predati. V’ totih Tvojih terplenjah pa Te je on s’ preiniThlavanjom mantrc JesuTove trofhtal. Po opravlenem Tvojem Apo-Thtolfkem deli je on Iveto v meri v’ tem leti 56o. Pale tu vidimo, kak Bog is enega priproflega pailirzheka naredi enega zhudeshnega paftira tau-shent ino tauslient povernjenili dulh, ino enega £Svetnika, ker je velik pred Bogom ino pred ludmi. 13(i den Junia. cSveti Anton Paduanfki, Menih. Anton, v’ Lifaboni od slilahtnih ino poboshnih ftarthih rojen , ino v’ bogabojezhnoiti ino pravi poboshnofti gorsrejen, je she s’ i5nii letmi v’ klothter dan, ino je soTebno lepo ino Tveto shivel. Poleg Tvojih menifhkih opravil je on sploh Tv. piTmo bral, ter Tv. Ozhakov bukvize, ino Te je tak sa predganje befede boshje perpravlal. Kader To enkrat te Tvete tela petih Manternikov is Fran-zifkanarTkega reda v’ grob poloshili, je to temi nasozhnemi Antoni tak k’ Terzi fhlo , de je shelel tudi sa Kriftufovo volo mantro ino Tmert predati. On sato gre k’ Franzifkanarom, de bi tim Nevernim Thel Tv. Evangelja predgat, ino she Te je k’ tem na morje podal, te je pa na enkrat sbolei, ino Te je mogel nasaj oberniti. Na Tuho pridozhi gre on Tv. Franza obiTkavat, te pa pride v' en mali FranziTkauarTki klothter per Bologni. Tam je on zelo na Tkrivnem angeliko shivezhi Tamo Bogi Tlushil. Kader To pa enkrat Dominikanari ino Franzifkanari imeli eno vkupsbranje v’ Pape- shovi deslieli, je Anton mogel k! njim priti, ino neperpravlen pred njimi ino Papeshom predgati. Njegova predga je pa bila tak lepa ino tak mozh-na, de je fam Papesh fvojo dopadenje nad njoj skasal, ino Anton je sa Mefhnika shegnan, ter vunpoilan na predganje befede boshje. Sdaj je on f h el, ino je befedo boshjo predgal vu Franzoiki, Lafhki, ino (Shpanjfki semli s’ tako mozhjo ino modroft jo , de je velikokrat savolo mnoshine tega ludftva mogel vuni na poli predgati, ino je veliko greihnikov preobernil, sofebno v’ Rimi ino v’ Padavi. Kader je pa toti fv. predgar zhutil, de je konez njegovega shivlenja blisu, fe je lepo k’ Imerti perpravil, ino je s’ fv. Sakramenti ofkerb-leu Tvojo Tveto shivlenje dokonzhal v’ tem leti i23i. Savolo njegove neomadeshane zhiitoili ima 011 eno belo lelio v’ eni, na drugi roki pa fineka boshjega, sato, kir je to bosbaniko dete Te njemi enkrat perkasalo, ravno kader je Tv. pifmo bral ino premiThlavab Njegovo iv. telo je v’ Padavi pokopano, ino Te je veliko zhudeshov pri njetn godilo. O de bi tudi mi, kak fv. Anton, neprehen-jajozh vu vTem Boga hvalili, befedo boshjo k’ ferzi vseli, ino nedushnoftf fineka boshjega fe dershali, ker je tudi nam v’ jaflizah Bethlehem-fkih fe perkasal, de bi mi skus njegovo firo-mafhtvo bogati podali, (II. Cor. 8.) 14-ti d e n J u n i a. 4Sveti Basiliuf, Vifhifhfhkof. Basiliuf, v’ Zesarei od shlahtnih ftarfhih rojen, je v’ fvojem detinftvi sbolel, ino kader je njegov ozha ujemi sa sdravje profil, je Jesuf fe njemi v’ ienji perkasal, ino je rekel: „Pojdi, tvoj lin shiviK ino ti otrok je osdravil. Potem je v’ fhole dan, pa je savolo fvoje velike vuzhenofti fe prevsel, ali od fvoje poboshne feftre k’ dobremi opomen-jen fi je naprejvsel, v’ tihi famozbi boshje rezki premifhlavati, ino farno Bogi flushiti. On je sa tega volo fhel tih fvetih Pufhavnikov obifkavat , potem pa fe je na farnozho podal, je tam en hjpfhter poftavil, ino je tam v’ oftri pokori shi-vel, doklam je sa Mefhnika shegnan na predganje tega Evangelja odložilen, ino sadnizh sa Vifhifh-flikofa v’ Zesarei poftavlen. Je zhudovitno, kelko je ti fveti mosh sa zhaft boshjo ino sa svelizhanje tih dufh floril, zhe je ravno, sofebno spervega veliko fovrashnikov ino fuprotivnikov imel. Ba-svun tega, kaj je po nedelah ino fvetkih po dvakrat ino trikrat predgal, je tudi po delavnih dneh befedo boshjo vuzhil, ino je veliko liilov pifal k’ podvuzhenji ino k’ trofhti tih Pravovernih. Eno sofebno fkerb je pa on imel sa bolene ino vboge. Potem kak je nestrudjeno bil delal v’tem vinogradi tega Gofpoda, je on fveto vmerl v' tem leti 579. sSv. Basilia zirkveni Ozhaki imenujejo luzh tega fvéta, zbali ino lepoto te zirkve, flushebnika te gnade, ino predgara te refnize po vfoj semli 15“ den Junia. «Sveti Vido, Manternik. Vido, v’ Sizilii od imenitnih haidolkih ftarfhih rojen, je tima kerfhanikima perfhonama Modefti in o KreTženzii k’ gorsredjenji prek dan. Onedva njega podvuzhita v’ snanji od pravega Boga, ino njegovega fina Jesufa KriftuTa, ino ti mladenzh s* i2mi letmi fe je ne bal sa Kriftjana fe vun dati. Njegov ozha je njega s’ oblubatni ino s’ tepenjom odvrazhal. Kir je pa nizh ne s’ njim opravil, tak je njega fodniki prek dal. Toti je njega gro-sno dat tepiti, te pa ga je ozheti nasaj dal. Ti ozha je sdaj skus vle forte velelize ga htel preo-berniti, ino je zelo eno neframno shenfko k’ nje-mi poflal, ti fv. mladenzh je pa namer ne gor-pogledal, temuzh je s’ ponishnim ferzom molil: „Ne savershi o Gofpod eno shaloflno ino po-nishno ferze“ ino ta shenfka je s’ fhpotom mogla oditi. Sadnizh je ti iv. mladenzh ikrivoma Tvoje ftarfhe sapuftil, ino je s’ Tvojimi rejniki odiThel prek morja v’ ti kraj, ker The sdaj od njega ime ima. Tam To oni osnanjnvali navuk JesuTov, ino ga poterdili s’ zhudeshnimi vusdravlanjami, kere je Tv. Vido v’ imeni JesuTovem iloril. Kak je ze-Tar Dioklezian, ker fe je te ravno v’ Neapolitan-fkem sdershaval, to svedil, je nje pred Te poklizal. Kir To pa Te na nibeno visho ne dali perpraviti, de bi Jesufa satajili, tak To v’ sheleso djani, ino v’ eno flrahotno kajho versheni. Oni pa To Boga hvalili. Tedaj nje zeTar pufti divjim ftvarim na- haprejveržhi, ino kir je ti ftrahovithi lev fi kak ena krotka ovza k’ njihovim nogam dol legel, je nje zefar puflil v’ en kotel pun vrelega fvinza ino fmole poiaditi, oni pa To Boga hvalili ino zhaftili. Sadnizh io na enem lefi nje tak dugo rastesivali, de fo mogli mertvi biti, To je bilo v’ tem leti 3oo. Ena kerfhanfka shena , Floren-žia, je nje pbkopala, To vidite, kelko je na tem leshezho, kak fe otrozi gorsredijo. Ta nepremagliva ftanovitnoft tega iv, mladenzha Vida je prifhla od njegovega po kerflianfko gorsredjenja» 16li den j ii n i a, eSveti Beno» tShkof, Beno, od grofofkega roda is,Saxofke deshele, Je enemi poboshnemi Menihi k’ gorsredjenji iiio podvtižhenji prek dan. Kader je bil gorodrafel , je njega ozha htel s’ enoj shlahtnoj žherjoj oshe-niti, ort je pa rekel, de fhe je premladi, ino kader je njemi ozha vmerl, je njemi mati dopuftila, v’ klofhter iii, Tam je on svun opravil te po-boshnoiii sploh fv, pifmo ino bukviže fv. Ozhakov bral, ino je Doktor, satelh pa Mefhnik podal. Od tifte vure je on tak s' Jesufom sedinjen bil, de je fv. mefho nikol rte preš I6s te poboshnoili flushil, On poitane Vifhifh tega klofhtra, ali na-Ikorem njega zefar Areh v’ en drugi klofhter sa vuzhenika ino vishara tih Novizov preftavi, irto tam je njegovo delo tak poshegnano bilo, do fe 9 njih je v’ kratkem 47 is tiitega klofhtra sa.Shkofe vselo. Tudi on je potli .Shkof poftal. KaktShkof je on preš henjanja pobolihaval Ivoje Mefhnike, troihtal te shaloftne , poterdjaval te poboshne, ino daruval tim vbogim, ino je povfod, kam je priihel, s’ Tvojim ferzhnim opominjanjom veliko grefhnikov k’ Bogi povernil. Is gorezhe lubesni k’ Tv. Evangelji Te je on k’ tim per Elbi ftanuva-jozhim cSlovenzom podal, ino je nje od maliku-vanja k’ kerihaniki veri spravlati sazhel, ali po nedushno satoshen je s’ Tvojim ApoThtolTkim delom mogel prehenjati, ino je Thel v’ Rim. Odonod nasaj pridozhi je Tvojo sazheto delo per tih cSlo-venzih supet nafnoval, ino je tak frezhen bil, de fo Te vTi na kerThanfko vero obernili, ino njih je veliko taushent v’ eno dolino perhajalo, njegovih predgih pofluThat. Toti Tv. tShkof je, potem, kak je Tvojo Thkofio blisu 40 let bil sveilo ofker-bel, Tvoje Mefhnike k’ lubesni opomenil, te pa je s’ Tv. Sakramenti olkerblen fveto vmerl v’ tem leti 1106. Vuzhmo Te od njega lubesen boshjo, lubesen blishnjega— vuzhmo Te od njega, nafhega blish-njega od hudega odvrazhati, ino k’dobrem ravnati, ga podvuzhiti, potrofhtati, ino njemi k’ pomozhi biti, preganjanje ino fovrashtvtf pa terplivo pre-nefli sa JesuTovo volo. 201' den Junia. 4Sveti Silveri, Papesh. . Silveri je eden is tiftih , kerim je preganjanje odlozheno. Sakaj she te , kader je sa Papesha bil poftavlen, njih je veliko bilo, ki fo ga ne hteli sa Papesha imeti. Kir je potem, kader je zefara Juitiniana shena tega, sa krivovere volo ob fhkofio djanega, Antimufa htela nasaj na ihkofio spraviti, ti fv. Papesh tega na nibeno visho ne dopuftil, je zefariza njega tak sazhela fovrashiti, de je mogel krivo podushen biti, kak de bi le bil spuntal. Na to je ti fv. Papesh pred zefaro-vega generala mogel priti, ino tam Io njemi njegovo Papeshko oblazhilo vseli, ino ga s’ me-nifhkim oblekli, pa ga na fkrivnem v’ eno drugo deshelo odpoflali. tSv. Silveri je per tem veliko mogel terpeti, je pa vie poterplivo prenefel. Enemi JShkofi le je on tak milil, de je ti tShkof lam fhel pred zefara, ino je njemi nasozhi povedal, kakfha kriviza fe je temi fv. Papeshi ftorila. Zeiar je na to, zhe ravno je njegova shena ga sploh pazhla, sapovedal, Silveria nasaj v’Papesh-tvo poftaviti. Ali njegovi fovrasliniki fo naredli, de je ne v’ Rim, temuzh v’ en drugi kraj prifhel, ino tam po veliko terplenjahfveto vmerl v’ tem leti 538. Nad Juftinianovoj shenoj fe pale pokashe, kak ena hudobna shena neti fvete glave te zirkve ne safhona, ino fe poterdi, kaj fv. pifmo pravi, de „vfa hud.obnofl je le mala proti hudobnofti ene shenfke.“ (Eccli. 25.) 21^ d c n J u n i a. JSveti Alojs, Jesuit. Alojs, v’ Lafhki deslieli od firfhtofkih llar-fhih vojen, je od Tvoje matere, kir je s’ njim teshki porod imela, she te bil Bogi gorofran. Kakhitro je govoriti sazhel, je njega mati Boga moliti vuzhila, ino tak je on she s’ 5mi letmi vezhkrat na Tamem najden, kak je klezhž Boga molil. V' njegovem fedmem leti je njega ozha k’ mufhtranji te vojfke s’ lobom vsel, de bi do foldazhine volo dobil. Tam fi je ti paibizh gerde befede sapomnil, ino fe navadil nedoilojno govoriti, ino tudi druge nepridnofti. To pa je njega potli tak grivalo, de je, kader je s’ 8mi letmi opervizh k’ spovedi ihel, Tvojo grefhnoft sposna-jozh od shalofti omedlel. Odpotli je Alojs s* takfho lubesnjo ino sveftodjo fvojemi nebefkemi Svelizhari fe prekdal, de je Tvojo nedushnoft noter do fmerti obdershal, svefto ogibajozhi Te vTake nevarnodi ino grelhne perloshnoili. On Te je viaki tjeden trikrat podil na zbali kervavemi poti, britki mantri ino Tmerti Jesufovi. Shenfke je on. namer nikol ne pogledal, le D. Mario je sploh pred ozhmi ino v’ ferzi imel. S’ i2mi letmi je pervokrat k* Thpishanji Ihel, ino je odpotli vfigdar tri dni fe k’ Thpishanji perpravlal, tri dni pa po Thpishanji Bogi sa toto dobroto hvalil, ino kader je Tv. refhno Telo k’ Tebi prijel, To ga vTakokrat I6se te lubesni polile. S* i7mi letmi je on v' Ri_ mi k’ Jesuitom fhel, ali MeThnik podati fe je sato bal, kir Mefhniki Bogi morejo velki razhun dati. Kak je potli enkrat v' Rimi pomor nailal, ino je fv. Alojs sred drugimi Jesuiti fhel tim bolenim ilrezh, je on pomorfko bolesen dobil, ino je vlegel. Y’ fvoji bolesni je on Tvoji materi pital, de fe naj ne shalofti, zhe bo on vmerl, temuzh naj Te nad njegovim svelizlianjom veleli. Te sadne tri dni je on sploh boshjo maniro na perfah dershal, ino je kratko pred Tmertjo rekel i „Jas bom v’ nebefa Thel, zhe me moji grehi nebodo nasaj dershali. Skuš neskonzhno miloft boshjo, skus to drago kerv JesuTa Kriftufa, ino skus aaproThnje pre-fvete D. Marie pa savupam to vezhno svelizhanje doTezhi.“ Potem kak je fhe enkrat fv. Sakramente prijel, je iveto vmerl v’ tem leti i5 den Augufta. To jagne s’ banderqj na bukvizah leshezho sname-nuje, kak je fv. Johanes pred Kriftufom idozhi ino predgajozhi na njega kasal, ino rekel: „To je Jagne boshjo, kero odjimle grehe fveta/* Ah fkerbmo fe tudi mi, tak kak fy. Johanes, sa tq vezhpo svelizhanje, dershmo fe njegovih opominjanjih, de pridemo k’ tiiiemi, kerega jp on osnanjpvab 25** den Junia. «Sveti Profper, «Shkof. Profper, na Franzofkem rojen, je savolo Tvojega veliko snanja v’ rezhih te prave vere od Papesha k’ Krivovernikom poflan, potem pa sa ,Shkofa poftavlen. Kak i 4Sveti Wilewald, J5hk6f. Wile\vald, od Englendarfkega kralevfkega roda, je v’ fvojetn tretjem leti tak sbolel, de fo njemi vrazhitniki s’ nizhim ne mogli naprejpriti. .Njegovi ftarfhi ga tedaj pred eno boshjo mautro sanefejo, ino pod molitvami oblubijo njega Bogi ofrati. Kak fo to bili ftOrili, je ti otrok osdravil. She s’ 6'nl letmi ga je tedaj ozha v’ eri kloihter dal. Kakhitro je Wilewald k’ pameti prifhel, je slie bil pun lubesni bosbje ino shelenja po ne-beikem blagi. Potem je fhel v’ Rim , ’s Rima v’ Paleftino, de bi te fvete kraje obilkal. Ali kak je ta prifhel, fo ga sa flipiona sposnali, ino gor-prijeli, pa noter saperli. Kir fo pa dobri ludje ga supet vunsprofili, je on obilkal vfe tifte kraje, kodi je Jesuf hodil. Najdushe fe je v’ Jerusalemi pomudil. Toto romarfko potuvanje je njegovo 1'crze pofebno obudilo, tak de je njegovo sbivlenje odpotli bilo en pravi isgled. Kak Meflmik je on potli bil en mozhen predgar te prave vere v’Tii-ringfki, Frankenfki ino Parfki desheli, ino je sadnizh sa /hkofa shegnan. Kak ,Shkof je on fhe s’ tem s’ vekflio fkerbjo delal v’ ti duhovni gorizi tega Gofpoda, ino je imel sofebno eno velko lubesen proti nefrezlmim, ter en pofebui dar te shaloilne potrofhtati. Potem kak je on fvojo zhredo duhovno ino telovno bil ofkerbel, je fveto vmerl v’ tem leti 791. ' Sv. Wilewald je od Tvojih ilarfhih v’ njegovem detiuftvi Bogi gorofrau, ino je tudi k’ Bogi prifhel. Bogi tedaj gorolrajte vafhe otroke, de tudi k’ Rogi pridejo. 8mi den Julia, 4Syeti Kilian',' tShkof, Marnt. Kilian , od shlahtnih ino bogabojezhih ilaifliih v’ ^hotlandi rojen, ino v’ enem klofhtri vu vfeh potrebnih snanjah podvuzhen, je potem kak je Mefhnik poilal, is lubesni k’ krishanem «Odrefhe-niki imel mozhno shelo, Haidom fv. Evangelium predgati. Sa tega volo je on, kir To ga njegovi ftarfhi ino prijateli od tega prozh dershali, sa-puftil fvojo rodbino ino vie, ino fe je s’, enim Mefhnikom ino enim Diakonom v’ Wurzburg podal. Tam fo bili farni Haidi. Gre on sato v’ Rim, ino Papesh ga sa (Shkofa shegna, ino ga pofhle k’ tem haidolkem ludftvi, de bi njim ker-Ihanfko vero predgal. Kilian gre, ino predga ti fv. Evangelium s’ tak velkim naprejdkom , de fe je v’ kratkem njih veliko na kerfhanfko vero obernilo. Med totimi je bil tudi deshelfki Vajvoda. Toti je pa fvojo fvakinjo sa sheno imel , ino she perpravlen bil , njo prozh djati. Kakhitro je ona to svedla, je dva Haida najela, de bi Kiliana sred njegovimi tovarfhi v’ nozhi vmorila. Ta dva grosna zhloveka refen ob polnozhi pertereta v’ Kilianovo hisho, on pa njima ferzben proti gre, ino rezhe: „Prijatela! po kaj (la priflila? Yidva bota sapoved vajne vajvodize spunila , mi pa ho-zhemo tek nafhega shivlenja dokonzhati.‘£ Ino preži ita onedva nad te tri fv. moshi plarrila, ino nje sefekala. To je bilo v’ tem leti 689. De ti deshelfki yajYoda nebi od njihove fmerti svedil, tak Ib njihove trupla' iiio zirkveue oprave v' eno jamo versheiie. Ali Bog je to itraliovitno djanje hitro rasodel. Eden till dvujili vmarjavzov je kakti ftekajozhi iuo sdivjajozhi po vulizah tega meda be-shal, ino nesnano krizlial: „O Kilian.! kak mozhno ti niene preganjafh, jas ti rnezh , ki je s’ tvojo kervjo okervavlen, vidim nad mojoj glavoj.ic Sadnizh fi je Tam fvoje glide s’ sobmi sgrisil, ino je ene hude fmerti vmerl. Ti drugi vmarjavez ie je lam s’ noshom saklal , tudi ta vajvodiza je sdivjala , ino eno hudo fniert Borila. Tih iv. Manternikov tela fo potli na eno zhudeslino visho najdene, ino v’ zirkev prenefhene. To mefto Wurzburg fv. Kiliana sa fvojega Perpdrozhnika vifoko polhtuje. Pale tu nam je ilrahotno pred ozhi poftavleno, kaj ena bogaposabliva, neiranma ino hudobna shena k’ fvoji ino drugih nefrezhi naredi. 12*' den Julia. .Sveti Johanes Gualbert, Abbat. Johanes Gualbert, od eue shlahtnc Eloren-tinfke rodbine, je, ako ravno je lepo gorsrejen, fe potli od hudobnega fveta puilil spazhti, tak, de je veliko prepovedanega sa dopufheno dershal. Ali Bog je njega skus eno pofebno pergodenje sbudil. En shlahtni je najinre njegovega brata vbil. Na to je njegov ozha sapovedal, tega vmar-javza poifkati, ino ga tudi vbiti. Tudi Johanesi je ozha to sapovedal. Iuo ravno na velki petek ti vmarjavez Johanesa frezha , J oh a n e.s vun potegne Tvoj rne/.h, ti hudobnih pa na fvojo obli/.hje dolpadne, ino profi, rekozh: „Savolo lubesni Je-sufovre, ker je na dnefhni den na krishi vmerl, tebe profim , odpufti mi, is lubesni k’ Jesufi ini pufti shivlenje.C£ Johanes skus tote beiede v’ fer-zi genjen temi hudobniki poda fvojo roko, ino rezhe: „„Kaj ti mene v’ imeni Jesufovem profifli, to ti nemorem dolsavdarti, jas ti puftim tvojo shrvlenje, ino ti dam mojo prijatelftvo, profi Bo-ga, de bo tudi meni moje grehe odpuftil.““ Na to je Johanes fvoje grehe premiflezh k’ enem klofhtri fliel, ter pred eno boshjo mantro na kolna dolpadnil, ino sa odpufhenje fvoiih grehov profil, ino glej, ti na krishi vifezhi Jesuf je fvojo glavo nagnil. Na to Johanes gre k’ viihifhemi tega klofhlra, ino ga klezhč profi, de bi ga gorvsel. To fe sgodl, ino Johanes paftane en isgled fve-tega shivlenja, ter pozhetnik Valumbrosianfkega Menifhtva, ino Abbat, te pa je s’ fv. Sakramenti ofkerblen fveto vmerl v’ tem leti 1073, Odpuitmo tudi mi nafhim fovrashnikom, de bo Bog tudi nam odpuftil, To naf vuzhi fv. Johanes Gualbert, to fe je pa on navuzhil od Jesu-fa, ker je na krishi vifezh sa fvoje fovraslinike profil. Bodmo pa tudi tak kak toti ,Svetnik, potem kak fe povernemo, v’ tem dobrem ftano^ Yitni noter do fmerti, I31' den Juiia. 4Sveti Anaklet, Papesh, Mant. Anaklet, v’ Atheni rojen, je od fv. Ap. Petra na kerfhanfko vero obernjen poftal en Jogcr ino tovarfli totega Apoihtola. Sa Meflinika shegnan je on po finerti iv. Ap. Petra s’ velkim persaden-jom ino s'nestradjeno fkerbjo te haidofke Rimare na kerfhantko vero preofarazhati pomagal. Sa tega volo je tudi, potem kak fo ti sa Ap. Petrom na Apofhtolfki fedesh poftavleni trije Papeshi Li-nnf, Kletuf ino Klemens sa vere volo vmorjeni, on sa Papesha isvolen. Ako ravno je pa v’ tirtem sa Kriftjane nevarnem zhafi sa poglavara te zirkve teshko bilo, zhredo tih Pravovernih vishati ino braniti, je vender Anaklet tak Kriftjane poterdja-val, kak tudi njih vilirezlie fovrashnike talashil. On je tudi sapovedal, de Kriftjani , gda ko i fo per mellti, imajo vfi fv. refiiuo Telo prijeti. On je sapovedal, de per shegnuvanji enega jShkofa morejo trije drugi .Shkofi poleg biti. On je sapovedal, de Mefhniki ne fmejo dugih lafi imeti i. t. v. Anaklet je 9 let fv. zirkev s’ itanovitnoft o branil ino vishal, potem pa je s’ najlepfliimi zhed-noftmi obvenzhen skus maniro fhel noter v' to vezimo sliivtenje v’ tem leti 112. FF' den Juli a. tSv. Bonaventura, Kardinal, jShkof. Bonaventura, v’Papeshovi desheli od shlaht-nih ino bogatih itarfhih rojen, je v’ fvojem leti tak sbolel, de ne vezh pomozhi najti bilo. Na to je njegova poboshna mati k’ iv. Franzi fe podala. Toti na njene fosne profhnje eno gorezho molitvo sa njega k’ Bogi poihle, ino ti otrok je preži osdravil. Na to je iv. Franz na vof glaf rekel: „O bona venfnra , o freznno pergodenje !K ino po tem je ti mladenzh dobil to ime Bonaventura. S’ 22mi letrni je k’ Franzifkanarom, satern v’ Pariš prifhel, ino je s’ fvojo velko vuzhenoftjo ino lepim saderbhanjom vlem vuzhenikom ino iholarom en isgled bil. Poleg tega je on bolenim rad ilregel, ino najsavershenefho delo rad delal, „sakaj v’ tem je lubesen boshja,“ je on rekel, „de zhlovek ivoje viakdenje djanja dobro opravi, s’ tem ie vfako vuro Bogi en ofer pernefe.“ On je imel eno gorezho lubesen k’ Jesufi ino Marii, ino tota lubesen je ilorla, de fo njegove beiede tak mozline bile. Bonaventura bi dvakrat imel sa tShkofa poftavlen biti, je pa is ponishnofti ie temu odpovedal. Ali sadnizh io ga po fili sa Kardinala ino tShkofa poftavili, je pa natkorem potem sbolel, ino je, kak je fv. Sakramente bil prijel, fveto vmerl v’ tem leti 1274. 4Sveti Bonaventura nai vuzhi, de najprejdne-fhe pomozhi k’ zhednoiti ino k’ svelizkanji fo; }> mertvega sprebola. To je bilo v’ tem leti 853. . ¡r Svelizhani fo, keri sa pravize volo preganjanje terpijo, sakaj njihovo je kraleftvo nebefkft. (Matth. 5.) 20ü den Julia. tSveta Margeta, Dhvmo Maní. Margeta, v' Antiochii od haklofkih ftarfhih rojena , je eni dojki dana,! kera 'je na fkrivném ena Keríheniza bila, ino tota je tudi to málo Margeto k’ kerfhanfki veri rávnala. Káder njoj je mati vmerla, je njo úzha k’.Jebi-vsel. Kir je pa naíkorem sposnal, de je kerfhahfko vero gor-vsela, je on njo pred fe vsel, ino je k’iíijoj tfektíba „Meni je rezheno, de fi ti ena Kerfheniza, jel bi jas to verjel?, jel te je gdo tak..dalezh sapelati rnpgcl Polilebiio ona odgovori: „„Ja, Gofpod je tudi mene milodivno k’ erbji fvojega kraleftva poklizal, ino jas imeni Jesufa Kridufa sa mojega sheniha imenuvati*£^ Kir je tedaj ,• potem kak je veliko hudosadevauja mogla predati, le per tem oilala, kak je prejd rekla, je njo ozha prozh sesgnal. Gna gre: sraven k’ tvoji -dojki. Tota njo s’ vefeljom gorvseme, ino ta deklizhka je sred njenimi zherini ovze pafla, Margeta je pa lepa bila kak rosha. V’ njenem 15tom leti fe je ravno Dioklezianovo preganjanje tih Kridjano* sazhelo , ino deshelfki obladnik njo na poli per ovzah najde* ino ie tak v’ njo salubi, de njo pufli k’ tebi per-pelati. Kir je pa Margeta odperto povedala', de je ena Kerfheniza, je deshelfki obladnik fekdrt podal, ino je njo dal v’ jezho verzhi, pa glad ino shejo terpeti, ona pa je danovitna odala. Deshelfki obladnik njo drugozh vseme pred fe, îno njo s’ dobrim inu s’ hudim na drugo vero obrazha, ona pa njemi nasozhi povej, de je vio njegovo sadenje sabftojn, sakaj njenega ferza nizh ne samore od Jesufa lozhti. Na to njo on pufti sa glavo na en lef obefti, ino njo s’ fhibami tak grosuo tepfti, de je po vfem shivoti kerv dol tekla , potem pa s’ fhpizhaftimi grebeni nefmilno noter do droba széfati tak, de je on lam ne vezh mogel gledati, temuzh je prozh ie obernil, iuo, rekel njo nasaj v’ jezho odpelati. Eir je pa od tega nebefkega sheniha Jesufa Kriftufa okreplena ino potrofhtana le sploh v’ fvoji pervi ftanovitno-fti oftala, je njo deshelfki oblaftnik na drugi den supet pred fe vsel, ino njo po vfem shivoti dal s’ baklami shgati, ter njoj roke ino noge svcsati, ino njo v’ merslo vodo verzhi. Kir fe njih je veliko sa njene ftanovitnofti volo na kerfhanfko vero obernilo , je deshelfki oblaftnik vfem totim^ sadnizh pa tudi njoj dal glavo vfekati. To je bilo v’ tem leti 202. Kaj ona boshjo mantro v’ roki, pod nogami pa eno ftrahovitno kazho ima, sna-menuje, kak je ona s’ lubesnjo krishanega Jesufa ftrafhne skufhnjaVe tega ,Satana premagala. O kaj sa eno kerfhanfko mozhnoft je tota mlada deklizhka skasala, nam vfem k’ ferzhnem obudjenji, kak bi fe mozhno mogli protipoftaviti skufhnjavam tega mefa, tega fvéla, ino tega [Ssl-tana, ino kak bi mogli na fe d j a ti oroshje boshjo, vero, vupanje ino lubesen. (Ephes. 6.) 22u tl e n Julia. {Sveta Magdalena, Spokorjeniza. Maria Magdalena, Marte ino Lazara feflra, is Betariie blisu Jerusalema s’ rodom , je bila ena ozhitna grefhniza. Kir je pa od Jesufa iliihala, de je on prifhel greihnikov svelizhat, je tudi v’ njenem ierzi fe to savupanje obudilo , de The on njo sna svelizhati. Poda le ona tedaj k’ njemi, kader je ravno per enem Fariseari per jedi bil, ino sgrivana ino framesbliva ftOpi v’ hisho tega Fari-seara, ter ie perblisha h’ Jesufi, ino via objokana savolo fvojih velikih grehov ne vupa Jesufa v’ liže pogledati, temuzh odsaja perftopi k’ njemi, ino sazhne s’ Tvojimi fosami njegove noge pomakati, ter nje s’ fvojimi lafmi obrifhe, nje kufhne, ino s’ dragim mašilom pomasliev Jesuf pa preži k’ njoj rezke: „Tvoji grehi fo tebi odpufheni, tvoja vera je tebi pomagala, pojdi v’ miri.“ Ta sgrivana grefhniza zhres to v’fvoji veili potrofhta-na gre povfod sa Jesufom poflufhat njegovega nebefkega navuka, ino to fe je Jesufi tak dopaio, de je njo veliko fhtimal. Ona je pa Jesufa tudi tak lubila, de je, kader je on she na krishi vifel, s' njegovo materjo pod krishom klezhala, ter ti krish obimala. Ona je tudi ta perva s’ timi Je-rusalemfkimi shenami k’ njegovem grobi flila gledat ino fe jokat. Ona je tudi sagledala Jesufa sa foborn idozhega, ino on je k’ njoj rekel, de fe ga naj nedotizhe, temuzh naj gre tim njegovim pravit, de bo on fhel k’ fvojem ozheti. Po Je- Jesufovem v’ nebohojenji je Magdalena s’ fvojim bratom Lazarom v’ Marsilio na Franzofko od-ifhla, ino tain v’ farnih delali te pokore fvojo shivleuje dopernefla, ino fveto vmerla v’ tem leti 80. tSv. Magdalena je vfern greflmikom k’ trofhti ino rasvefelenji, sakaj kir je Jesuf njo, ki je ena tak neframna ino velka grefhniza bila, po njenem pravizhnem spokorjenji tak mozhno lubil, tak tudi mi imamo to shivozho savupanje, de bo nam miloftivni Bog, potem kak fe 's nafhih grehov sgrivano spovemo , ino sa nje sadovolfhino ftori-mo, vfe odpuftil, ino nam vezhno svelizhanje dofezhi dal. 25li d en Juli a. £Sveti Jakob, Apofhtol. Jakob, ti velki ali ti ftarflii imenuvan, je bil Zebedeov fin is Betfaide, brat Ap. Johauesa, ino 1 en ribizh. Totega je Jesuf sred njegovim bratom, kader fta s’ fvojim ozlietoin enkrat fvojo mresho popravlala, na Apofhtolilvo poklizal s’ timi befe-dami: „Pojdita sa menom , jas vaj hozhem ribizlie tih ludi ftoriti.££ Jakob na tote befede sapulH v le, ino gre sa Jesufom, ino fe je ne vezli loz.h¡1 od njega noter do njegovega vjetja ino terplenja. Kak Petra ino Johauesa, tak je Jesuf tudi totega Apofhtola sofebno lubil. Jakob je najmre bil pole», kader je Jesuf fetrovo punizo vusdravilj kader je Jairovo zher od mertvih sbudil, kader, 11 je na Taborfki gori Te preobrasal, ino kader je v’ Getfemanrkem ogradi kervavi put putil, On je pa tudi Jesufa sofebno lubil, kakti je vezhkrat sa Jesufovega shivlenja, najbol pa po njegovem v’ nebohojenji pokasal, sakaj on je preži po sa-doblenji Duha fvetega ti fv. Evangelium v’ Jeru-salemi, v’ cSamarii ino po vfoj Judei s’ takiho ierza gorezhnolljo predgal, de je njih veliko na vero Kriilufovo obernib Ali ravno s’ tem je Jude tak fvadil, de fo njemi sa shivlenje ihli. Kader je tedaj Herodesh Agripa ob vusmenem fvetku-vanji nad Kriftjane le sdignil, je Iv. Jakob naj-hujfhe satoshen, ino sato ob glavo djan bil. To je bilo v’ tem leti 44» Njegovo iv. telo je v’ Jerusalemi pokopano, potem pa v’ cShpanjfko deshelo preneiheno, ino Io fe per tiftim veliki zhudeshi godili. tSv, Jakob je tedaj ti pervi is Apoihtolov kelih tega terplenja mogel spiti. Tudi nam je en vekfhi ali menihi kelih tega terplenja naprej po-ftavlen, gledmo pa per tem na Jesufa, ker je najtivekfhi kelih tega terplenja sa naf volo do sadne kaple vunspil, ino nam en isgled dal, de bi njega nafleduvali. (I. Petr. 2.) 26u d e n J u 1 i a. 4Sveta Ana, Mati Divize Marie. Ana, is Betlehema od Judofkega roda, je she v’ fvoji mladofti imela Boga pred ozhmi ino v’ ferzi, ino je bila ena perludna deklizhka, so- febno proti bogabojezhiin, ona je rada Boga molila , ter Pfalrne ino Preroke brala. Kader je fvoje leta imela, je poboshnega Joahima sa moška dobila. Njujni sakon je pa dugo nerodovit oflal. Kir je pa Ana ne prehenjala Boga sa enega otroka profiti, je njoj Bog enega Angela poflal s’ tim vefelim glafom, de bo ona to zhaftito mater tega Mefiafa poprijela, ino ona je refen poprijela, ino je porodila Mario, to sa Jesutovo mater odlozheno Divizo. Toto fvojo dete fla onedva od vfake grefhne perloshnofti prozh der-shala, ino ga po voli boshji gorsredla skus naj-lepfhe navtike ino skus fvoj lepi exempel, potem pa fta njo k’ poboshnem nadale gorsredjenji k’ tempelni dala, kak najdefh na 2ili den Novembra. Sv. Joahim je potli nafkorem vmetl, tudi fv. Ana je tiftega zhafa ne le vzhakala, kader je njena fveta zhi Jesufa od Duha fvetega poprijela. Eno takfho fveto gorsredjenje tih otrok je pa le tam, gde je en tak fveti sakon, kak je bil med fv. Joahimom ino fv. Anoj. Naj fi tedaj vfi ftarfhi sa navuk vsemejo, kaj je Angel Rafael Tobiafi rekel: „Ti pa, kader bofh v’ sakonfki Han fe podal, perve tri dni s’ tvojoj neveitoj v’ molitvi dopernefi, te pa v’ bogabojezhnoili to dekli/.h vsemi fi sa tvojo sheno, ne savolo te-lovnih luflitov, temuzh s’ toj sheloj, de bi ozka bil, de bo Gofpod Bog tebe v’ tvojih otrokih poshegnal.“ (1 ob. 6.) 81u d o n J u 1 i a. tSveti Ignaz, pozhetnik Jesuitov. Ignaz, od vifokoshlahtnih ftarflrih na .Shpanj-fkem rojen, je she ’s mladega velko saflopnoit pokasal. Kader je pa gorodrafel, fi je foldazhki flan syolil. Kak je pa enkrat na vojfkuvanji skos bedro vilreljen tak sbolel, de fo vrazhitniki na 1 njegovim osdravlenjom dvojili, je njemi fe enkrat fy. Peter perkasal, ino temi bolniki je na supet noterpopravlenje njegove noge preži bolfhe bilo. Tezhal pa, kaj fhe je v’ pofteli mogel biti, je htel sa zhaikratenje pofvetne bukvize brati. Kir je pa takih ne mogel dobiti, fo ujemi dali bukvize od shivlenja Jesufovega ino tih Svetnikov. Zhe ravno je njemi sa tote ne velko bilo, je vender, kir je drugih ne dobil, le tote bral. To pa, kaj je on v’ totih bukvi/.ah bral, kelko je najmre J -suf sa naf terpel, ino kaj fo .Svetniki sa sveli-zhanje fvoje dufhe itorili ino terpeli, je njegovo ferze tak obudilo, de je fvojo dosdajno shivlenje mozhno sazhel poshaluvati, ino fi je preži na-prejvsel, Jesufa iuo .Svetnike nafleduvati. K’ temu fe on sofebno Divizi Marii perporozhi, ino glej, ona fe v’ fenji njemi s’ fvojiin finekoin per-kashe, ino njemi fvojo obrambo oblubi. Na toto perkasen on gre, kak hitro fe je svrazhil, k’ enem gnadlivem Divize Marie pili, flori tam pod veliko jozhom zelo spoved, ino v’ gorezhi poboshnofli prime iv» refhno Telo. Potem on fvoje konje da Menihom, Tvojo lepo oblazhilo enemi fhterzi, Tvojo oroshje pa poleg Div. Marie altara gorobe-fi, ino gre v’ Romarfkem oblazhili v’ en fhpital, holenim ftrezh, satem pa Te poda v’ eno votlo pezhino, ino tam na farnem eno zelo leto v’ oflri pokori dopernefe , te pa fe poda v’ te fvete de-shele, de bi tam Jesufa zhaftil, ter Mahomedanze preobrazbah Odonod pride nafkorem nasaj v’ fvojos domovino, ino Te sazhne Tholati, ino fe sadnizh v’ Parisi vunscThola. Kir je pa s’ Tvojim lepim saderslianjom bil en pravi isgled, tak Te njih je devet k’ njemi perdrashilo, ino fo fi naprej vsuli, vfo Tvojo shivlenje v’ ti Tkerbi sa zhaft boshjo ino duflmo svelizhanje dopernefti. S’ toti-mi fvojimi tovarfhi fe Ignaz enkrat na velke me-Ihe den poda k’ eni Divize Marie zirkvi blisu Parisa. Tam oni, potem kak fo fv. Sakramente bili prijeli, ftorijo to oblubo, de hozhejo to po-Tvetno sapuftiti, ino v’ Jerusalem iti Nevernikov na pravo vero obrazliat. Kir fo pa savolo boja ne mogli v’ Jerusalem priti, fo fe v’ Pum podali, ino Ritniki Papesh je nje s’ vefeljom gorvsel. Tam je Ignaz na to mifel prifhel, en novi red ali Menifhtvo vpelati. To je tudi iloril, ino Papesh je poterdil njegov red pod tim imenom drushbe Jusufove. Toti fv. Ignaza red tih Jesui-tarov Te je v? kratkem tak povekflial, de The sa njegovega shivlenja fo she vu vfeh talili tegafveta Jesuiti bili. ,Sv. Ignaz je fvoje redovnike sofebno opominjal na te befede Kriftufove: „Ker hozhe sa menotn iti, more Tam Tebe satajitic< — ter na ferzlmo lubesen boshjo ino blislinjega. On Tam je imel tudi tak velko Iubesen, de je rekel: „Zh» bi jas le eni farni dufhi hafnil, tak bi rad en den taushentkrat fmert predal.“ Njegovo delo je bilo, otroke ino gorodrafliene neprehenjajozh podvu-zhati. Y’ molitvi je on tak gorezhe lubesni pun bil, de je na vef glaf rekel: „O dober Jesuf^de bi te le vfi ludje sposnali ino lubili! — meni fe ti fvet gerdi, kader fi na nebela smiflim.“ Sadnizh, kader je sbolel, je fv. Sakramente prijel, ino od Papesha shegen ino popunoma odpufke sadobil, te pa je pod savupanjom na Jesufa no Mario fveto vmerl. To je bilo v’ tem leti i556. O kaj sa en jSvetnik je ’s Ignaza podal, potem kak je branje od shivlenja Jesufovega ino tih ¿Svetnikov njega od pofvetnega k’ nebefkern obernilo! Kelko taushent veliko vuzhenih je v’ njegovem Jesuitarfkem redi bilo, kelko narodov fo farno oni na to pravo vero obernili, ino kelko (Svetih je is njih sa njim ihlo v’ to vezhno shiv-lenje! Bermo tudi mi radi od shivlenja Jesufovega, ino od shivlenja tih Cvetnikov, ino mi bomo enkrat Jesuii sahvalili, kaj je nam takfhe bukvize v’ roke puftil dati, zhe bomo is njih fe navuzhli, s’ fv. Ignazom rezhti: „Meni ti fvet fmerdi, kader fi na nebefa smiflim.“ AUGU,ST. lvi d e n A u g a f t a, tSveti Peter v’ ketnah, toti den Te fv. mati zirkev spomene na fv, Ap. Petra, kak je opervizh v’ Jerusalemi, potem pa v’ Rimi v’ sheleso djan, ino kak je v’ Jerusalemi od enega Angela is jezhe vunpelan bil. Kral Herodesli Agripa je najmre Ap. Jakobi dal glavo vfekati, ino kir fe je Judom to dopalo, je tudi Petra dal noter sapreti, de bi ga po Vusmi dal vinoriti. Ti Pravoverni pa fo Boga profili, de bi ga is jezhe vunrefhil , ino glej, po nozhi pride en Angel v’ to jezho, sbudi Ap. Petra, ino ujemi rezhe hitro le oblezhti ino obuli, ino preži fo ketne ’s njega dol pale, ino on je fhel sa tim Angelom , doklam je prifhel do enih shelesnih vrat. Tote fo fe od fam febe odperle, ino Ap. Peter pride vun, ti Angel pa je preminil. Sdaj jo ti Apofhtol spoSnal, de ga je Bog od grosnofti tih Judov odtel, ino je fhel v’ to hisho, gde fo ti Pravoverni vkupspravleni bili, ino sa njega molili, ter je pjitn pravil, kak fe je s’ njim sgodilo. Te io vii Bogi sahvalili, kaj je njihovo profhnjo oflifnal. Ketne, s’ kerimi je Ap. Peter v’ Jerusa-lemi, ter s’ kerimi je v’ Rimi sklenjen bil, io vfe vkup v’ Rimi v’ eni zirkvi gorliranjene, ino io fe velki zhudeshi per njih godili. Profmo Boga, de tudi naf refhi od ketin tih nadlog, zhe ne Io nam k’ duhovnem haTki, so-1'ebno pa le Ikerbino, de od naf padnejo ketne tih grehov ino grefhnih navad. 2«‘ den Augufta. Porziunkula. I Porziunkula le imenuje tifta Divize Marie zirkviza blisn meha Afisi na Lafhkem , gde je iv. Franz jSeraf. fe sdershaval, Tveto shivel, ino Tvojega reda Menifhtvo vpelal, kakti najdefh na 4‘» den Oktobra. To ime Porziunkula je sato v' Kalendre poftavleno, kir To per vfeh klofhtrih Franzifkanarfkega reda velki odpufhki. Te v’ Kalendre poftavlene roke ino krish pa pomenijo , kak je Kriftuf Tv. Franzi Tvoje Tv. rane noter vliTnil. tSveti Florentin, Shnidar. V’ tem mefti Hipon, kak je Tv. Auguflitin ,Shkof bil, je bil en perletni poboshen rnosh s’ imenom Florentin. Toti je bil shnidar, ino je v’ tako Tiromafhtvo prifhel, de je ne vezh imel sa kaj li oblezha spraviti. Vef shaloflen on tedaj gre v’ zirkev, ino na vef glai tc dvajfti Tv. Manternike profi, de bi ga oblekli. Kak je Tvojo inolitvo opravil, je fe potrolbtan zhutil, ino glej, kak je tedaj kre ene vode gor ihel, je eno velko ribo na plitvino vunversheno najfhel. Toto fo ujemi dobri ludje pomagali vunpotegniti, ino njo je onemi koki sa drage dnarje odal. Kak fi je Flo-rentin tedaj ravno nekaj vunatnega sa oblazhilo namenil kupiti, ujemi ti koh pofhle en slati per-ltan, kerega je v’ toj ribi najfhel. Tak je ti 1'iro-niafhki shnidar skus Ivojo savuplivo molitvo po-mozh dobil. 4‘* den Augnfta. «Sveti Dominik, Predgar. Dominik, od shlahtnih llarfhiji na .ShpanjTkem rojen, je she v’ Tvojem detinftvi rad v’ zirkev bodil, ino Doga molil. S’ fedmimi letmi je enem Vifhifhfhkofi prekdan, ino v’ tih pervih potrebnih snanjah podvuzhen. Potem pa je vu vifhifhe fliole dan per vuzhenofti tak kak v’ lubesni boshji ino blishnjega od dne do dne gorjemal. On je proti vbogim bil daroviten, ino je sa povernenje tih grefhnikov preš henjanja molil, ino dela te pokore ftoril. Kir je Dominik rasvun tega tudi bil zhiftega ino lepega sadershanja, tak je njega Osmafki (Shkof med Tvoje Kanonike gorvsel, ino ga potem sa Mefhnika shegnal ; ter njega v’ en , pa v’ drugi kraj poflal, beledo bosbjo predgat, ino Dominik je povlod veliko ludi povernil. ka- der je ti Shkof enkrat na Franzofko bil poklizan, je Dominika s’ lobom vsel, ino kak fta skos Lan-guedok idozha vidla, kak Io tam Albingenfki Krivo verniki rasbijali, je njima to tak k’ ferzi fhlo, de fta fi naprejvsela, totih povrazhat priti. Zhe ravno fta tedaj totokrat nasaj na .Shpanjfko fhla, fta vender nalkorem le supet v’ Languedok podala , ino fta v’ Apofhtolfkem firomafhtvi sazhela ti Iv. Evangelium predgati, ino Bog je njujno delo poshegnal. Ti Bhkof je sa tri leta nasaj na fvoio fhkofio fhel, Dominik je pa tam oftal, ino kir je 16 tovarfhov dobil, je vpelal to Dominika-nariko ali Predgarfko menifbtvo k’ osnanjuvanji tega Evangelja, ino povrazhanji tih Krivoverui-kov ino greihnikov. Toto tnenifhtvo fe je v’ kratkem slo povekfhalo. Ti Vifhifh totega reda je 011 fam bil. On je, kader je s’ fvojimi Menihi kam vun fhel, vfeli po poti Boga molil , al’ pa od boshjih rezhi govoril. O11 je vfigdar bof vun fhel, ino zhe fe je na kakfhem kamni vdaril, je vfeli rekel: „Gofpod Bog mi je eno pokoro dal.f£ Fer molitvi, ino sofebno per fv. mefhi je fv. Dominik bil tak poboshen, de fe je od lubesni ras-jokal. Sofebno poboshnoft je 011 imel tudi k’ Di-vizi Marii, kera je ujemi tudi na snanje dala od molitve fv. Boshenkranza, kakti najdefh na ivo nedelo Oktobra. Kader je sadnizh v’ eni bolesni sposnal, de je konez njegovega shivlenja blisn, je fe spovedal, ino je, potem kak je fvoje Menihe bil lepo opomenil, Boga molezh fveto vmerl v’ tem leti 1221. Vuzhmo fe od totega ,.Svetnika sa dufhno sve-lizhanje nafhega blishnjega fkerbeti, tak, de njega od hudega odvernemo, ino h’ dobremi naravnamo, ino mi bomo per Bogi velko sallushenje imeli, sakaj fv. Ap. Jakob pravi: „Ker enega grefhnika od njegove krive ftese odverne, tifti njegovo du-Iho od (vezlme) imerti odteje, ino to pokrije veliko njegovih grehov.** (Jak. 5.) 5li d en Augufta. 4Sveti Oshwald, Kral. Oshvvald, enega haidoikega Englendarfkega krala fin, je v’ enem vojfkuvanji v’.Shotland pobegnil, ino tam v' kerfhanfki veri podvuzhen gratal. Kir fta oba njegova brata na vojikuvanji vmorjena, je Oslvcvald eno malo Kriftjanov vkup-spravil, de bi s’ njimi nad vmarjavza fvojih bratov fhel. Oshwald tedaj s’ Ivojoj maloj vojlkoj gre naprej , poftavi pred njimi en krish, ino pred njim dolpokleknozh Boga moli. Tak ftorijo tudi njegovi foldati, te pa od savupanja na Boga ino od fvojega vaj voda Oshrvalda oblegurjeni planijo nad iovrashnika, ino vkonzhajo ino rasplodijo vlo njegovo vojfko, ino vmorijo vmarjavza tih dvujli bratov, ino Oslnvald podane kral Englendarfke deshele. Kir je pa Englendarfko ludftvo v’ lamo vojfkuvanje sapleteno ne vezh v’ nibenem redi bilo, je Oslnvald is {Shotlanda Ii enega tShkofa sprofil, ino s’ totim to ludftvo na kerfhanfko vrero obrazhati sazhel. K’ temu je pa pofebuo pobosh-no sadershanje tega krala veliko pomagalo, de je on, kir je drugazh tudi daroviten proti vbo- giin, iuo en pravizhen ino pameten visliar Nojih podloshnikov bil, fvojo ludftvo k’ sposnanji te prave vere spravil. V’ 9tem leti njegovega kra-luvanja pa je en haidoiki kral s’ ivojoj vojfkoj njega objel, ino ujemi glavo ino roko odfekal. To je bilo v’ tem leti 642. Na tiftem mefti le je potli veliko zhudeshov godilo. Diviza Maria tSnes!miza. Sa Papesha Liberia je v’ Pumi bil en imenitni gofpod s’ imenom Johanes. Toti je veliko pre-moshenje imel. Kir je pa s’ fvojoj poboshnoj shenoj nizh ne otrok imel, fta onedva oblubla, IHvizo Mario sa fvojo erbinjo noterpoftaviti, ino fta sa tega volo njo profila, de bi njima na snan-je dala, na kaj imata fvojo premoshenje vekihital oberniti. Diviza Maria fe njima na to refen v’ n o zlu perkashe, ino njima na snanje da, de naj njoj na zhaft v’ Rimi eno zirkev spuvata na enem breshizhi, ker bo pridozho jutro s’ fnegom pokrit. Ta poboshna sakonlka tovarfha na to grela k’ Papeški, ino njemi povejta od fvoje oblube ino te perkasni. Kir je pa tudi on toto perkasen imel, je on fe preži s’ fvojimi Melhniki podal na ti breshizh Exquilin, ino fo ga refen s’ fnegom pokritega najfhli na 51‘ den Augufta, kader je najvekfha vrozhina. Papesli je tedaj to toriflie nasnamlal, na kerem fta ta sakonfka tovarfha eno inozlmo lepo zirkev sesidati dala, kera fe je Maria tSneshniza imenuvala, potli pa Maria ta vekflia. K’ toti zirkvi pride mozhno dofti ludi; ino fo fe velikokrat tih poboshnih Romarov poboshne profh-lije na eno zhuaeshiio visho spunile, Perporozhmo ie tedaj tudi mi materi bosliji s’ poboshnimi molitvami v’ njene saproihnje, de bomo od njenega lina Jesula te potrebne gnade sadobili, 7mi den Augufta. 4Sveta Afra, Mant. Afra, v’ Augsburgi rojena, je od fvoje matere polli nezhiftem shivlenji prebdana. Ob tiilrem zhafi je ti is ^Shpanjfkega pregnani Iv. (Shkof Narzifuf v’ Augsburg ravno k’ tifti hishi priihel, ino Afra ga je lepo gorvsela. Kir je pa vidla, kak je ti iv. tShkof lepo Boga molil, ino s’ Tvojim Diakonom pfalme bral, je to njo v’ ferzi tak sbudilo, de je od Velke framote zhres fvojo gnufno shivlenje pred tim poboshnim tShkofom fe na kolna dolvergla , ino fe slo jokala. Narzifuf njo potrobita, ino njo opomene, de bi na Jesufa verjela, ino fe dala kerftiti k’ odpufhenji tih grehov. Na to Afra govori s’ fvojimi deklami, ino tudi tote fo bile perpravlene sred njoj fe preobefniti f tudi njena mati je shelela od tega fv. tShkofa podvuzhena biti. ri'o fe sgodi, ino per enem tjedni fo vfe tote shenfke fv. kerft prijele. Ali kir je nafkorem preganjanje tih Kriftjanov fe sa-zhelo, je Afra pred deshelfkega oblaltnika pokli-zana. Toti njoj rezhe, malikom ofruvati. Ona pa odgovori: „Jas fem ena velka grefhniza bila, prejd kak fem Boga sposnala, nezhern novih grehov k’ tihim perloshiti, v’ kere fem prejel tak po nefrezhi opala, moj Bog je Jesni' Kriftuf, totega imam jas pred ozhmi, pred lotim sposnam jas moje grehe, ujemi jas hozhem farna febe ofrati, de bo mojo telo, kero fem doftikrat s’ grehi oma-deshaia, skus mantro ozhifheno.“ Ino kir je dugo tak s’ njim bila govorla, ino fe na nibeno visho ne dala preoberniti, je on sapovedal, njo shivo seshgati. Preži njo fhergi popadnejo, njo odpe-lajo , flezhejo, ino k’ eni fohi perveshejo, ona pa fvoje ozhi k’ nebi gorpodigne, ino jozhezh moli tak: „Gofpod Jesuf Kriftuf vfegamogozhni Bog! ker fi ti na semlo prifhel, ne tih pravizhnih, te-muzh grefhnikov na pokoro klizat, gorvsemi mojo terplenje k’ odflushenji mojih grehov, ino refhi mene skus toti zhafni ogen od tega vezhnega, ker telo ino dufho na veke mantra.“ Potem en kup derv okoli nje vushgejo, ino tak ona pod po-boshnoj molitvoj gor da fvojo shivlenje v’ tem leti3o4. Kak fo njene dekle svedle, de je mertva, fo hitro ta fhle, ino fo njeno telo najfhle tak, de fe zelo nizh ne na njem posnalo. Toto one vse-mejo, ino ga po riozhi nefejo v’to jamo, kero je njena mati sa fe ino sa te njene she skopano imela, ino fo tam s’ poboshnoftjo fvojo molitvo opravile. Kak je pa deshelfki oblaftnik to svedil, je preži poflal po nje, ino je nje vfe dal seshgati. Sv. Afra je Jesufa veliko ino nesgruntano lubila, kir je veliko bila pregrefhila; lubmo tudi mi Jesufa s' tem vezli, zhim vezh fmo pre-grerhli. 8mi den Augufta. £Sveti Ziriak, Diakon, Mant. Sa zePara Diokleziana fo enkrat Kriftjani k’ enem sidanji permorani bili, ino fo per totem deli malo jefti dobili, pa telko mogli preftati, de fo malo ne mertvi bili., Enemi bogatemi Rim-Ikemi gofpodi fo fe tak seimilili, de je temiRim-fkemi Diakoni Ziriaki ino njegovim tovarlhom fe ponudil, s’ fvojim bogaftvom tim vbogim Kriftja-nom k’ pomozhi biti. Toto Ikerb je Ziriak s’ Tvojimi tovarfhi s’ vefeljom na , fe vsel. Kir fe je pa to nafkorem vunsvedlo, fo tudi k’ tiftem sidanji permorani, potem pa v’ jezho versheni. Tam pa njim je Bog dal to gnado, de kakfhi koli boleni fo k’ njim prifhli, tifti fo na njihovo sa-profhnjo osdravili. Na to fe je veliko Haidov na kerfhanfko vero obernilo. Ravno sa tega volo fo pa oni 'sred 2o drugimi Kriftjani k’ mantri ino fmerti obfojeni. Najprejd fo njim vrele fmole zhres glave vlijali, te pa na lefi rastesivali, ino s’ gaishlami rasniefarli. Kir fo pa pod vfemi to-timi mantrami le Jesufa zliaftili, tak fo vfem glave vfekane v’ tem leti 3oo. „tStormo tedaj ,“ pravi Ap. Pavl, „doklam zhaf imamo, vfem dobro, sofebno pa tem, keri fo nafhe vere.“ (Gal. 6.) 4Sv. Juña ino Rufina, Lonzharize. V Sevili na ^hpanjfkem ña bile dve shenfki Juña ino Rufina, kerivi ña s’ fvojim fvetim ino divifhkim shivlenjom lepo Bogi llushile. Onedve ña od lonzharie shivele, ino vbogim veliko darovale. Kader fo pa haidofke shene enkrat podobo te nezhifte boginje Venuf v’ prozefji okol nofile, ino k’ toti podobi eno belo pofodbo htele kupiti, ña ti dve lonzharizi te pofodbe k’ enem takfhem oftudnem malikuvanji ne htele lem dati. Te haidofke shene na to jesue poftanejo, ino njima vfo njujno pofodbo poterejo ino pohodijo, onedve pa njim to podoho sdrobita. Kir ña pa s’ tem na snanje dale, de fia Kerfhenize, tak ña pred fodnika pelane. Toti je njidve na lefi raste-sivati, s’ shelesnimi grebeni zéfati, ter v’ eno gerdo jezho verzhi pnftil. Kir pa ña le per fvoji veri oñale, je ti fodnik njidve pufiil kres pezhine, kres breshizhe ino ternje vlazhti, potem pa na pol mertve supet v’ jezho verzhi. Juña je preži vmerla, Rufini pa fo fhinjak ñerli. To je bilo v’ tem leti 3oo. Profmo Boga, de naf ponisha ino okrepi v’ nafliih terplenjah. 10t¡ den Augufta. tSveti Lovrenz, Diakon, Mant. Ob zhafi zefara Valeriana je Lovrenz, en mladenzh velike zhednofti od Papesha Sixta II. sa sa Vifhifhdiakona Rimfke zirkve gorvset, ino je njemi fkerb zhres zlrkev ino zirkvene fhaze prek-dana. Kir je pa zefar Kriftjanov ne mogel ter-peti, ino je miflil, de bo nje najleshi dolspravil, zhe bo njih paftire najprejd vkonzhal, tak je Pa-pesb najpred gorprijet, ino k’ imerti obfojen. Kader pa Io ga vunpelali, je ti Diakon Lovrenz jozhezh sa njim fliel ino klizal: „{Sveti tShkof! kam grefh preš tvojega Diakona ?“ Papesh njemi nasaj rezke, de na njega zhaka eno lepiho pre-maganje, ino de bo sa tri dni sa njim prifhel. Potem , kak je tedaj Papesh sred drugimi Mefhniki vmorjen bil, pride red na Diakona Lo%rrenza. Deshelfki oblaftnik hozhe najprejd fhaze te zirkve 's njega imeti, on pa njemi odgovori, de bo, zhe njemi na tri dni odlog dajo, she vfe v’ red spravil, ino vfe fhaze naprejpokasal. On dobi na tri dni odlog, tezhaf pa vfe zirkvene fhaze ino pofodbe v’ penese spravi, ino nje med vboge rastala. Na tretji den pride deshelfki oblailnik, de bi te zirkvene fhaze vidil, ino nje prekvsel, ti fv. Diakon Lovrenz pa je namefto tih fhazov veliko vbogili, flepih, mutaflih, plantavih, ino vfe forte nadloshnih pred zirkvoj v’ red poftavil, ino k’ deshelfkemi oblaifniki rekel: „Na totih vbogih sagledafh one fhaze , kere fem ti jas ob-lubil, tote gorvsemi ino ofkerbi.“ Deshelfki oblaftnik na to mozhno jesen poftane, ino rezhe k' tem fv. Diakoni: „„Kaj? ti fe podftopifh, fi 's mene fhpot delati? O jas she vem, ti hozhefh vmreti, ali ti bofli mi eno pozhafno fmert imel.““ On tedaj preži sapovej, temi fv. Diakoni njegove oblazhila dolsdreti, njega na en rofh pervesati, ino ga na ognji poz h a feni pezhti. Ta sapoved fe dopuni, ali ti fv. Diakon od lubesni k’ Jesufi vushgan pezhenje tega naturalfkega ognja tak lehko predane, de je, potem kak je na eni ftrani she pezhen bil, k’ deshelfkemi obladniki rekel: „Daj me okoli oberniti, na toti flrani tem sadodi spezhen, vreshi ii en kof, ino jej.<£ Potem je pa Ivoje ozhi gor k’ nebi obernil, profil sa preober-nenje Rimfkega ludftva, ino tč je vmerl. To je bilo v’ tem leti 258. Njegovo fv. telo je na desi proti Tiburi pokopano, ino verh njegovega groba potli ena zirkev podavlena. Zhe premiflimo, 9’ kaklho poterplivoftjo je toti nafh fv. Levit fvojo grosno mantro predal, ino premiflimo, kak nepoterplivi fmo mi v’ nafhih malih terplenjah, tak fe moremo barati: Jel nemarno tidega Boga ino tido vero, kak je on imel? Jel ne shelimo v’ tide nebefa priti, kak on? 12'* d en Augufta. tSveta Klara, Diviza. Klara, od imenitnih ino bogatih darfhih na Lafhkem rojena, je od fvojega detindva bila tihega sadershanja, pokorna, ino je rada Boga molila. Ob tidem zhafi je Franz Afifki po medah ino vefnizah kraleftvo boshjo predgal. Totemi fv. moshi je Klara povedala, de je njeno shelenje, iveti ie odpovedati, ivojo divifhtvo Bogi ofrati, ino v’ firomafhtvi temi Svelizhari flushiti. Na to je ona fhla v’ to zirkvizo Porziunkula, ino je tam od fv. Franza prijela oblazhilo te pokore, ino je fhla k' Nunam. Zhe ravno fo njo shlahta hteli od tega odverniti, je vender ne odftopla, doklam je Iv. Franz eno raspadjeno zirkev popravil, ino en hram kupil, v’ kerega je te Klara s’ enoj fvo-joj tovarfhizoj fhla, ino tam pozhetniza tih Kla-rifarz podala, med kere fe je potli tudi njena mati s’ vezhimi shenami od njene rodbine podala. Klara je malo, ino farno profte hrane jela, skusi zeli fhtirdefetdanfki poft pa drugo ne k’ febi vse-la, kak kruh ino vodo. Ona je malo govorila, pa veliko vezh Boga molila, ino je tudi vlako kakhte profto delo opravlala. V’ premifhlavanji Jesufovega rojftva ino njegovega terplenja je ona veliko fös prelila. .Svoje Nune je ona sofebno opominjala, jesik sabersditi, ino fe na muzhanje vaditi * vfe fvoje shele na lubesen Jesufovo vesati, Boga moliti, ino nikol preš dela biti. V’ fvoji sadni teshavni bolesni je ona nizh drugo ne rekla, kak to: „Kak bi fe en zhlovek tosliil, kader Je-sufa na krishi vifezhega ino vfega kervavega ■vidi ?K te pa je fv. Sakramente prijela, ino je pod naprejbranjom terplenja Eriftufovega Cveto vmerla v’ tem leti i255. O gledmo tudi mi, kak fv. Klara, vu vfeh nafhih terplenjah na krishanega Jesufa, ino njemi nafhe teshave gorofrajmo. Vsemte pa tudi vi shenfke njeni navuk k’ ferzi, sabersdite najmre vafhe jesike, ino fe vadite muzhati, sakaj od je-sika fv. Apofhtol pravi, „de tak, kak fe od enega malega ognja ena žela hofta sna vushgati, tak je 12 * jesik kak en ogen, kak en fvet plin krivize, je en glid, ker zelo telo ognufi, ino zelo red na-fhega shivlenja sashge.“ (Jac. 5.) 15u d en Augufta. V’ nebovsetje Divize Marie. Na toti den fe mi po narozhenji iv. matere zirkve sahvalno ino velelo imamo spomenti na tifti zhailiti hip, kader je Diviza Maria, mati Je-sufova, v’ nebo vseta. Njeno shivlenje je bilo puno zhednofti ino poboshnofti. Kaj je njena veft njoj rekla ftoriti, to je itorla, kaj pa je njena veft n jo j prepovedala, tega je ona nikol ne ftorla. Ako ravno pa je ona bila ena tak ponishna, zliifta, fkerbna, bogabojezha ino pohlebna Diviza, de Te je njeno lepo sadershanje Bogi ino ludem dopalo, je vender mogla veliko terplenja ino shalofti pre-ftati. V’ firomafhtvi je mogla fvoje dni prebiti, vfe je mogla preftati, kaj gdd eno materinfko ferze raniti more. Ona je s’ fvojim finekom pred He-rodeshom mogla odbeshati; ona je mogla viditi, kak fo Judje njenega lublcnega fina hudo imeli ino preganjali; kak fo vfo njegovo persadenje sa svelizhanje tih ludi dolsaterli, ino njega sadnizh na krish perbili. Ja Maria je vezli mogla preftati , kak je gda kera mati preftala. Ali potem kak fe je farna previshala, de je njeni fin Jesuf od mertvih (tanil, ino je poleg bila, kader je v’nebo Ihel, fe je oblehkotilo njeno shaloftno ferze. ,She en mali zhaf je ona po v’ nebohojenji Jesnfovem shivela, ino fe per iv. Apofhtoli Johanesi sdersha-vala, potem je pa vmerla, ino je s’ dufhoj ino s’ telom v’ nebo vseta. Tota pofebna gnada fe je pa le toti Divizi sgodila, kera je tak sofebno fvelo shivela. Od nje le naj deklizhi vuzliijo, zhifte biti na dufhi ino teli, ino befedo boshjo v’ ferzi obder-shati. Od nje fe naj matere vuzliijo, fvoje otroke temi Gofpodi perporozhiti ino nje njemi gorsre-diti. Od nje ie ti s’ terplenjami obtesheni naj vuzliijo, skus vero, vupanje ino lubesen poter-plivo prenefti vle krislie ino nadloge tega shivlenja. Ja vfi ie od nje vüzhmo , Boga zlires vfe lubiti, tak bo ona ftorla, kaj njo vfaki den profiino s* timi befedami: „Sveta Maria, mati boshja, profi sa naf vboge grefhnike, sdaj ino na naflio fmert-iio vuro.“ I6li den Augufta. , Sveti Rok, Romar. Rok, na Franzofkem od sblahtnih ino bogatih ftarfhih rojen, je, kader fe je narodil, imel en erdezhi krishez na shelozheki, ino to je njegova mati sposnala sa eno snamenje, de bo ti otrok enkrat en tSveti. Sa tega volo je njega tudi s’ befedoj ino djanjom k’ poboshuofti ravnala, ino on je rasvun tega, kaj je rad k’ boshji ilnshhi hodil, ino po gollo fv. Sakramente prijel, poni-shen, frameshliv, nedushen, meren, perluden ino daroviten bil. Kader je 2o let ftar bil, io ujemi njegovi ftarfhi vmerli, ino on je eno velko erbfhino dobil. Kir je pa on poivetnega blaga ne sa lubo imel, je vfe med vboge dal, grajfhine ino podloshnike pa je fvojemi ftrizi prek puftil, ino je kak Romar oblezhen ’s do mi fhel. Y’Aqua-pendente pridozhi fe ti poboshen Romar poda v’ fhpital, tim od pomorfke bolesni vdarjenim ftrezh. Ednako je ftoril v’ Zesenoi ino v’ Rimi, ter v* Piazenzi. Povfod je tim od pomorfke bolesni navsetim pod nevarnoftjo fvojega laftnega shivlenja lubesnivo llregel, ino njih veliko skus fvojo mo-litvo ino snameuje tega krisha vusdravil. Y'Piazenzi je on enkrat v’tpanji ti glaf saflifhal: „Rok! dosdaj fi ti veliko dela is lubesni k’ meni na fe vsel, odsdaj bofh tudi skus terplenje meni edna-ki,“ ino kak fe je sbudil, je obzhutil, de trefhelko ima, ino ga je v’ levi nogi tak tergalo, de je vezhkrat na vef glaf sakrizhal. De tedaj nebi ni-komi na neperloshnofl bil, tak fe je vlekel v' eno hoilo, gde je ena hutiza bila. Tam je poterplivo prenefel to od Boga poflano teshavo tak dugo , de je od fam febe osdravil. Tezhaf je en pef od fvojega shlalitnega gofpoda njemi vfaki den jedi peruefel. Sadnizh fe je on v’ fvojem romarfkem oblazhili nasaj v’ fvojo domovino podal. Tam pa je sa enega fhpiona sposnan, ino gorprijet, ter pred fodnika pelan, ker je ravno tifti njegov ftriz bil, keremi je prejd fvoje grajfhine prekpuftil. Kir je pa tudi toti njega ne posnal, je njega dal v’ jezho verzhi, ino tam je ti fveti Romar želih pet let v’ nadlogi dopernefel, ne imajozhi nibe-nega drugega trofhta, kak totega, de je s’ Kriftu- Tom po nedushno terpel. V’ toti jezhi je on tudi, potem kak je fv. Sakramente bil prijel, fveto vmerl v’ tem leti 1327. Kir je Bog na njegovo saprofhnjo ino perporozhenje od vezhih meft ino deshel gaishlo tega pomora odvernil, tak ga imajo sa enega poiebnega perporozhnika ob zbali pomora. Naj nam fv. Rok bo k’ enem lepem isgledi, kak bi mogli bolenim radi poftrezhi sa Jesufovo volo, ker toto delo te milofti tak gorvseme, kak de bi le njemi famemi Borilo. V’ nafliih bolesnih pa ifhmo pomozh per Bogi skns saproflinje tih .Svetnikov, ino ne savershmo vrazhitva, sakaj ono je od Boga k’ nafiiem osdravlenji flvorjeno. 20,! den Augufta. .Sveti Bernard, Vuzhenik. Bernard, od grofofkega roda. v’ Burgundi, je od Tvoje matere v’poboslmoiti gorsrejen. On jev’ Tholah velko vuzhenoB skasal, ino je s’ 19™ letmi Te she vunselholal. Kir je pa on en slo lep mla-denzb bil, Te je shenTkatn mozhno dopal. Enkrat je domo potuvajozhi skos nozh v' eni oihtarii oflal, ino ofhtariafhiza fe je tak v’ njega salubla, de je trikrat ikrivoma v’ hisho k’ njemi priihla, ino ga htela na grefhno djanje sapelati, ali on je ■vfakokrat na vel glaf sakrizhab „Vbijavzit vbi-javzi!“ tak de fo vfakokrat ti domazhi na pomozh perbeshali, ino ta neframna shena je mogla pobegniti. De bi Te tedaj Beaaard taklhim sanjkam i84 20. (len Ausufta. ¡no skufhnjavain leshi vugnil, je v' kloThter fhel, Tam je on spervega vlako delo delal, pa je pov-iod Boga pred ozlnni imel. NaTkorem je pa njegov ViThifh njega s’ nekerimi drugimi Meniiii v’ Klervo poTlal, de bi v’ tiilein tolovajTkem kraji en klofhter poftavil. Bernard je naikorem, kak je ta. prifhel, sa Mefiinika shegnan, ino je skus Tvojo fveto shivlenje, skus Tvojo prijasnoft ino befednoft tak imenit podal, de To ga vezhkrat hteli sa jShkofa imeti, on pa Te je vTeli odpovedal. tSv. Bernard je pa bil dushe imenitnefhi, tak, de je vTe, od Thterza do krala no zefara, od Menil a do Papeška, njega sa navuk barat priThlo, Nemore Te isrezhti, ne popilati, kelko dobrega je toti Tv. mosk skus Tvoje predge ino pote, skus molitvo ino zhudeske , ter s' Tvojimi piTmami fto-ril. ’V’ Tvojih predgak je un Tkel na pravo k'Bogi povernenje, ino na lubesen boshjo. Kir je pa grelhno sadershanje tih Kriftjanov ofiro pofvarjal, ino nad bolenimi zhudeske delal, je mogel veliko fiipota predati, je pa to vTe is lubesni boshje rad terpel, doklam je sadnizh dvakrat sa endrugim sbolel, ino shelel vmreti. Toto njegovo shelenje je Bog spunil, ino ga je k’ Tebi vsel v’ tem leti 11 o3* cSv. Bernard je Tvojo divifhko zliiftoft Divizi Marii perporozhil, ino Te skus njeno pomozh vfem takThim skurfinjavam obranil, pred kerimi tudi naT, o Diviza vTeh Diviz obvari, ino nam daj Boga tak lubiti, kak je njega lubil tvoj svefti flushebnik fv. Bernard, 2Sli d en Augufta. 4Sveti Sidon, jShkof. Sidon, od imenitnih ftarfhih na Franzofkem rojen, je sofebno ponishen, ino proti tim vbogitn fmilezhen bil. On je potli ^Shltof v’ Klermoni portal, ino je rloftikrat fvojo jeili ino piti, fvojo oblazhilo ino vfe peneše vbogim dal. On je tem leti 482 Ihel v’ to vezhno shivlenje. jSveti Filemon, Musikant. Ob zhafi Dioklezianovega preganjanja tih Kriftjanov je v’ Egiptumi bil en haidoiki musi-kant s’ imenom Filemon. Toti je savolo njegove musike ino savolo njegovega fmefhnega ino fiial-nega djanja povfod snan bil, ino ga je vfe rado imelo. Kader je tedaj enkrat 37 Kriftjanov pred fodnika moglo iti, je veliko ludftva s’ njimi fhlo, de bi vidli, kak bo fe njim godilo. Tudi ti fha-len Filemon je poleg bil. Ti naprej perpelani Krifljani bi bili mogli temi pred nje poftavlenemi maliki ofruvati, al’ pa te she perpravlene mantre preftati. Vfi fo s’ zhertenjom na malika, s’ vefel-jom pa na mantre gledali, farno Diakon Apoloniut fe je manter vftrafhil, ino je musikanti Filemoni dal fvojo oblazhilo ino 4 slate, de bi namefto njega fhel ofruvat. Ali Bog je kprizhi is enega fmefhnega fhalnika enega ftalnega sposnavza te vere naredil. Filemon je najmre pred fodnika i86 s3. den Aucufta. ftopil, fe prekrishil, ino je nasozhi rekel, de je en Kriftjan, de nebo malikom ofruval, temuzli rajfhi hozhe sa Jesufovo volo vfe mantre terpeti. Na to je fodnik jesen podal, ino je rekel File-moni liže zelo odkriti. Kak fo pa vidli, de je to ti fhalen Filemon , le je vfe na vef glai nafmeja-lo , kir fo vfi fhtimali, de je on to sa ihalo naredil. tSodnik njemi tedaj rezhe le ofruvati, ne pa fe fhaliti, ino Filemon njemi sa refnizo odgovori: „Jas periegnem na shivega Boga, de refnizo govorim, jas fem en Kriftjan. Kir je tedaj fodnik nizh ne s’ njim opraviti mogel, je njemi na ne-kere dni odlog dal, • miflezh, de bo ga shena, otrozi ali rodbina na druge mifli spravila. Ali Filemon je ftanoviten oftal, ino fe }e dal kerftiti. Njegova shlahta fo tedaj tega Diakona satoshli, ker je temu vfemu srok bil. Toti je pa tezhaf tudi vu veri ftalnefhi poftal. ,Sodnik rezhe oba pFed fe perpelati. Na to njidva grosno v’ liže sbijejo., ter njima skos ftopale luknje svertajo, vojze skosi potegnejo, ino njidva tak pa mefti k’ fodniki vlezhejo. Toto nezhlovezhjO' s’ njima dijanje je pa njuj le vu veri okrepilo, ino fodnika k’ framoti poftavilo. Na to je pa njima dal glave vfekati. To je bilo v’ tem leti 287. Nafkorcm potem je pa tudi fodnik fe preobernil, ino je sa Jesufa Kriftufa mantro terpel ino vmerl. .Shalni ino fmefhni ludje fo doftikrat k’ enem pravem rasvefelenji, pa le doklam fo njihove fhale ne neframne ino nepofhtene. Takfhi fhal-niki fe tudi Bogi ne samerijo, zhe fo, kak iv. Filemon , perpravleni, rajfhi vfe sapuftiti, vfe, tudi shivlenje sgubiti, kak malikom tega greha ofruvati. 2 F' den Augufta. tSveti Arni, Apofhtol. Arni, driiga7di Natanael imenuvan, je bil is Kane Galileilke, ino en ribizh. On je Ap. Filipa imel sa Tvojega prijatela. Oba fta bila bogabo-jezha ino pravizhna, ino fta mozhno shelo do tega Odreflienika imela. Kak je tedaj JesufFilipa sa ivojega Jogra fi svolil, je on preži fhel fvoje-mi prijateli Natanaeli tega pravit. Na to greta oba k’ Jesufi, ino kir je Natanael Jesula sa tega pravega Mefiafa ino fina boslijega sposnal, je sa njim fhel, ino njegov svefti Joger oftal. V' drugem leti fvojega ozhitnega vuzhenja je Jesuf njega sred drugimi sa Apofhtola isbral, ino od tiftega zhafa fe on imenuje Bartolomeuf ali Arni. On je bil prizha navukov, zhudeshov, terplenja ino fmerti, gorftajanja ino v’ nebohojenja Kriftufovega. Od fv. Duha rasfvezhen je potem fv. Evangelium predgal Judom ino Haidom, idozhi v’ Persio, Arabio, ino Oftindio. Odonod nasaj idozhi najde vu Frigii Apofhtola Filipa. Potem fe je podal v’ Lykaonio, satem vu velko Armenio. Tam je kra-lovo zher od hudega betega ali padavize refhti oblubil, zhe bi kral kerlhanfko vero gorvsel. Kral k’ temi pervoli, ino kralova zhi je na njegovo molitvo preži osclravila. Na to je kral sevfe- mi fvojimi kerfhanfko vero gorvsel. To je tucli d vanajft mell ßorilo. Sa tega volo pa fo fovrashni-ki tega Kriiljanftva fv. Arneja per kralovem brati satoshili, ino toti je njega dal gorprijeti, ino slii-vemi kosho dol flezhi, ino sadnizh njemi glavo vfekali. To je bilo v’ tem leti 73. Ah premiflimo, kak je toti fv. Apoflitol is gorezhe liibesni k’ Jesufi vfe ftoril, vfe tä dal, fvojo sbivo kosho, glavo ino shivlenje; kaj pa mi hozhemo sa Kriftufovo volo ta dati? O de bi farno premiflili, kaj fi sa to negvifhno pofvetno sadenemo, pa tudi premiflili, de le sa to vezimo fe moremo najbol pofkerbeti. * 25li den Augufta. / .Sveti Ludwig, Kral. Ludwig, enega Frauzofkega krala fin, je od fvoje bogabojezhe ino poboshne matere v' boga-bojezhnofti ino k’ vfem lepim zhednoftim gor-srejen. Po fmerti fvojega ozlieta je 011 s' fvojo materjo vkup kraleftvo prek prijel. On je pa, kak v’ fvoji mladofti, tak tudi potli na troni fvojo mater lepo pofhtuval. jShe ferzhnej, kak fvojo mater, je on fv. mater zirkev sa lubo imel, ino njenim sapovedim pokoren bil. On je sa tega volo vfako nedelo ino fvetek per boshji flushbi fe snajfhel, je velikokrat fv. Sakramente prijel, ino sapovedane pofte svefto sdershal. Vfako fo-boto je on nekerim vbogim noge vmival, ino je vfaki den veliko vbogim jefli dal. S’ 1911“ letini fi je Ludwig eno poboshno ino verlo grofofko 7.her sa sheno vsel. S’ totoj je on v’ lepi edinofti ino poboshnoili shivel, tSvoje otroke je on vfako vezher v’ Tvojo hisho vsel, ino je nje v’ kerlhan-Ikem navuki podvuzhal. On je nje v’ zirkev k’ boshji flushbi pelal, ino je nje k’ molitvi ravnal. Ludwig je pa tudi bil en dobrotlivi ozha Tvojih podloshnikov, en moder ino pravizhen deshelTki poglavar. On je vezhkrat po Tvojih deslielah fhel gledat, kak fe ludem godi. Zhe ravno je on na troni ino okol trona vfe vu velki ino lefhezhi lepoti imel, je vender Te tak ponishal, de je dofti-krat v’ fhpitalih Tam bolenim ftregel. V’ Tvojem 55tem leti je on s’ Tvojoj vojfkoj Thel v’ Afriko, Tushnih Kriftjanov vunrefhit. Tam je pa sbolel, ino je, potem kak je Tv. Sakramente bil prijel, iveto vmerl v’ tem leti 1270. Te lepe opominjanja, kere je Tv. Ludwig fvo-jemi pervorojenimi lini nameilo teftamenta piial, naj bodo vfem (lanom k’ navuki. On je najmre ujemi piTal, de naj pred vfem drugim Boga naj-bol sa Iubo ima, de naj rajfhi vfe terpi, kak bi njega rasshalil; de naj k’ boshji flushbi ino po gofto k’ spovedi gre; de naj bo miloftiven proti vbogim; de naj v’ Tvoji desheli vfe v’ redi dershi, ino naj vezhkrat Bogi sahvali sa vfe prijete dobrote ; de naj Mefhnike lubi ino pofhtuje , ino to njihovo brani; de naj ne terpi fhpotlivih govo-renjih, ne od blishnjega, ne od Boga, ino naj nezhiftega shivlenja v’ Tvoji desheli ne terpi. Sadnizh je njemi pifal, de naj Tv. mefho sa njega pulit ilushiti, ino po vfoj desheli sa njega Boga moliti i. t. v. 28(i d e n Augufta. .Sveti Augufhtin, .Shkof, Vuzhenik. Augufhtin, v’ tem medi Tagade v’ Afriki od haidofkega ozheta ino kerfhanfke matere rojen, je dvojno gorsrejenje imel. Njegov ozha je htel ’s njega enega vuzlienega pravdnika imeti, ne gledezh na njegovo sadershanje; njegova mati, fv. Monika pa je njega v’ kerfhanfki veri podvu-zhila, ino ga sploh opominjala, de bi bogabojezh bil, ino fe greha varval. Kir je pa fe v’ fholah dobro vuzhil, ino potem en glafoviti vuzhenik pofvetnih snanjih podal, ino s’ tem shelo ino volo Tvojega ozheta spunil, fe je tak prevsel, de je na opominjanje ivoje matere namer ne pofluhnil, .temuzli le nizhvrednega tovarfhtva fe dershal. On je she mladi k’ nezhidem shivlenji slo nagnjen bil, ino zhe ravno fi je dodikrat bil naprejvsel, od fvojih gerdobnih shel fe odtergati, je sploh le farno per naprejvsetji odal, ja on je zelo v’ Ma-nihearfko krivoverdvo fe saplel, ino dugo v’ toti flepoti odal. Sadnizh je pa v’ Mailandi od fv. .Shkofa Ambrosia sbudjen krivoverdvi fe odpovedal, ino je katolfhki Kridjan podal. Od Tvojega nezhidega shivlenja pa fhe je le ne oddopil, doklam je ne njegova fv. mati per Bogi skus fvojo veliko fos pretozhenje samogla, de fe je zhres njega fmilil, jno njemi ozhi odperl. Ponzian je najmre njemi perpovedal, kak fta dva mlada zhlo-veka skus potlufhanje branja od shivlenja ivetega Antona fe na kerfhanfko vero obernila. To je Augufhtina tak v’ ferzi sashgalo, de je od framote ino jese zhres fam febe gorskozhil, ino v’ ograd ihel. Tam fi on na eno klop doliede, ino glej, ravno tam njemi Duh fveti njegovo greihnoft tak sposnati da, de veliko los pretozhi. S' I6sami vef pomozhen le on pod enim figovim drevom dolvershe na ivojo oblizhje, ino profi, rekozh: „O Gofpod! kak dugo The bofh jesen? Ne mitli na nalhe prejdne grehe.“ — Ino na enkrat je sa-ilifhal ti glaf kakti od enega paibeza, rekozh: „Vsemi, beri.“ On gorftane, ino gre nasaj k’ ti klopi, na keri je ene bukvize puftil. Tote on gorodpre, ino bere te beiede Ap. Pavla: „Ne hodmo v’ poshertnofti ino pianofti, ne v’ nezhi-floili ino neframnofti, ne v’ fvaji ino nevofhlivofti; lemuzh oblezhte Gofpoda Jesufa Kriilufa, ino ne ftreshte temi mefi po njegovih shelah.“ To je Augufhtina tak v’ ferzi genilo, de je vfemi po-fvetuemi fe odpovedal, ino oblubil farno Bogi flushiti. Zhres en zhaf fe on tedaj nasaj v’ Afriko poda (njegova mati fv. Monika je težkat vmerla), ino preda, kaj je po fvojih Rarfhih dobil, ino dnarje da med vboge. tSamo en hram fi je sa-dershal. V’ tillem je on tri leta s’ fvojimi prija-teli bil, ino fo shiveli kak Egiptofki Menihi. Potem je enkrat v’ to mefto Hipon prifhel, ino tam je tShkof ravno predgal, de enega Mefhnika potrebuje. To ludftvo od Augufhtina ino njegove poboshnofti snajozho njega po lili pela k’ temi tShkofi, ino toti Angnihtina, zhe ravno je jozhezh fe branil, sa Mefhnika shegna. iSafkorem potem fi ti Hiponfki tShkof Tvojega Mefhnika Auguflitina sa Tvojega nameftnika obfnova, ino on po njegovi fmerti poftane Hiponfki tShkof k’ velkemi vefelji vfeh Kriftjanov v’ Afriki. Auguflitin je pa kak .Shkof tudi s’ predganjotn befede boshje, ino lepim ino poboshnim sadershanjom pokasal, de je fam Bog fi njega svolil sa eno luzh te zirkve. On je tudi zhudovitno veliko bukviz od rezhih te vere ino kerfhaulkega sadershanja pital, ino po vfoj Afriki, ja po vfein Kerfhanftvi je glaf od njegovega fvetega sbivlenja ino njegove vifoke vuzhenofti vun fhel. On je tudi skus fvojo mo-litvo zhudeslie delal. Sadnizh, kader fo Vandali to mello Hipon bili salegli, je ti fv. ^Shkof Au-gufhtin sbolel, ino je pod poboshnimi molitvami mirno vmerl v’ tem leti 400. O premiflimo pale tu, kaj Bog 's enega grefh-nika napraviti sna. Is tega prevsetnega, fhtima-nega, nezhiflega Auguflitina poftane en fv. tShkof, kerega fv. moshje ino vuzheniki imenujejo luzh tih vuzhenikov, isgled tih tShkofov» obrambo te yere, prizho te vere, gaishlo fovrashnikov Kri-ftufovih, fol te semle, eno fkerbno zhmelo, kera te verne s’ medom fhpisha, s’ fvojim shalzom pa te krivoverne premaga. Preobernimo tudi mi nalito shivlenje, ino fe is ferza k’ Bogi povernimo, de bo on tudi nam podelil telko gnad, de bomo is temnize nafhih grehov po ftesi te pokore k’ pravem sposnanji luzhi tega fveta prifhli. 29d den Augufta. tSvetega Johanesa glavovfekanje. Ob zhafi, kader je Johanes Kerftnik v’ pu-fliavi pokoro predgal, ino tifte, keri fo fe preo-bernili, kerfhaval, je kral Herodesh k’ velkem pohujihanji s’ fvojega brata shenoj Herodizoj kakti v’ sakoni shivel. Sa tega volo je Johanes njega oftro polvaril, ino njemi rekel, de nefme fvojega brata sheno imeti. Herodesh pa, od nje podhujften, da Johanesa v’ ti grad Macheron notri sapreti. Zhres to je vfe mermralo, ali Johanes je tudi v’ jezhi k’ febi pridozhe na pokoro opominjal, ino kader je Herodesh k’ njemi prifhel, je njemi na-sozhi pravil: „Ti nefmefh tvojega brata sheno imeti.* Tega je pa Herodiza na nibeno vislio ne mogla terpeti , ino je htela, de bi njoj ti nepo-volni predgar ’s poti prifhel. Perloshnoft k’ temu je najfhla per enem goftuvanji, na kerem je njena od pervega mosha zhi fe s’ fvojim lufhtnim ple-fom krali tak dopala, de je oblubil, njoj dati, kajkoli bi fi isvolila, ako pol njegovega kraleftva. Ta napuzana mresha tega tSatana na to hitro gre fvoje matere barat, kaj bi fi od krala sprofila? Ta merska mati pa njoj rezke: „Nizh drugo, kak Johanesovo glavo fi svoli.* Kak je ta deklina to krali povedala, fe je preftrafhil, ino je mozhno shaloften poital; ali kir je on fvojo oblubo s' pri-fegoj poterdil, je ne htel ino ne mogel odilopiti. Pofiile on tedaj enega fvojega foldata v’ jezho s* toj poveloj, d«5 naj Johanesi glavo vfeka, ino njo v’ fkledi na miso pernefe, Johanes, kerega na-rojenje she je zhudeshno bilo, ino ker je angelfko fveto shivel, je s’ vefeljom safliihal fvojo k’ fmerti obfojenje , ino vleka fe njemi glava, ter le v’ fkledi pernefe na miso, ino kral sapovej, njo toj deklini dati, ona pa njo nefe fvoji materi. Ta ftrahovitna Herodiza pa s’ enoj velkoj igloj fv. Johanesa jesik na drobno sprebodne, kir je njoj njeno neframno shivlenje telkokrat naprejsnafhal. tSv. Johanesa fmert fe je pergodila v’ 3itera leti po Kriftnfovem rojftvi. Ah na kaj sa ene ftrahovitne pregrehe pela ta nezhifta lubesen! glava najfvetefhega is Cvetnikov fe da eni neframni plefanzi, ino eni sheni, kera v' shlahti sakon prelomuje, ti angelfko ziniti predgar te pokore poftane enManternik tih gnni-nih lufhtov. Ali ravno greh te nezhiftoili fe naj-vezhkrat she na tem fveti kafhtiga, kakti fe je sgodilo Herodeshi, Herodizi, ino njeni zheri. Ilerodesh je najmre prejd imel Arabfkega krala zher sa sheno. Toto je savergel, ino je to od fvojega brata saversheno sheno k’ febi vsel. Kak je to njegov teft svedil, je s’ vojfkoj nad njega fhel, ino ga je premagal, zefar Kaligula pa ga je ob kraleftvo djal, ino is deshele pregnal, ino tak je Herodesh odpotli, fv. Johanesa glavo sploh pred ozhmi imajozh, od ftraha sploh trepetal, ino na sadnje od farnega grisenja te vedi revno vmerl. Herodiza je te, kader je s’ tim fv. jesikom tak grosno delala, kprizhi mertva okol pala. Njena zhi pa je v’ en samershjen potok pala, ino fi na ledi fhinjak gladko preresala. Takfho fmert fo imeli ti neframni nezhiftniki ino grosni vmarjavzi k’ enem ftrahi viem , keri tak shivijo, kak fo oni shiveli. 3Gli den A u g u f t a. ^veta Rosa, Diviza. Isabela, saVolo njene sofebne lepote Rosa imenuvana, je v’ Ameriki v’ ti desheli Peru od shlahtnih ftarfhih rojena ino v’ bogabojezhnofii gorsrejena. Kak je pa farna na fvojo lepoto ne nizh dershala, tak je tudi svefto fe varvala, de njena lepota nebi nikoga rta grefhne miCli ali shele napelala. Sa obdetshanje fvoje divifhke zhiftolti je ona fvojo telo s’ oftrimi poiti ino sploh s’ delom vkarjala. ,Svoje ftarfhe je Otta rta vfako befedo bogala, njihovo Velenje sa JesufoVO sapo-ved sposnajozha. Kader je 2o let itara bila, fo njo njeni ftarfhi hteli enemi bogatemi mladenzhi sa sheno dati, k’ temu pa fe je na nibeno visho ne dala perpraviti, sakaj ona je fvojo divifhtvo she davno bila Jesufi oblubila. Kir je sploh de^ lati mogla* fi je v’ ogradi eno hutizo poitavila, ino eno boshjo mantro, ter nekere druge podobe notri djala. Tota hutiza ino rosite fo bile njeno najvekfho vefelje. Rasvun tega tedaj, kaj je k’ ntefbi fhla, je ona fkoro zeli den v’ ogradi bila. Savolo njenega tihega ino poboshnega sadershanja je pa ta lepa Rosa veliko mogla predati, je pa vfe rada terpela. Kader fo njeni ftarfhi skus eno 13 * nefrezho v’ firomafhtvo prifhli, je ona k' enem gofpodi fhla sa deklo, cle bi fvojim darfhim mogla kaj pomagati. Sa tri leta pa je tak slo sbolela, de je perpravlena bila, s’ Jesufom na krishi umreti, ino je tudi fveto vmerla v’ tem leti 16x7. Vsemte fi en isgled od tote .Svetize, vi mlade shenlke, kere fe s’ vafhoj lepotoj fhtimate, ino s’ njoj temi grehi sainke davite. ,/delovna lepota je golufna ino prašna: le tida shenika, kera je bogabojezha, je hvale vredna.“ (Prov. 3i.) 31li den Augufta. }lShe le nebofh ofruvala malikom, ki fo te svrazhliiK Ona pa odgovori: „„Jas le ofru-jem Jesufi Kriftufi , ker je fvojo shivlenje sa me ta dal. On je mene toto nozli potrofhtal, ino me svrazhil; sa njega s’ vefeljom rada mojo kerv prelijem.KC< Na to je deshelfki oblaftnik tak fer-dit poftal, efe je njo s’ shelesnimi grebeni tergati ino s’ gorezhimi baklami shgati, potem pa v' merslo vodo potuniti dal. Ona pa je JBoga hvalila, ino preži fe je safliflial en glaf od neba, rekozh: „Pojdi Regina, de bofh krone tvojega Svelizhara deleshna.K Na toti zhudeshni glaf fe je viflie ofem fto ludi na kerfhanfko vero oberni-lo, fv. Regini pa je preži glava vfekana. To je bilo okoli tega leta 25i. O zhudovitna ftanovitnoft ene mlade deklizh-he! Gde bi fe sdaj takfhe snajfhle, kere bi sa fvojega nebefkega paftira volo sapuftle ívojega o/.heta ino ívojo erbio, ino bi takfune grosne mantee sa njega préñale? Ali ako bi deklizhi k’ ferzi vsele, kaj sa en lepi venez íe temi divifhtvi v’ nebefah plete , bi tudi ívojo diviíhtvo v* ledig ftani Jesuíi oblubile, v’ sakoni pa ívojim moshe-vom noter do fmerti sveñe bile. 8ml den Septembra. Narojenje Divize Marie. Narojenji Div. Marie na zhaíbje she v* petem ftolétji en fvetek noterpoñavlen sato, kir je ona tak, kak Jesuí ino Johanes, she per fvojem rojñvi fveta bila. Na toti den imamo Bogi sahvaliti sa to gnado, de je on Div. Mario flie pred njenim rojñvom sa mater tega Odreíhenika pofvetil, ino imamo njega profiti, de bi naí po nafhi fmerti k’ tiñim gorvsel, med kere je Div. Maria she per fvojem rojñvi fe fhtela. 4Sveta Ida, Vdova. Ida, na Franzofkem od imenitnih ftaríbih rojena ino v’ bogabojezhnoñi gorsrejena, je kak v’ srañi, tak tudi v' lubesni boshji sploh gorjemala, tak, de je sa njene nedushnoñi, frameshlivofti, ino sa njenega tihega sadershauja volo njo vfe pofhtuvalo. Pergodilo fe je, de je grof Egbert per vojfki ranjen ravno k’ njenim ñarfhitn bil pernefhen. Totemi je Ida lepo ítregla, ino fe je s’ njeno pametnoftjo ino poboshno dobrotlivodjo njemi tak dopala, de je, potem kak le je svrazhil, fi njo sa sheno vsel. Lubesen k’ Jesufi, ker je sa na! na krishi vmerl, je njidva vkupsvesala, ino tota lubesen je naredla, de fta nikol ne en-drugega shaloftila, temuzh s’ tihoj pohlebnoftjoj endrugemi Tvoje Tlabofti prenefla. S’ bogabojezh-nofljo, lepim sadershanjom, s’ krotkoftjo, Tkerb-noiljo ino delavnoftjo je ta luba shena Tvojega mosha rasvefelila. Ali she sa nekere leta je njega sgubila. Po njegovi Tmerli je ona v’ eni kapeli žele vure sa njega Boga molila. Kir je The mlada, lepa, ino tak dobrega sadershanja bila, ja njih veliko bilo, ki To njo sa sheno liteli imeti, ona pa nibenega ne vsela, temuzh je vdova oftala, de bi tak leshi Bogi Tlushila. Ona je tedaj Tvojo telo ino hude shele v’ ftrahi dersliala, Te je veliko podila, je na terdi klopi Tpala, zelo priprofto Te nofila, ino je veliko vbogim daruvala. Tak je ona nekere leta Tamo sa nebela shivela, sadnizh pa od ene duge ino teshavne bolesni obiTkana je kak en isgied poterplivofti ino Bogi v’ roke danja fveto vmerla v’ tem leti 810. O de bi vTaka nevefta ednake Thaze te zhifto-fti, polilebnofti, bogabojezhnofti ino kerfhanfke lubesni v’ sakon pernefla ; o de bi vTaka shena s’ ednako tiho pametnoftjo, mirnoftjo, Tkerbnoftjo ino kerThanlko poterplivoftjo febe ino Tvoje otroke pofvetila, ter Tvojega mosha rasvelelila; o de bi vlaka vdova ednako Te dershala beTed Tv. Ap. Pavla, ker pravi: „Kera je ena prava vdova, ino .sapufhena, ima savupanje na Boga poftaviti, ino nozh no2h no den v’ molitvah ino profhnjah oftati. Sakaj kera v’ luihtih shivi, je shivozh mertva.*4 (I. Tim. 5.) 9li d e n Septembra. 4Sveti Korbinian, 4Shkof. Korbinian, blisu Parisa rojen , ino od fvoje matere v’ lubesni boshji gorsrejen, je she kak otrok rad Boga molil, rad k' mefhi ino predgi hodil, ino fe rad vuzhil. Potem fi je en klolhter poleg zirkve iv. Germana poftavil, ino je v’ tiftem 14 let tak poboshno shivel, de je njih veliko k* njemi prifhlo, ki fo fe v' njegovo molitvo per-porozhili ino ga sa dober navuk barali. Potem je fhel v’Rim, ino je od Papesha sa tShkofa sheg-nan, te pa je it.el, ino je fv. Evangelium predgal po vfoj Lombardii, ter vu veliko meftah ino ter-gih Franzofke deshele, ino kir je fvoje predge s’ zhudeshi polerdil, tak njih je veliko na kerfhan-fko vero obernil. Ednako je iloril tudi v’ Parfki desheli. Kir je pa Parfki vajvoda s’ fvojega brata vdovoj kakti v’ sakoni shivezhi velko pohujfhanje daval, ino savolo fv. ,Shkofa Korbiniana fvojo pregreho sposnal ino sgrival, je ta hudobna shena tega fv. Vuzhenika na fkrivnem htela vmoriti dati, 011 pa je to svedil, ino je na fkrivnem odifhel. Kir je pa ti desheliki vajvoda na fkrivnem vmor-jen, ino njegova divja shena ob vfe to fvojo djana ino pregnana, je fv. Korbinian v’to mefto Fraising nasaj fhel, ino je supet opravlal fvojo Apofhtolfko 14 delo, doklam je Bog njega k’ febi vsel v' tem leti 750. ■» Fobolfhajmo fe, kader nal duhovni paftiri na pokoro opominjajo, sakaj nespokorjeni grefhniki bodo prejfhli, llli den Septembra, .Sveti Felix ino Regula, Mant. Felix ino njegova feftra Regula fta na to ne-imilno sapoved zefara Maximiniana, kir ne fta htela malikom ofruvati, v’ shelesne sharjave kolela pervesana ino ftrahovitno mantrana. Regula je ihe vu vrelo fmolo pofajena, ino je raspufhen fvinez mogla piti. Potem Io njima glave viekane. Te odfekane glave pa fta onedva gorsdignila, ino nje na 5o lakti dalezh nefla, .Sveta Notburga, Kuhariza. Notburga, od priproftih ,kerfhanfkih ftarfhih v’ Tirolfkem rojena ino k’ lepem sadershanji gor-srejena, je v’ enem gradi sa kuharizo gorvseta, ino kir je skus fvojo sveftoft ino fkerbnoft, skus perludnoft ino pohlebnoft gofpodi ino gofpej fe dopala, je ona per njima flushila, doklam fta grajfhino fvojemi fini prek dala. Tudi totemi fta Notburgo kak eno saftopno, bogabojezlio, svefto ino fkerbno deklo perporozhla. Notburga je prejd imela dopufhenje, to , kaj je od jedi prek oftalo, per vratah vbogim rastalati. Tega mladega go- fpoda sliena pa je tega ne dopuflila, temuzh je oftanjke rekla fvinjam dati. To je Notburgo mozhno rasshaloAilo. Ona je tedaj po petkih s’ farnim kruhom ino vodoj sa dobro vsela, ino je fvojo jefti tim -vbogim dala. Ta gofpa na to jesna, satoshi Notburgo fvojemi moshevi, de ona s’ tvojim daruvanjom bodikaj ludi k’ gradi vadi. De bi fe ti gofpod previshal, kaj Notburga tim vbogim nofi, je on enkrat proti njoj fhel , ino jesen njo pobaral, kaj bi nefla ? Ona rasgerne fvoj fir-tuh, ino njemi pokashe farno trefhje, oddela po-fodbizo s' vinom, ino on pokuG, pa je fam lug. Ti gofpod na to fhe bol jesen gre, ino povej fvoji sheni, kak je najfhel. Tota pa s’ enoj prafkoj gre nad Notburgo, ino njoj sponofi, kaj ona njenega gofpoda tak k’ norzi ima, ino njoj rezhe, kprizhi prozh fe pobrati. Notburga je pa fvojega gofpoda ne k’ norzi imela, to je Bog skus en zhudesh tak naredil, de fo fe fhpishe ravno te na trefhje, vino pa na lug obernilo. Notburga fe je tedaj k’ odhajanji perpravila, ali fhe prejd kak je grad sapuftila, je gofpa sbolela ino vmerla, ino Notburga fhe je njoj v’ njeni bolesni lepo Gregla. Ti gofpod fe je zhres to naglo fmert fvoje shene niozhno rasshaloftil, ino je dal veliko vbogim da-ruvati. Notburgo pa je le prozh djal. Ona je tedaj k’ enemi kmeti flushit fhla. Tam fi je pa prejd vunsgovtarila, k’ eni blisni zirkvizi vfaki den po opravlenem deli Boga molit iti. Kir je pa njeni gofpodar eno foboto ravno v’ shetvo njo ktel duslie per deli sadershati, ino fi je fhpot ’s nje delal, je ona rekla: MK’ suamenji, de je to H * Bogi samerjeiio, hozhern toti ferp v' luft obeftite ino glej, kak je ierp gor pognala, je vu fraj lufti oftal vifti. V’ tem gradi je pa v’ treh letih, kaj je Notburga prozh bila, tak vfe na nizh hililo iti, de je gofpod Ikoro ob vfe prifhel. Sa tega volo je on Notburgo nasaj ilushit vsel, ino njoj do-puftil, kak prejd, vbogim daruvati — ino glej, v’ kratkem je on supet viega sadofti imel. To je njemi tak k’ ferzi fhlo, de je fvojo grajfhino fini prek dajozh odlozhil, en pufhavnik poftati, ino je tudi odpotli zelo kakti na famozhi shivezhi fa^-moBogi Ilushil, ino The vfe vezh vbogim daruval. Notburga pa, kader je zhutila, de je konez njenega shivlenja blisn, je s’ iv. Sakramenti ofkerb-lena le k’ fmerti perpravila, ino je pod velikim jozhom tih vbogih fveto vmerla v* tem leti i3i3. Njeno fv. telo je od dveh volov preš furmana k’ ti kapeli, kam je per kmeti ilushezha Boga molit hodla, perpelano, ino pod altar v’ grojj polosheno. Vuzhte fe od fv. Notburge vi drushina, keri le v’ meftah hozhete flushiti, kak je ona is graj-fhinfke Ilushbe v’ kmetizhko fhla. Vuzhte fe od nje, kak bi mogli, namello kaj vu vafhih fraj vurah le sa vafhimi lufhti grete, tote vure v’ molitvi dopernefti. Vuzhte fe od nje pokorno!!, pohlebnoft, poterplivoft ino poboshnoft, sofebno pa svelloil, de bo Jesuf enkrat vam rekel: „Ja, moj poboshen ino svefti flushebnik! kir fi ti zhres malo svefti bil, tak te hozhem zhres veliko poftaviti, pojdi notri vu vefetje tvojega Go-fpoda.“ (Matk. a 5.) 12u den Septembra. (Sveti Mazedoniuf, Mant. Mazedoniul je sa zefara Juliana tega odílople-nega sred fvojiini tovarfni sa kerlhaníke vere volo veliko mauter preftal, ino je sadnizh na osharjen roíh djan, veleli fvoje mantre dokonzhal, ino je fvojo shivlenje gorofral tiftemi, ker je prejd naf tak lubil, de je sa naf mantro terpel, ino sa naí na krishi vmerl. 4Sveti Guido, Meshnar. Guido, v’ Brabanti od firomafhkih pa po-boshnih ílarfhih rojen ino k’ lepem sadershanji lak kak k’ deli ravitan, je slie mladi bil en isgled hogabojezhnofti, poboshnofti, frameshlivoíli, bog-livofti ino nedushnolli, tak, de je sa Angelza te vefi imenuvan bil. Kader je enkrat savolo enega opravila v’ eno vef blisu Briifelna poflan bil, je tam v’ zirkev fhel, ino pred podoboj matere boshje eno zelo vuro tak poboshno Boga molil, de je tiñe zirkve Farmelhter ga k’ lobi poklizal, ino ga baral, odkod bi bil, ’s zhefa bi shivel, i. t. v. Guido je te bil okoli i4 lót ftar. Kir je pa ti Farmelhter njegovo liromafhtvo, njegovo rasfvezheno pamet, ino njegovo ferzhno pobosh-noft sposnal, je njega sa meshnara per Ivoji zirkvi gorvsel. Guido je s' vefeljom toto flushbo prék vsel, ino njo sevfo Ikerbnoñjo ino pohlehnoñjo sv6ilo obnaflial. Is lubesni k’ Bogi, ker je v’ zirkvi soiebno nasozjti, je on zirkev sploh fna-sliil, s’ roshami ino drugimi lepimi rezhmi ziral, ino je rasvun tega tudi doflikrat po nozhi dugo v’ zirkvi Boga molil. Do tote flushbe je Guido takfho lubesen imel, de je, ako ravno ga je en tershez k’ lebi vsel, on le pa nasaj v’ fvojo meshnarlko flushbo fhel, ino je nafkorem savolo fvojega fvetega shivlenja imeniten podal. Potem je on dvakrat v’ Jerusalem fhel, ino je to drugo-krat domo pridozhi Cveto vmerl v’ tem leti m2. Od fv, Guida fi vfi meshnari en lep isgled vsemte, ino glejte, kak en fkerben ino poboshen meshnar fi per svefti flushbi te zirkve sna nebefa saflushiti. lili de n Septembra, Isvifhanje fv. Krisha. Kader je v’ tem leti 614 ino 6i5 sa zefara Heraklia Persianfka vojfka v’ Judofko deshelo ino v’ Jerusalem prifhla, je Jerusalem sred toj zirkvoj boshjega groba poshgala, ino ti fv. krish, ker je v’ eni fhkrinji gorhranjen ino sapezhateu bil, s’ fobom odpelala. Sa 14 let je zefar He-rakliuf toti fv. krish fhe sapezhaten nasaj dobil, ino ga je fam nefel na goro Kalvario v’ to zirkev boshjega groba. V’ tem leti 1009 je tota zirkev supet rasderta, zefar Mihael pa njo je pale dal gorsesidati. V’ tem leti 1808 je fhe enkrat vfa pogorela, ali ti boshji grob je na eno zhudeshno visho obvarvan oftal. Ogen je naj mre tab mozlien bil, de je kamenje pokalo, ino sheleso fe raspu-ihalo, ti fv. grob je pa zelo neollikodjen oftal. Kader io najmre na tem pogoriihi fhli gledat, kakfhi bi iv. grob sdaj bil, To najfhli zelega, na fred ognja hladnega, ino zelo na tih lefenih dverah je ne nizh posnati bilo. Ti fv. grob je ali na fred itrafhnega ognja tak oftal, kak de neblo ognja blisu bilo. Tak je Gofpod Bog fhe v’ sdaj-jiem zhafi s’ tim fv. grobom ozhitno en velki zhu-desh ftoril, s’ tim fv. krishom pa fo fe she od negda velki zhndeshi delali, Spomenmo fe na dnefhni den, kader Zirkva spomenek flori od nasajsadoblenja, ino supet no-terpoftavlenja fv. krisha, na te nesgruntane dobrote, kere je Kriftuf skus fvojo fmert na krishi nam ftoril. 4Sveta Edita, Diviza. Edita, ena hotiviza ali nesakonfka zhi Eng-lendarfkega krala Edgara, je od fvoje, potli spokorjene ino poboshno shivezhe, matere v’ pobosh-nofti gorsrejeua, ino je po isgledi fvoje matere rada Boga molila, duhovne bukvize brala, rada delala, ter fvoje telovne skele v’ ftrahi imela. Ako ravno je njeni ozha njoj vezhkrat dofti dnar-jov poflal, de bi fi drage ino lepe oblazhila spravila, je ona tote vekfhital vbogim ino bolenim na pomozh dala, iiio je tudi njeno vefelje bilo, bolenim ftrezhi. Ona je tudi drugazli bila en isgled vfeh zheduoitih, sofebuo te ponishnolti. Toto je ona laftno v’ tem pokasala: Kader fo njo najmre po imerti njenega ozheta po vfi fili hteli sa kra-li/.o poftaviti, je ona na nibeno visho ne pervolila, ino je rekla, de fe nikol nezhe v’ nevarnoft po-ilaviti, per enem pofvetnem kraleftvi to nebefko sgubiti. Rasvun drugih dobrot, kere je ona nad-loshnim ftorila, je tudi en fhpital ino eno lepo zirkev dala sesidati. Ino kader je ti Iv. tShkof Dunftan na njeno profhnjo to zirkev ahegnal, je per altari ftojezh fe rasjokal , ino rekel: „Edita, ta Bogi lublena dufha, bo nam ikoro odvseta, ino bo v’ to nebefko domovino prefeljena; sa 43 dni bo fe tota fvetla svesda vternila.“ Ino tak le je tudi sgodilo. Ravno v’ njeni zirkvi, v’ kero le je vfaki den podala, je sbolela, ino je, potem kak je od fv. Dunftana Iv. Sakramente bila prijela, fveto vmerla v’ tem leti 084. 16li den Septembra. ^v. Ludmila, deshelfka Vajvodiza. Ludmila, v’ Pemfki semli od shlahtnih ino bogatih ftarihih rojena, leje Pentfkega deshelfkega vajvoda lini tak dopala, de fi je njo sa sheno vsel. Toti vajvodov fin je k’ Markomanfkem krali potujozh s’ tima dvema Moravfko - flovenfkima Apofhtolma Zirilom ino Metudiom fe sposnal, ino tota dva fta njega, njegovo sheno Ludmilo, ino njujne otroke, ter Rudmilinega ozheta ino njene brate v’ kerfhanfki veri podvuzhla ino kerilila. Odpotli je Rudmila fvojo prejdno haidofkp flepoto objokala, ino je najlepfhe zliednofti spun‘avala, ter vbogim ena darovitna mati bila. tSvoje malike je dala ovariti, ino zirkvene pofodbe ’s njih napraviti. Kir je pa shelela na lamom fvojemi Logi flushili, je to fvojemi moshevi povedala. On je pervolil. Tedaj je desheló fvojemi fini prek dal, ino s’ fvojoj shenoj v’ pufliavo fhel, ino rta tudi enega ftaregaMefhnika s’ fobom vsela. Kak rta onedva tak en zhaf v’ pufhavi fveto shi-vela, je njujna haidofka fneha enega fina porodila. Totega je Ludmila k’ febi puftila pernefti, ino ga je v’ kerfhanfki veri dala gorsrediti, Te-zhaf je pa totega otroka ozha vmerl, pa je poleg fvojega fina fvojo mater Ludmilo, ne fvojo sheno zhres deslíelo portavil. To je njegovo sheno tak fvadlo, de fi je naprejvsela, Ludmilo ’s fvéta spraviti. Ludmila sa to snajozha fe k’ fmerti per-pravi, ino na enkrat prideta dva imenitna gofpo-da k’ njoj, Tota dva ob polnozhi v’ Ludmilino lisho noter rtereta, sdereta njoj pezlio ’s glave, loto vkupspleteta, ino njoj okol fhinjaka versheta, ter njo po hishi okoli vlazhita, ino sadnizh njoj na fteni glavo rasbijeta. To fe je sgodilo v’ tem leti 927. Njeno fv. telo je po nekerih letali zelo frifhko najdono, ino y’ Prag v’ fy. Jurja zirkev prenefheno. ,Sv. Ludmila nam naj bo en isgled te dobrot-livofti ino pravega kerlhanfkega sadershanja, kero ne je portavleno v’ slielo po pofvetni zliafti. Tota shela je njeno fneho na to grosuo vmorjenje napelala. |7li d en Septembra. £Sveti Lambert, (Shkof, Mant. Lambert, od shlahtnih ino bogatih ftarfhih rojen, ino od enega fv. Abbata v' bogabojezhnofti gorsrejen, je sa Tvojega fvetega shivlenja volo potli (Shkof v’ Maftrihi poftal. Kir je pa ’s fhko-fie pregnan gratal, je v’ en kloihter Thel, ino tam skus oftro pokornoft ino ponishnoft vlem k’ isgledi bil. Potem je nasaj na fhkoffo prifhel, ino preš henjanja kerihanTko vero predgal. Kir je pa to grefhno shivlenje tih Vifhifhih oftro pofvarjal, To oni na njega tak jesni poftaii, de To moshe s’ oroshjom nad njega poflali. Kak fo toti prifhli, je Lambert dolpokleknil, ino je jozhezh sa Tvoje fovrashnike molil, te pa je eden is tih moshi ga prebol, ino ti fv. tShkof je vmerl. To je bilo v’ tem leti 709. Per njegovem grobi Te je veliko zhudeshov godilo. \ ,Sveti «Servuluf, en vbogi tShterz. £Servuluf, she od fvojih detinfkih let vel sla-jnan, je nizh ne mogel delati, ino je sato Ti mogel sploh vbogeime profiti. On je v’ Rimi prebival, ino je vfaki den k’ fv. Klementa zirkvi pred vrata nefhen vbogeime profil. Vezher fo ga vfakokrat pa v’ njegovo boshno prebivalifhe sanefli, gde je njegova mati s’ njegovim bratom fe sdersliavala. Totima je on vfe, kaj fi je sprofil, na fvoj ino njtijni shivesh dal, farno telko fi je vknpskranju-val, de fi je fv, pifmo kupil. Toto, kir je fam ne brati snal, fi je puftil od drugih sploh naprej-brati, tak, de je veliko na pamet vedil. On je v’ fvojem boshtvi ino nadlogi ne nigdar nepo-terpliv bil, temuzh le vlaki den previdnoil vezh-nega Boga hvalil, ker nibene ftvari ne sapufti. Po dnevi tak, kak po nozhi, je on ob gvifhnih zha-fih livaleshne pefme ino pfalme pel, ino s’ enoj bcfedoi fveto shivel. Potem pa, kak je v’ toti fvoji nadlogi veliko zhafa bil preshivel, ino od veliko bolesnih bil zelo oflabil, je nekerim njega obifkajozhitn naprej povedal, gda bo vmerl, ino je tudi, potem kak fe je s’ tim savupanjom na to vezhno svelizhanje lepo k’ fmerti perpravil, iveto vmerl v’ tem leti 670. Vuzhte fe od totega .Svetnika vi vbogi Ihterzi, kak imate s’ vafhim firomafhkim ftanom aadovolni biti, vafhe nadloge Bogi gorofrati, vafhe dare k’ dobremi oberniti, lepo Bogi flushiti, ino fe fveto k’ fmerti perpraviti, de bote po tem firomafhkem ino nadloshnem shivlenji prifhli k’ vshivanji ne-befkih dobrot, lipi den Septembra, tSveti Januar, tSJikof, Mant. Januar, v’ Neapoli rojen, je ob zhafi Dioklo-zianovega preganjanja tih Kriftjauov bil tShkof v’ Beneventi, ino je savolo vere pred deshelfkega oblaftuika bil poklizan, de bi malikom ofruval. Kir jo k’ temu ne pervolil, je v’ eno vrozho pezli vershen. Ali kak je bil noter verslien, je vel plamen tak is pezhi vun fekal, de je njih veliko oshgal, temi iv. ¿Shkofi pa je neti en lal sgorel. Sa tega volo je deshelfki oblaftnik njega tak pu-ftil rasepinjati, de fo zhlenki popuftili, te pa v’ jezho verzhi. Kak fo njegovi tovarihi to svedli, fo fe k’ njemi podali. Tudi toti fo mogli pred deshelfkega oblaihiika, ino kir fo tudi oni fe od kerfhanfke vere ne dali odverniti, je fod sklenjen, de imajo vfi sred Januarom derezhim llvarim naprej versheni biti. Na ti den, kader bi fe to imelo sgoditi, fe je mozhno veliko ludftva vkup-sbralo, ter je Januar s’ fvojimi tovarihi naprej perpelan, ino divji medvedi fo nad nje vutipu-fheni. Toti fo derezhi nad nje vihrili, ali kak fo blisu njih bili, fo kak krotke ovze na enkrat na roitcm podali. Na to fe je njih veliko k’ sposnanji vere Kriitufove obernilo. Sa tega volo je deshelfki oblaftnik sapovedal, enemi sa drugim glavo vfekali. To je bilo v’ tem leti 3oo. Per teli fv. Januara fe fhe sdaj zhudeshi godijo. Ne odpovejmo fe, sa Jesufovo volo tudi sa nafhega blislmjega kaj terpeti; sakaj ker sa fvo-jega blislmjega nizh nezhe predati, tidi je ne pravi Kridjan, 20u d e n Septembra. .Sveti Euftachiuf, Vojfhak. Euftachiuf je ob zhafi žefara Trajana bil en Vifhifh per vojfki, ino le je Plaziduf imenuval. Zhe ravno je fhe nevernik bil, je vendcr od tih haidofkih gnufob ne nizh na Tebi imel, temuzh je bil sdershliv, pravizhen, ino dobrotliv tak proti ioldatom, kak proti vbogim. Tudi njegova shena fe je njegovih zhednoftih dershala, ino da tudi fvoja dva fina lepo gorsredila. Plaziduf je, kader ne shoda bilo, s’ jagom vefelje imel. Per-godilo pa fe je, de je ravno na jagi enkrat sa enim jelenom dirjal, ino je toti na eno vifoko pezhino fkozhil, ter fe proti njemi obernil. Pla-ziduf ga gleda, ino na enkrat med njegovimi rogli sagleda boshjo mantro, ino saflifha ti glaf: „Plaziduf! sakaj ti mene preganjafh? jas fem Je-suf Kriftuf, ino imam dopadenje nad tvojimi zhednoftmi.“ Plaziduf fe preftrafhi, ino ’s konja dolpadne, ter bara: „„Gdo fi, Gofpod?“* Ta podoba odgovori: „Jas fem Jesuf Kriftuf, ker je vfe is nizhefa ftvoril.“ Plaziduf gre , ino to fvoji sheni povej, te pa fe sred fvojoj shenoj ino fvojima finoma da kerftiti, ino on je to ime Euftachiuf na fe vsel. Po kerfti fe njemi Jesuf supet perka-she, ino njemi naprejpovej, kaj sa ene nadloge bode mogel preftati. V’ kratkem pride kuga ino pomor k’ njegovi hishi, ino njemi vfa drushina pomerje, ter vfa shivina prozh pride, ino sadnizh je njerni vfe to njegovo prozh vseto , tak, de je na fkrivnem s’ shenoj ino s' otrokoma mogel oditi. Kak je po morji le pelal, je ti Vifhifh na barki ujemi njegovo lepo sheno po lili prozh vsel, ino on je lam s’ tima dvema otrokoma mogel ’s barke dol iti. On gre s’ njima, ino pride k’ enem vel-kem potoki. Kir je pa ne bilo mofta, nčti fe drugazh moglo prek priti, je on enega otroka puftil na tem kraji, s' ovim pa je prek plaval, ino ga na overn kraji dol djal. Po ovega iinka nasaj plavajozh je vidil, de njerni je tega perve-ga en lev odnefel. dvrazhal,pa Vfer sabftcjrr; ona je per fvoji obiubi oftala, ino je sa tega voio pred fodnike perpelana, ter obfojena ,• de bi divjim ftvarim naprejvershena bila.. To io tudi s’ njoj ftoriii, ali te derezhe ftvari io, kakti krotke ovze, fi k’ njenim nogani flollegle•, ino kader io nje nad njo hiijftili, io ie okol oberiiile, ino io fhle v’ ivoje hleve nasaj. Tekla je potem Ir’ Rimi bila v’ ogen vershena, ino kir je tudi toti njoj nizh ne ftoril, je ona po tem zbudeshnem per shivlenji obdershanji ivoje dni na taftiem doper-nefla v’ ftanovitni molitvi ino v’ spunenji najlep-ihih kerfbanfkih zhednoilih. Ona je file doilikrat nad navuki Ap. Pavla fe rasvefelila, potem je pa fveto vmerla v’ tem leti 80. .Sveti Ozhaki pofebno hvalijo njeno diviihko zhiftoft, kero je v’ najvekthih uevarnoftih neoma-deshano obdershala, ino bol ihtimala, kak vfo zhaft ino bogaftvo tega fveta. Jel tudi sdajne deklizhke tak ftorijo ? Jel ie varjejo grelhnih per-loshnoftih? Jel imajo na fe pafko? Jel s’poboshnoj molitvoj ii sprofijo to gnado tega sdershauja? 24ti den Septembra. .Sveti Ropert, .Shkof. Na toti den fe fv. mati zirkev spomene na s’ zhaftitim obhajanjom preneflienje tela fv. Roperta v’ to nbvo fhkofofko zirkev v’ tem leti 16821 To drugo beijefh 27^ den tSufhza. -fibeb' i imit boq s.- , u 1 , Jut . , iivjij ,< ; i tSveti"Filip Beiiizitif, Menih. .CuSt iJ Filip, od tega vifokoshlahtnega toda Bonizi, je od ivojih ftarfhih v’ bogabojezdmofli gorsrejen, poteni- pa v’ Pariš v’ fhole dan, ino fe je taru vrazhitva tak dobro navuzhil, de je Doktor poftal, Kir je pa nevarnofti tega fveta sposnal, je on na eno poiebno perkasen Div. Marie .Servitarfki Menih poftal. Tarn je on fvoj vifoki rod, ino fvojo veliko snanje k’ ftrani djajozh najproftefhe opravila ofkerbel, kakti na njivah, na verti, v’ kuhnji, ter poftreshbo v’ zirkvi ino per miši. Potem kak je sa Mefhnika bil shegnan, je naikorem sa Generala fvojega reda bil isbran. Sdaj je on fvojega reda klofhtre obifkaval, ino nje k’ pravem redi ravnal, ter kak Mifionar v’ Lafhki, Franzofki, jNiderlendarfki ino Nemfhki desheli veliko ludih k’ pravi veri obernil, sofebno je on vedil nepokorne podloshnike na pokornoft spraviti. Kader •je konez fvojega shivlenja blisu zhutil, fe je k’ fmerti perpravil. Najprejd je fv. Sakramente prijel, potem fi je puftil Pfalme ino vfeh (Svetnikov Litanie naprejmoliti. Per tih befedah: „Mi grefh-niki, profitno tebe, flifhi naf!K je omedlel, ino dugo kakti mertev bil. Kak je pa k’ febi prifhel, je rekel: „Moji brati! jas fem velko vojfkuvanje s’ mojim fovrashnikom imel, on mi je vfe moje grehe naprejdershal, ino me je sa njih volo htel v’ pekel imeti, ali Jesuf ino miloftivna mati Ma- ria fta Satana odegnala, ino fta mi she ti vezhni pokoj pokasala.“ Potem je vsel boshjo maniro , je njo na perfa pertifnil, ino je pod timi befeda-mi: ,,Y’ troje roke perporozhim mojo dufho ,** fveto vmerl. To je bilo v’ tem leti 1285. Bog je skus njega veliko zhudeshov delal. Tudi mi fe Jesufi ino njegovi materi Marii s’ enim dopadlivim shivlenjom ino s’ poboshnimi molitvami perporozhmo^ de fe neboma te po-fledne vure bati imeli.. , 29t! d en Septembra. tSveti Mihal, Archangel. Na toti den naf nafha mati zirkev spomene na eno na gori Gargan v’ pezhino od fam dleba napravleno zirkev, kera je na eno zhudeshno per-kasen fv. Mihala na njegovo ino vfeli Angelov zhail shegnana. Bog je tudi skus veliko zhudeshov', ino vezh perkasnih fv. Mihala temi fveti dal sposnati, kak povolno je njemi, de fv. Mihala ino te druge Angele pozhaftimo, ino nje na po-mozh klizhemo: sakaj on je' firfht tih Angelov, ker sploh pred tronom boshjim hoji; on je tihi Angel, ker je Bogi vfigdar pokoren, ker je sa tega volo tega nepokornega Luzilera pregnal, ino tudi te druge nepokorne Angele od spuntanja prozh dershal; on je ena pofebna bramba zirkve boshje ino varuh vfeh Pravovernih, kere on brani v’ naltornoftih ino skufhnjavah tega hudega fo- vrashnika v’ slnvlenji, pofebno pa na fmertno vuro, im> po fmerti on njih dufhe pred boshanfkega fodnika pela. ' • Sfi U&iič . x'Va:* .: Sata po opofnenenji te zlrkvé vezhkrat sa-vuplivo k’ njértii’ rezmo: MiSveti Archangel Mihal ! brani naf v’ tem vojikuvanji,' de na ftrafhni fodbi ne prejdemô.“ Mo de le njegove hrambe vredni Hotimo, tak Jmj d mo ponishni ino pokorni, kak im,> sa z. h a il boshjo, kak on, proti temi hudemi fovrashniki: ino njegovim naftOruaftim, kak on, 'J”- •*{ aivtoH Julvtrv /iisaj MÎ 30ü d e n S e p 't e' ih.br a. 4Sveti HieronimuP, Vuzhenik. Hieronimür ali Jeronim, v* tShtrigovi Panonie bd kerfhanlkih premoshnih ftarfhih rôjen, ino V’ bogabojezhnofti gorsrejen, ter v’ tih potrebhih snanjah podvuzhen, je v’ Rim v’ fhole poflan. Tani fe je spervega fhe dershal tega, kak fe je bd Tvojih ftarfhih naviizhil, potli pa fe je i skus hude exemple piiftil na grehe te-mladofti sapelati, Ali kir je Bog njega fi sa end ïuzh te zirkve isbral, je njèmi nafkorem dal to gnado, de je fvoje pregrehe sposnal, ino fe spokoril. ’S Rima je fhel v’ Trier, ino je tam per fam febi odlozhil, fvéti fe odpovedati, ino kak' Pufliavnik Bogi fl.u-shiti. Odonod fe je v’ Aquileo podal, ino je tam s’ vczhimi fveto shivezhimi moshrni v’ snanje pri-ihel. Potem igre nasaj v’ fvojd domovino, odonod Vupet’v’ Rim, tepa v’ Antïofcbdo. Tudi tam je s’ vezbimi poboshnimi moshmi fe sposnal, ino fe veliko od njih navuzhil. Potem je pa v’ eno pu-ihavo med Sirio ino Arabio fe naftanil, ino tam v’ shgezhem funzhnem shari na farnem shivezh. od oftrega poila ino bedenja zelo floki, od funza pa vef spezhen bil. Tam fo njemitelovne skufh-njave telko sadele, de fe je vzhafi jozhezh k’ Kri-flnfovim nogam dolvergel, ino nekokrat nozh no den sa njih odvernenj e profil. Tote profhnje je Bog oflifhal, ino je njega s’ nebefkim trofhtom pomiril. De nebi nizh zhafa imej, le je Hebrear-Iki jesik vuzhil. Potem kak je fhtiri leta bil v’ pufhavi dopernefel, je v’Antiocbii sa Mefhnika shegnan, ino je fhel v’ Konftantmopel, potem pa nasaj v’ Rim. Kir je. njegovo oftro shivlenje, ino njegovo veliko snanje, sofebno fv. pifma v’ Rimi na hitrem fe okoli ¿vedlo, je veliko, moshkih ino shenfkih k’ njemi fhlo, rasfvezhenja ino lepega isgleda ifkat. Ali ravno sa tega volo fo njega njegovi fovrashniki podushili, de je rajfhi shenfke kak moshke podvuzhal» Na toto krivo podushenje je on ne ene befede rekel, ino tak je tudi vfe potihnilo. Zhres en zhaf je pale Rim sapuftil, ino je fhel v* Betlehem. Tam je on fv. pifmo preflavil, ino veliko drugih lepih navukov popifal. Sadnizh je sbolel, ino je fveto vmerl v’ tem leti 420. Ta levova glava v’ Kalendrah pomeni te divje ftvari, med kerimi je fv. Hieronimuf v’ pufhavi shivel, f • 1 - ' ■ u <■; ! i • t- I \ J , Med premifhlavanji, 9’ kerimi fe jo fv. Hieronimuf proti skufhnjavam branil, je on sa .naj-mozhnefho dershal toto od fhtireh poflednih: od Tmerti, fodbe, pekla ino nebel. Toto premiihla-vauje bo tudi nanj mozhno hainovito, sakaj iv. pifrao pravi: MVu vleh tvojih djanjah fe smifli na tvoje polledue, ino nikol nebofh pregrefhil.* (Eccli. 7.) f , .#1 M €1 J I il U ■ Ji OKTOBER. lTa nedela Oktobra. ,Svetek fvetega Roshenkranza. Zh. ravno fo she ti poboshni Pufhavniki Ozha-nafhe na ihtevilo molili, tak je tifto ne bil Roshen-# kranz. To fhtevilo Ozhanaihov ino Pomarjih s’ perftavlenimi ikrivnoftmi od Jesufa ino Marie, kero fe iv. Roslicnkranz imenuje , je od iv. Dominika vpelano. Toti je najmre ravno te, kader je na Franzoikem Albingensarfka krivovera naj-bujfne sazhela okol le grabiti, ta prifhel, ino je velko shelo dobil, de bi toto mogel dolspra-viti. De bi pa njemi to mogozhe bilo , je on fe Divizi Marii perporozhil, ino je njo sa potnozh profil. Na to je mati boslija ujemi na pamet dala, £v. Roshenkranz moliti, ino od njega predgati. To on flori, ino s’ velkim haikom, sakaj na mo-litvo iv. Roshenkranza je Bog preži tč veliko zhudeslinega ftoril: greihnikom , ki fo she dugo v' tSatanovi oblaili bili, je na poboshno molitvo tega Roshenkranza dal to gnado, de io ivojo gerdo shivlenje , ino uevarnoft vezhnega po- .gublenja sposnajozhi fe povernili ino spokorili, ino fo potli Iveto shiveli, fveto vmerli; sakonfki, ki fo endrngemi nesvefti poftali, fo na poboshno molitvo tega Rošhenkranza fvoje velike pregrehe -sposnajozhi ino objozliezhi fe lubesnivo supet se-dinili, ino fo potli v’ svefti sakonfki iubesni po-ibdshno shiveli, ino fveto vmerli; ftarfhi foskus poboshno molitvo iv. Rošhenkranza sadobli bo-gabojezhe, pridne otroke; poboshni io skus toto molitvo dobli gnado te ftanovitnofti i. t. v. — Savolo telkih skus toto molitvo sadoblenih gnad fo tedaj naftale bratofhine fv. Rošhenkranza, ino le je skus toto molitvo tudi ob zhafi vojfkuvanja velka pomozh od Boga sadobila, kakti v' tem leti 1671; Te je najrnre ti fv. Papešh Piuf V. sred viemi fv. Rošhenkranza bratofhinami fe Divizi Marii perporozhil, ino na to io Kriftjanfke vojike te ftrahovitne Turfke armade premagale, ino tak Laihko deshelo ino Rimfko mefto od ene ftrafhne nevarnofti odtele; Sa Papesha Klementa XI. je v’ tem leti 1716 Turfka vojika nad Vogerfko deshelo planila, ino naiho vfo zefarftvo v’ ftrahe poftavila; ali ravno ob tiftem zhafi, kader io bra-tofh.ine iv. Rošhenkranza v’ prozefjah skus po-boshno molitvo tega Rošhenkranza sa premaganje tih Turkov proiile, je zeiarlka vojika Turka premagala., ino ga dalez.h v’ njegove deshele nasaj segnala. Sa tega volo io Rimiki Papeški sapo-vedali, de ie vfako leto na pervo nedelo mefza Oktobra spomin iv. Rošhenkranza ima zhatlito obhajati, ino io vtem totim bratofhinam, ter viem, keri fv. Roshenkranz poboshno molijo, odpuiki vundani. Molmo Jv. Roshenkranz s’ pravo poboshnöftjo, sakaj tota molitva je en pravi roshen hranez- ali venez, ker je Jesnfi ino Marii bol dopadlivs kak najlepfhi venzi, nam pa bo tota molitva hafuo-vitefha, kak vie druge molitve, sakaj v’ tati molitvi je ne ena farna befeda, s’ kerpj nebiiBoga vsliaftili, njemii hvalo dali, jno njega ea kdj !^#SÄofMU «BaadftaiSo/i .vi ovlifem onriaodoq «:ioJ < • iadeodoh ;o .to snbhcr »oi’wjodug T« 'den Oktobra. ovliiorn b$ps tiiiteldofi** o •<= o* it «jle liidfsi. oiovisž tSveti Remigmf, .Shkofi ^ Remigiuf, na Franzolkem od vifokoshlahtnih ino poboshnih ftarfhih she v’ njihovi ftarofti rojen, :js bil prav po kerfhanfko gorsrejen, ino vu vfek potrebnih snanjah dobro podvuzhen. On je bp takfhe befednofti, takfhe poboshnofti, takfhega divifhkega ino lepega sadefshanja, de jo she s* 22«d letmi bil sa (Shkofa isvolen, Toti inladi ,Shkof je bil en pravi isgled v’ befedi ino djanji , v’ lubesni ino veri, soiebno pa v’ zhiftofti, takY de fo Kriftjani ga mozhno lubili, ino tudi Krivo-verniki ino Neverniki ga fhtimali. Sa njega volo fe je kral Klodoveuf na kerfhanfko vero obernil, ino fe kerftiti dal; ja on je od tega fv. tShkofa vsel podvuzhenje v’ sadershanji ino- kraluvanji. tSv. Remigiuf je viflie 70 let (Shkof bil. On je Franzofko deshelo na kerfhanfko vero obernil, ino je, potem kak je fvoji ino drugih dufham vezhno shjvlenje bil spravil, fveto vmerl v’ tem leti 553. Oti totega fV. .Shkofa fe vnzliimo , kelko e'n fam zhlovek sambrb, zlie she od biladofti fe Bdgi prekkcla, ino noter do fmerti ftanovituo s’ gnadoj boshjoj dela. 2b> d en Oktobra., .Sveti Leodegar, .Shkof, Mant. Leodegar, na Franzofkem od vifdkoshlahtnih ftarfhih rojen, ino od enega .Shkofa'gdrsrejehj je savolo fvojega velikd snanja ino sofebno lepega sadershanja she mladi poftal Mefhnik, ino nafko-rem tShkof. Kak tShkof je on sofebno fi.to fkerb vsel, Melhtvo ino pofvetno gofpodo v’ lepi edi-nofti obdershati. On je tudi pravize te zirkve ftanovitno sagovarjal. Ali sa nekere leta je en kralevfki flushebnik Ebroin lemi fv. .Shkofi tak fovrashen poftal, de je njemi puftil ozhi vunsko-pati , ter jesik ino vuftnize prozh vresati; Leodegar je pa vender Boga hvalezh na zhudeshno visho govoril. Ebroin ga je satem dal v’ en klofhter sapreti, sa dve leti pa njemi glavo vfe-kati. To je bilo v’ tem leti 685. Per njegovem grobi fo fe velki zhudeshi godili. Njegov fo-vrashnik Ebroin je potli na fkrivnem vmorjen. .Sveti Bavo, Spokorjenik. Bavo, v’ Brabanti od firfhtofkih ftarfhih rojen, je Tvoji materi tak lubesnivi bil, de je ona temi lublenemi otrozhezi nizhefa ne mogla sabranti, neti To njegovi vuzheniki njemi fmeli kaj hudega rezhti ali ftoriti. Kam le en takfhi Tvoji voli prekpufhen otrok oberne, Te je nafkorem poka-» salo. Ocf miadofti navajen, Tvojim lulhtom nagajati, je Te hitro potepuhovaiiji, nezhiftemi shiv-lenji ino vTem nepridnoftim prekdal, doftikrat tudi drugim na velko Thkodo. Na enkrat je njemi do shenitve vola pribila, ino on dobi eno shlahtno, bogato, lepo, bogabojezho, lubesnivo sheno. Toto je on prav rad imel, ali to nezhifto djanje je le ne ta puitil. To je pa njegovo pridno sheno tak v’ Terzi peklo, de je britko jozhe-zha preš henjanja Boga proTla sa preobernenje Tvojega mosha. Bog je njene proThnje ofliThal, ali ona fe je tega ne vzhakala. Bog je njo k’. Tebi vsel v’ ti vezhni mir. Kak je ta poterpeshliva ino lubesniva shena bila vmerla, je Bavoa taka sha-loft pobila, de je Tvojo gerdo shivlenje, s’ kerim je Tvoji sheni telko pezhezhe shalofti naredil , odurjavati sazhel, ino Ti naprejvsel, Te pobolfhati, de bi vreden bil, Tvojo lubo sheno enkrat v’ ne-beTah viditi. Poda Te on tedaj v’ Gent, de bi Tv. ,Shkofa Amanda predge TliThal. Ino glej, ravno Te je predga vfa njega dotikala. Na to Bavo gre k’ temi Tv. tShkofi, ino Te ’s zelega Tvojega shiv-lenja spovej, shivozho sgrivajozh vTe Tvoje grefhne djanja. Potem gre, ino da vTo Tvojo premoshenje vbogim, ter zirkvam ino klofhtrom , ino Te poda v’ eno holto, ino Te tam v’ eni votli bukvi na-ftani. Kir To pa tam hitro sa njega svedli, je on Thel v’ eno drugo hofto, ino je tam v’ eni hutizi želih 24 let grehe Tvoje miadofti objozhezh veliko bedel, ino Boga molil, doklam je fveto vmerl v’ tem leti 653. Nad njim le je dopunilo, kaj fv. pifmo pravi: „En lam febi prekpufhen paib fvoji materi fra-moto dela.££ (Sap. 29.) „Ker fhibo sadershi, tifti fvojega Kina zherti; ker pa ga lubi, tifti ga she spervega v’ ftrahi dershi.£C (Prov. i3.) Nad nje-govoj shenoj pa fe je spunilo, kaj Ap. Peter she-nam pravi: „Vi shene ! bodite vafhim moshevom podloshne, de bodo oni, ako fhe keri ti befedi ne verjejo, skus vkupshivlenje s’ shenami preš befede dobleni, kir bodo vidli, kak fe vi zhifto ino bogabojezho sadershite.££ (I. Petr. 3.) 4(i de n Oktobra. .Sveti Franz Afis, Menih. Franz, v' Aftsi na Lafhkem od bogatih ino imenitnih ftarfliih rojen, je po fvojem sefliolanji fe mogel tershtva vuzhiti, kir je njegov ozha ter-sliez bil. On je bil pohleben, perluden, pameten, ino sofebno proti vbogim fmilezhen, pa tudi eno malo nepriden ino gisdav. V’ eni bolesni je pa to oblubo ftoril, to ta pitftiti; ali fhe le kres en zhaf je sazhel fvojo gisdo, fhtimanje ino vefele tovarfntva sanizhuvati, ino je volo do famozhe dobil. I)e bi fam febe ino fvoje shele premagal, je on v’ ferzi Boga molil, ter fvete rezhi, sofebno pa terplenje Kriftufovo premifhlaval. Toto je njemi tak k’ ferzi fhlo, de je vfigdar fe zhres nje rasjokal. Potem fe je k’ enem firomafhkem Mefhniki podal, ino je tam fe pod molitvami ino jozhom tak spodil, de fo ga, kader je nasaj v’ Afis prifhel, ne posnali, ino fo ga v’njegovem boshnem obiezhi ofmehuvali, ter blato ino kamenje po njem metali. Kak je njegov ozha to vidil, je jesen ga popadnil, ino ga vlekel v’ fvojo hisho , ter ga je sbil, ino ga noter saperl; ali njegova mati ga je supet vunspuftila. Kir je pa od fvojega naprejvsetja no odftopil, je njegov ozha ga pred gofpodfkoj ob erbio djal. Franz je pa pred Vifhifhfhkofom fe flekel, ino je fvoje oblazhila ozheti dal , rekozh: „Dosdaj fem tebe sa mojega ozheta na semli imenuval, odsdaj bom po pravizi rekel: „Nafh ozha v’nebefah. Per totem imam sdaj mojo erbio v’ nebefah ifkati, na njega poftavim sdaj vfo savupanje.* Ti Vifhifh-fhkof ga obine, ino njemi d& Ivoj plajfb. Potem njemi pernefejo boshne kmetizhke oblazhila, ino on fe poda v’ eno hofto, te pa v’ Porzinnkulo blisu Afisa. Y’ Porziunkuliki zirkvizi je on enkrat skus Evangelfke befede obudjen finaprejvsel tak firomaihko shiveti, kak Jestif, ker je v' firo-mafiitvi fe narodil, v’ firomafhtvi shivel, ino nagi na krishi vmerl. V’ tem on gre, ino ludi opominja na pokoro, ino kir fo vidli, kak je on shivel , fe njih je veliko preobernilo. Sa dve leti je she imel nekere jogrizhe, kere je vunpoflal, de fo pokoro predgali. Kader njih je 12 imel, je njim toto naredbo naprejpifal : „Sdershavajte Evangelium Jesufa Krillufa; shivte v’ pokornofti, preš laftinftva, ter v’ zhiftofti* Papesh Inozenz je to naredbo poterdil, ino tim Menihom dal oblail, po- povfod iv. Evangelium predgati. ,She sa shivlenja Tv. Franza fo njegovi Menihi vu vfeh fhtireh talili fveta ti Iv. Evangelium predgali, ino njih je v’ petih letih she vifhe pet taushent bilo. Od njega ali ima Franzifkanarfko , ino od totega Mi-horitarfko ino Kapuzinarfko menifhtvo fvoj pozhe-tek. tSv. Franz je malogda kaj kuhanega jel, ino je fvojo telo v’ oftri pokori dershal. On je Tvojim Menihom tudi delati sapovedal, de nebi v* manjuhuvanji v’ fkufhnjavo pali. V’ tih vbogih ino s’ terplenjom obloshemh je on prefhtimal tega vbogega ino s’terplenjom obloshenegaSvelizhara. Zhe ravno je pa tak poboshno shivel, je vender febe sa najvekfhega grefhnika dershal, ino je sploh na Boga iniflil, sploh Boga molil. V’ njegovih sadnih lelah fo ujemi suamenja ran Kriftu-fovih od enega Angela noier vtifjene. Po enem Ivetem shivlenji pride ena frezhna fmert. Eno tako fmert je fv. Franz ftoril v’ tem leti 1226. Sv. Franz je vfem firomafhkim k’ podvuzhen-ji, de naj s’ fvojim firomafhtvom sa dobro vse-mejo, ino fvoj revni ftan naj gorofrajo tiftemi, ker je sa nafho odrefhenje v’ enih boshnih jaflah fe narodil, po firoinafhko shivel, v’ golem firo-mafhtvi na krishi vmerl. Ti bogati pa fi naj od njega isgled vsemejo, v’ pofvetno blago ne ie prevezh salubiti. Vfi fe pa od njega vuzhmo, poboshno, fveto shiveti. gmi d ,jn Oktobra. ,Sveta Brigita, Vdova. Brigita, od ^hwedofkega kralevikega roda, je v’ Ivojem defetem leti enkrat od enega Mefhni-ka, kader je od terplenja Kriñufovega predgal, tak obudjena, de je od tiñe vure ti po vfem teli ranjeni ino s’ kervjo obléti Svelizhar njoj sploh pred ozhmi bil, ino je fe vfigdar rasjokála, gda je od njega zhula praviti. Toto njeno ferzhno fmilenje zhres tega ranjenega Svelizhara fe je Ihe bol povekfhalo , kader fe je njoj Jesuf per-kasal, kak de bi bil ravno te krishan bil, ino je k’ njoj rekel: „dej, kak fetn napravlen.“ Na ba-ranje , gdo bi njega bil tak ranil, je on odgovoril: „Grehi tiftih, keri mene ino moje sapovedi ne fhtimajo, ino moje proti njim lnbesni ne vse-mejo k’ ferzi.“ Od tiñega hipa je Brigita shelela fvojo nedushnoñ temi krishanemi Jesufi oblubti. Kir je pa njeni ozha Jitel, de je s’ i6mi létmi mogla enega firfhta sa mosha vseti, je ona s’ to-tim v’ lepi svéñoñi shivela, ino je ne prehenja-la Jesufa gorezho lubiti, zhe ravno je tudi Tvojega mosha sa lubo imela, ino njemi ofefti otrok porodila. Ona fe je proño nofila, ino je fvoje otroke v’ bogabojezhnofti gorsredila , rasvun tega pa je zirkve po goño obifkavala , ter vbogim ino boleniin rada poflushila. K’ obrejuvanji je vfako nedelo ino fvetek, vfaki petek pa k' spovedi fhla. Kader njoj je mosh bil vmerl, fe je prinzefinfkemi flani odpovedala, je fvojo premoshenje med Tvoje otroke rasdelila, ter je en klolhter sa Nune dala poilaviti, ino je v’ toti klofhter ihla. Tam je fkoro vlaki den k’ spovedi ihla, ino je telkoBoga molila, de fe je njoj Jesui supet perkasal, ino je ferzhno k’ njoj govoril. Sa dve leti je ona s' Tvojo zherjo Katrejo ihla v’ Rim, odonod pa v* Jerusalem. Kader je pa 's Jerusalema nasaj ihla, je na poti sbolela, ino je v’ Rimi fvojo shivlenje fveto dokonzhala. To je bilo v’ tem leti 1373. Toti tSvetizi je Jesuf pravil, ino nam viake-mi pravi: „Zhe na moje befede verjefh, ino nje sdershiih, tak ti veielje ino svelizhanje na veke nebo menkalo. S’ kaj sa eno lubesnjo Tem jas tebe nasaj k’ iebi spravil; jas iem vmerl sa te, de bi tebi tvojo erbio nasaj dal, zhe njo hozheih imeti; jas Tam febe tebi dam, krala te zhafii dam tebi sa dar, lubi mene zhres vfe drugo.“ 9‘* den Oktobra. sSveti Dionisiuf, 4Shkof, Mant. Dionisiuf je v’ tretjem ftoletji s’ fheftimi drugimi od Rimlkega Papesha v’ Galio poflan. Tam je on vu vezhih metlah ino krajih ti fv. Evange-lium predgal. Kak je s’ dvema tovarihoma v’ Pariš prilhel, ino tam skus obsnanjuvanje tega Evangelja ino skus zhudeshe v’ kratkem njih veliko na kerlhanlko vero obernil, je to haidofke farje tak Ivadlo, de lo ilkali njega ’s fveta spraviti. Pride ravno od zelara Maximiana ta sapo- 1« * ved, de imajo Kriftjane preganjati, mantrati ino vmarjati, ino preži je Dionisiuf sred Tvojimi to-varfhi pred fodnika pelan, ino kir ne lo od te prave vere odilopli, fo njim glave odfekane. ,Sv. Dionisiur je fvojo odfekano glavo s’ rokami prijel, ino njo na 2ooo ilopin dalezh neiel. ll4» d en Oktobra, cSveti Nikasi, {Shkof, Mant. Eden is tih, kere je Rimfki Papesh s’ fv. Dionisiom v’ Galio podal, je bil tudi Nikasi. Tudi on je skus perpomaganje tih zhudeshov njih veliko na kerfhanfko vero obernil, ino je sa tega volo ob glavo djan. Tudi on je, tak kak fv. Dionisiuf, fvojo odfekano glavo dalezh nefel. Zhe ravno je Gofpod Bog pad timi pervimi predgari tega Evangelja skus zhudeshe fvojo po-febno do njih dopadenje nasozhi skasal, je ven-der njim odlozhil, de le skus velike terplenja fo prifhli k’ ti vczhni erbii kraleftva nebefkega. ^veti Gumar, sakonfki tovarfh. Gumar , v’ Antverpenfkem od shlahtnih ino premoshnih ftarfhih rojen, je she od nature bil frameshliv, ter modrega ino pohlebnega sader-shanja, perluden, ino fmilezhen. Yu vfem tem fo pa njegovi ltarfhi ni ega fhe bol poterdili. K.ir je s’ Franzofkim kralom Pipinom fi v’ rodi bil, je toti kral njega k’ febi vsel. Njegovo lepo shivlenje, sdershlivo, poboshno ino isgledno sa-dershanje je njemi spravilo lubesen vfch'Vifhifhih, sofebno pa je kral njega sa lubo imel. Toti je njemi eno sbeno spravil, kera je poleg fvoje shlahtnofti, bogaftva ino lepote potli ie skasala kak ena gisclava, napili j ena , fvojglavna ino oftudna shena, ino je njemi k’ britkem terplenji bila. On je pa vfe to terpel, miflezhi, de je ona njemi na skufhavanje te poterplivofti dana. On je njo na vfe vishe vdobraval, ali vfe je sabftojn bilo. Sa nekere. leta je mogel s’ kralom k’ vojfki iti. Prejd kak je odifhel, je vfe fvoji shem prek dal, ino je njo profil, de bi s’ flushebniki, pod-^ loshniki ino fushniki lepo djala. Ali ta nefmilna shena je enim podloshnikom vosno shivino, drugim ovze prozh vsela, fkoro vfem pa telko dela ino rabote napravla, de fo edni zelo na nizh prifhli; fushnike pa je dala namefto shivine k’ vosi saprezhi, ter nje s’ palzoj tepili, ino tak per farnem kruhi ino vodi k’ deli perganjati. Kak je Gnmar per ofmili letih nasaj domo prifhel, je fani vidil, kak je eden is njegovih ilarih flusheb-nikov bil k’ vosi sapreshen ino tepen. Ti dober Gumar je tedaj najprejd Boga profil, de bi njegovi sheni njene grosnoili odpudil, te je pa ’s dobrega njo pofvaril, ino sadovolfliino spravil tem, kerim je ona tak hudo sadevala. On je nje vkuppoklizal, ino je nje pomiluvajozhi sa od-pufhenje profil. On je nje k’ fvoji miši povabil, ino je njim veliko dobrot ftoril. Kir je njegova shena vfe to vidla, je ona na en zhaf holfha podala , ali preži je supet od fvoje perye nezhlo~ vezilje hudoferzhnofti fe navsela. Gumar fi je tedaj naprejvscl od nje prozh oditi. On sato po-ftavi v’ Line eno zirkev, ino eno huto poleg, ino fe s' pervolenjom fvoje shene ta podd. On je pa fhe sploh sa fvojo sheno ino sa fvojo hisho fker-bel, poleg tega pa lepo Boga molil ino ga profil sa preobernenje fvoje shene, ino glej, Bog je njega ofliflial: ta shena je sazhela zhres farno febe premifhlavati, ino je sposnajozha fvojo hudobnoft Boga ino fvojega mosha sa odpufhenje profla, potli sploh v' pokori ino lepo slovela, doklam je spravizhana vmerla. Njeni mosh Gumar je fhe potli g let v’ delali te lubesni dopernefel, potem pa je fveto vmeri v’ tem leti 774. O de bi vfaki mosh, ker takfho sheno ima, tudi takfho poterplivoft imel; pa tudi vfaka hudobna shena tak sposnala fvojo hudobnoft, ino fe tak preobernila, pobolfhala ino spokorila 1 13“ den Oktobra. tSveti Kolman, Mant. Kolman, od tShotlendarfkega kralevfkega roda, je vfe zhafti fvojega roda sapuftil, ino je v’ Romarikem oblazhili fe napotil v’ Jerusalem obifkavat teh krajov, gde je Jesuf bil ino mantro terpel. Ali she v’ Efteraihi fo ga sa enega sve-davza ali shpiona sposnali, ino ga sato gorprijeli, sbili ino v’ jezho vergli. Potem , zhe ravno je pred fodnikom rekel, kam je njegov pot, fo ujemi le ne verjeli, temuzh ga nefmiluo gaishlali, kamenje po njem metali, na lef ga rasepinjali, ter s’ osliarjenimi klefhamj ga fhipali. Sadnizh fo njega sred dvema rasbojnikoma na eno drevo' obelli. To je bilo v’ tem leti 1012. Kir je pa njegovo truplo lepo frifhko oftalo; ino zelo to fuho drevo, na kerem je viTel, fe obselenelo ino zvefti sazhelo; ino fe fhe fo drugi zhudeshi godili: fo ludje to telo, potem kak je she poldrugo leto bilo viflo , ’s dreva dolvseli, ino nje pod zhaftitimi pefmami v’ eno zirkev sanefli. Kak je potem to fv. telo v’ Melk prenefheno, je fhe .feli V'0 frifhko bilo, ino mozhno lepo difhalo, k’ ozhitnem snamonji, de je ti poboshen Komar pofvezhen. £Sveti Maximilian, cShkof, Mant. Maximilian, v’ Želji na tShtajerfkem od shlalit-nih ino imenitnih ftarfhih rojen, je s’ fedmimi letini enemi poboshnemi Mefmiki k’ gorsredjenji ino podvuzhenji p rek dan, ino je kak per letali, tak per zhednofti ino modrofli gorjernal. Kir fe je fvojih ftarfhih nafkorem snebil, ino je on bil edini fin, je to veliko premoshenje vfo po njih dobil. Vfo toto premoshenje pa je on med fvo-jega ozheta fushnike rasdelil, ino je fhel v' to mefto Lorch v’ Efteraihi, Tam fo njega savolo njegovega lepega sadershanja ino fvetega shivlenja sa tShkofa fi svolili. Kak tShkof je on imel naj-vekflio fkerb, de je predgare tega fv. Evangelja na vfe krajo vunpoflal, ino tudi fain s’ pravo ferza gorezhnoftjo Haide na pravo vero, grelhnike na pokoro obrazhal. Rasvun tega je on lepo Boga molil, ino fvete rezhi premifhlaval, ter tim savolo kerfhanfke vere v’ Lorch pregnanim pre-bivalifhe, jedi ino oblezh spravil. Potem kak je on v’ tih tedafiinih nevarnih zhafih fvoje ovzhize veliko let bil svefto pafel, je ihel nasaj v’ Zelje, de bi tudi tam fvoje Apofhtolfke dela opravlal. Tam je pa ti deshelfki oblaftnik enkrat oftro sa-povedal, de imajo vfi temi maliki Marii ofruvat priti. Maximilian, kir je vidil, de bodo tudi Kriftjani od ftraha to ftorili, je klezhezh ino jo-zhezh Boga profil, de bi njim bolfho pamet dal, potem pa je skus en glaf od neba opomenjen fhel pred deshelfkega oblaltnika, ino je njetni to kri-vizhno povelo naprej snafhal. Ti deshelfki oblaftnik na to mozhno jesen sapovej Maximiliana k’ temi maliki pelati, ino zhe njemi nebi htel ofru-vati, fe njemi preži ima glava vfekati. Maximilian fe ne na nibeno visho dal od kerfhanfke vere odverniti , ino tak je njemi pred meftom vuni glava vfekana. To je bilo v’ tem leti 280. Njegovo fveto telo je najprejd v’ Želji pokopano , potem v’ Lorch, sadnizh v’ Pafavo preAefheno, ino fe je veliko zhudeshov per njem godilo. 15li den Oktobra. tSveta Teresia, Diviza. Teresia, na (Shpanjfkem od shlahtnih ino bo-gabojezhih ftarfhih rojena, je she s’ fedmimi letmi brala od shivlenja tih ^Svetnikov, ino je njoj to, kaj je od Manternikov brala, tak'k’ ferzi fhlo , de bi tudi perpravlena bila, fvojo shivlenje sa Jesufovo volo ta dati. V’ ivojem i2lem leti fe je fvoje matere snebila, ino fi je preži Div. Mario sa fvojo mater svolila. Kir je paTeresia po zhafi, od drugib sapelana, na gisdo ino lepotenje Tvojega tela dofti dershala, je to pervo lubesen k’ zhednodi fkoro zelo sgubila. Potem je Nuna podala, ino le' supet sazhela fvoje prejdne pobosh-nofti dershati. Enkrat je tri žele leta bolena bila, pa je vfe dobrovolno terpela. Kir je pa v’ fvojih sdravih dneh tudi s’pofvetnim zhafkratenjoni ve-felje imela, je njo to potli tak sgrivalo, de je zelo fe ponishala, ino is zelega ferza fe fvojemi Svelizhari prekdala. Sa tega volo je ona v’ fvoji hishki fe pred boshjo mantro dolvergla, ino je jozhezha Jesufa profla, de bi njo na vfigdar tak okrepil, de ga nigdar vezh nebi rasshalila. Od-potli je njeno shivlenje bilo farna lubesen boshja ino blishnjega, ino je njena najvekfha fkerb bila, sablodjene dufhize na pravo pot perpelati. Rasvuh drugih terplenj je ona tudi od fvojih fovrashnikov mogla veliko predati; ja ona je enkrat zelo v’ jezho djana, je pa is jezhe vun tak pifala : „Is-volrno fi krishe, ino obinmo nadloge! GorjS narti na tidi den, kader bodo nam krishi smenkali !* Sadnizh je na enem potuvanji sbolela, ino je, potem kak je fv. Sakramente bila prijela, pod po-boshnimi molitvami fveto vmerla v’ tem leti i58a. Ta nebefka pomozh, skus kero je tota fv. Diviza sa Jesufa telko dorla ino terpela, je bila molitva, „Ta prava obramba proti nezhiftofti,« pravi fv. Teresia, „je, sa krish fe dersbati, ino na tega savupati, ker je na njem vifel.“ Molrno tudi mi prav ponishno ino poboshno, de sadobimo ghado boshjo, Dershmo ie sa krisli Kriftufov, de ne padnemo v’ greh te nezhillofti. 16li den Oktobra. cSveti Gal, Abbat. Gal, v’ Irlandi od imenitnih ftarfhih rojen, je v’ Ivoji mladoili iv. Kolurnbani k’ gorsredjenji prekdan. Kolumban je potli sred fvojim Galoni na Franzofko odifhel, ino je tam v’ eni pufhavi en klofhter poftavil, v’ kerem ga preihtimani go-fpodje ino krali fo prifhli obifkavat, laftno Bur-gundarfki kral. Kir je pa Kolumban totemi na-prejsnaihal, kaj je neframne shenfke per Tebi imel, namello de bi fi eno prinzefio sa sheno vsel, je ti kral njim sazhel tak hudo sadevati, de fo mogli vfe puftiti, ino odonod oditi. Oni tedaj pridejo k’ enem Mefhniki, ker je nje prijatelno gorvsel, ino njim en kraj sa prebivanje pokasal. Ali tudi odonod fo mogli oditi, farno Gal, kir je trefhliko dobil, je mogel tam oftati. Toti je, potem kak je osdravil, fe v’ en pufhav.ni kraj podal, gde je vfe puno medvedov, vukov ino divjih fvin bilo. Tam je Gal enimi k’ njemi pridozhemi medvedi sapovedal, eno bervno v’ ogen verzhi, ino ti medved gre, ino tak flori. Gal je tam ne-kere bolene na zhudeshno visho vusdravil, ino veliko nevernih na kerfhanfko vero obernil, ter veliko klofhtrov poftavil. On je potem sa .Slikofa bil poklizan, je pa ne htel biti, temuzh je rajfhi per fvojih Menihih oftal, ino je bil njihov Vifhiih ali Abbat. On je Iveto vmerl v’ tem leti 646. Ti tSveti fo Te radi na farnem sdershavalj^ de bi le napuha tega fveta ognili, ino v’ kerfhanfki ponishnoili flushili tidemi, ker pravi: „Ker fe ponisha, tidi bo povikfhan.“ (Luk. 18) 18t; den Oktobra. 4Sveti Lukash, Evangelift, Mant. Lukash, prejd Lucius imenuvan, 's Lnbie s’ rodom, je s’ Ap. Pavlom Ii v’ rodi bil, ino je tudi od njega na kerfhanfko vero obernjen. Med drugimi snanjami je on pofebno vrazhitva ie vuzhil. On je en neraslozhni Joger Ap. Pavla podal, ino je tudi s’ drugimi Apoihtoli ino Jogri Kriftufovimi, ter s’ njegovo fveto materjo Mario fe sposnal. Od totih nasozlmih prizh navukov ino djanjih Jesufovih podvuzhen, je on potli ti Evangelium, ker od njega ime ma, satem pa djanja Apofhtolfke popifal. Po fmerti Ap. Pavla je on fv. Evangelium predgal v’ Dalmazii, ter na Franzofkem , na Lafhkem, ino v’ Mazedonii, ino je sadnizh v’ tem medi Patre kak Manternik fveto vmerl v’ tem leti 90. On ima poleg febe enega vola, ker pomeni en saklan ofer; sakaj on je v’ Tvojem Evangelji Jesuia kak en saklan ofe* popilal. Od totega Tv. Evangelifta zirkev prizhuje, de je krishno vkorjeuje sploh na fvojem teli liofil, nam k’ podvnzhenji, de imamo grelhne shele tega tela vkoriti, krishe ino nadloge poterplivo pre-nefti po navuki Jesufovem , ker pravi: „Ker sa menom hozhe iti, tifti naj fvoj krish na fe vseine, ino naj gre sa menom/4 (Luk. g.) 2lti den Oktobra. jSveta Urfha, Div., Mant. TJrfha ali Urfula, od kralevfkih poboslinih ftarfhih v’ Englandi rojena , je bila vu viem tak dopadliva, de To njo najpreriitimanefhi mladenzhi hteli sa sheno imeti , ino fo tudi njeni itarfhi she-leli, de bi le omoshila; ali ona fi je Jesufa sa Tvojega sheniha svolila, ino fe je na vfigdar k’ divifhtvi oblubila, je tudi Boga sploh profla, de bi njo v’ totem naprejvsetji obdershal ino branil. Ob tiilem zhafi je en Englendarfki Vifhifh le s’ vojfkoj vu Franzofko desheló podal, ino je en velki tal tiñe deshele pod fvojo oblaft spravil. Toto predobleno desheló je on med fvoje voj-fhake rasdelil. Toti fo pa sdaj v’ fvoji novi de-sheli hteli shene is fvoje domazhe deshele imeti. Njihov Vifhifh fi je to kralevfko Urfho svolil. Zhe pa ravno ona dugo ne pervolila, fo njo njeni ftarfhi le nagovorili, de je s’ vezhimi taushen-timi divizami fe na pot podala, pa sploh 5’ tim isavupanjom, de bo Bog to drugazhi obernil. Te divize fo fe ali peíale po morji, ali namefto de bi bile vu Franzofko semlo ie perpelale, je nje en mozhen vihčr k’ Kiderlendarfkem prignal. Tam fo pa v’ Kelti na Raini fe na Atilovo vojfko namerile. Toti vojfhaki fo nje po fili hteli ob divifhtvo djati. Kir je pa Urfha fegurno fe proti poftavila, ino tudi te druge k’ ftalnem protipo-ftavlenji nagovorila, fo ti foldati jesni podali, ino fo te divize s’ mezhi, s’ ftrelami ino s’ fulizami spomorili ino sadavili, ino glej, ena mnoshina Angelov fe je perkasala, ki fo njih dufhe v’ ne-befa nefli. To fe je sgodilo v’ tem leti 383, Glejte tu, kaj ena kerfhanfka diviza samore, kera fi Kriftufa sa fvojega lubega svoli. .Stalno tedaj obdershte, o deklizhi! ti lepi venez tega di-vifhtva, ino ga ne dajte prozh, ako bi ravno lepih dobizhkov fe sa tega volo snebile; „sakaj kaj pomaga zhloveki, zhe bi zeli fvet dobil, na fvoji dufhi pa bi flikodo imel?“ (Mark. 0.) 23‘‘ den Oktobra. .Sveti Johanes Kapiftran, Menih. H Johanes Kapiftran, od shlahtnih ino veliko-imenitnih ftarfhih v’ Neapolitanfkem rojen, ter lepo gorsrejen, je fe tak dobro fholal, de je v’ duhovnih ino pofvetnih vuzhenoftih Doktor poftal, ino je enega prefhtimanega purgara zher sa she-no, ino s’ njoj velko premoshenje dobil. Sdaj je on bil vu velki zhafti, je imel lepo sheno ino veliko blaga, je ali imel vfe, kaj fi eno pofvetno ferze more sheleti, Ali po neduslinem v’ jezho djan je ne drugo dobil, kak kruh ino vodo, ino je mogel veliko predati. Tam fi je on premifhlaval, kak prašno je vfe to, kaj fvet zhloveki dati more. jSamo sa njegovo lubo sheno fbe njemi je najbol milo bilo. Tudi tota njemi tezhaf vmerje, ino tak je volo sgubil do vfega, kaj ti fvet ima. Oda on vfe, kaj je imel, ino fe is jezhe odkupi; to drugo da med vboge, ino gre v’ en Franzifhka-narlki klofhter. Tam fe je skus ponishnoft, skus vkorjenje farnega febe, skus lubesen k’ tim vbo-gim, ino skus molitvo tak dopadliv skasal, de jo nafkorem sa Meihnika shegnan, ino sa predgara odlozhen. Sdaj je on vTiajpreihtimanefhih meftah Lafhke deshele befedo boshjo s’ takfho vferzh-noftjo predgal, de je velikokrat savolo farnega jozha ino sdihavanja tih poflulhitelov prehenjati mogel. Potem je od Rimlkega Papesha sa duhovnega Komifara poflavlen, ino v’ Nemfhko, Vogerfko ino Poliko semlo poflan, ino je povfod s’ fvojimi kferzhnimi predgami veliko dobrega ftoril, naj vezli pa v’ boji s’ Turkom v’ tem leti i456. Turki fo najmre she bili Beligrad salegli, ino fe pretili, Kerfhanftvo dolskonzhati. Rimfki Papesh Johanesi Kapiflrani sapovej, fuproti totemi fovrasliniki tega Kriiljanftva predgati, ino sred vojfkoj na boj iti. On gre s’ boshjo mantro od reda do reda te vojfke, ino foldate tak obfeguri, de fo Turka trikrat premagali, tak, de je to tretjo-krat s’ boshjioj mantroj pred vojfkoj idozhi s’ 4°°° nafhimi 120,000 Turkov pregnal. 4Sa toto pofeb-no mozh od Boga je Johanes Kapiftran temi \fe-gamogozlinemi ponishno sahvalil, te pa je fhel na Vogeriko v’ en klofhter. Tam je pa sa tri mefze fveto vmerl v’ tem leti i456. cSv. Johanes Kapiftran je en shivozhi isgled, kak Bog tiftega, kerega on sa lubo ima, od pre-velke lubesni tega fveta prozh odverne, ino k’ febi oberne; on njemi pokashe, de vie pofvetno je le ena fenza, le en dim, le vfe neftanovitno; ino de fe sato le tega imamo dershati, le temu fe prekdati, ker fam premaga, kader naf vfi drugi sapuftijo. 26li den Oktobra. tSveti Amand, tShkof. Amand, na Franzolkem od vifokoprefhtimanih ino shlahtnih ftarfhih rojen, ino lepo gorsrejen, je s’ 2iTO' letmi fkrivoma v’ en klofhter odifhel. tShe le per enem leti je njegov ozha sa njega svedil, ino je preži fhel k’ njemi, ino ga je na vfo visho nagovarjal, de bi is klofhtra fhel; on fe je njemi pretil, de njemi nebo nizh erbie dal, zhe nebo snpet to pofvetno oblazhilo na fe vsel. Amand je pa pohlebno odgovoril: „Jas ne šhelirri posemeirkega bogaftva, dopuftite mi, naj Bogi prav flushim , tak fe imam veliko vekfhe erbie v' nebefah vzhakati/£ Tak je Amand oftal v’klofhtri. Zhres en zhaf gre on k’ grobi Tv. Martina Boga molit, potem, pa fe poda v’ eno hutizo. Potem kak je tam bil en zhaf fe farno s’ jezhmenovim kruhom ino vodoj shivel, ino oitro pokoro delal, je fhel v’ Rim, ino kir je njegovo fveto shivlenje snano bilo, je on ,Shkof poital, ino bil odlozhen, haidofkim narodom ti iv. Evangelium predgati. To je on iloril najprejd vn Flandrii. Kader je tam te na kerfhaniko vero obernjene bil drugim Merilnikom prek dal, je fhel tih kre Dunaje na-itanjenih £Slovenzov na kerfhaniko vero obrazhat. Kir je pa enemi krali njegovo neporedoma shiv-lenje naprejsnaflial, je bil pregnan. Potem pa kak je ti kral bil fvojo pregreho sposnal, je Amanda k’ iebi poklizal, ino je pred njim dol-padnozh ga sa odpuihenje profil, ter ga nagovoril, de je njegovega fina kerilil. Amand, sa sve-lizhanje tih dufh gorezho fkerben, gre odonod v’ Gentfke kraje. Tam je eno tak divjo luditvo bilo, de je nibeden predgar tega Evangelja ne vupal med njimi prebivati. Tudi on je spervega nizh ne opravil; fhe tepen ino vu vodo vershen je bil. Ali on je ne prehenjal femen befede boshje fejati, zhe ravno ne uikfhega fada perneflo. Sdaj je pa Bog njemi dal dar tih zhudeshov. On je enega mertvega k’ shivlenji sbudil. Kak fe je to med tiftimi ludmi okoli svedlo, fo populili fvojo prašno vero, rasderli fo fvoje tempelne, dolsme-tali malike, ino fo v’želih mnoshinah tekli k’tem fv. £Shkoli, de bi nje kerilil. Sdaj je on zirkve ino klofhtre poflavil, ino fvojo Apofhtolfko delo opravlal noter do (laroiti, te pa je v’ enim klofhtri fvojo fveto shivlenje dokouzhal v’ tem leti 675. 4Sv. Amand fe je vfemi pofvetnemi blagi odpovedal , ino le Jesufa fi sa fvojo erbio svolil, ino glejte, kaj sa en fhaz fi je svolil, en fhaz, kerega njemi nigdar nifhe ne vseme. .Sv. «Sveti Krifhpin ino Krifhpinian, «Shofhtara. Krifhpin ino Krifhpinian fla bila dva brata , ino fta sred drugimi predgari te vere ’s Rima na Franzofko prifhla fv. Evangelja osnanjuvat. One-dva fta fe v’ tem mefti Soifons sdershavala, ino fta tam per vfaki perloshnofti vero kerfhanlko vuzhila, poleg tega pa fhofhtarfko delala, ino ’s testa fe shivela. V’ tem fta onedva vezli let do- Ij pernefla, ino fta veliko ludi od malikuvanja od-vernila. Kader je pa zefar Maximian v’ Soifons prifhel, fta ta dva brata preži kak mozhna vuzhe-nika tega Kriftjanftva njemi satoshena. On njidva pred fe vseme, ino njidva hozhe od kerfhanfke vere odverniti. Kir je pa nizh ne s’ njima mogel opraviti , je njidva deshelfkemi oblaftniki prekdal. Toti je njidva najprejd dal kervavo sbi-ti, te pa vu vodo verzhi. Kir fta pa sdrava vun prifhla, je njidva puftil v’ raspufhen fvinez namakati. Kir njima tudi to nizh ne fhkodilo, fe je od jese fam v’ ogen prekupiznil, ino je sgorel. Kak je zefar to svedil, je tima dvema bratoma puftil glave vfekati, ino njujne trupla divjim ftva-rim naprejverzhi. Kir fo pa tote fe tih fvetih tel namer ne tekniti htele, fo one na fkrivnem pokopane. To je vfe fe sgodilo v’ tem leti 280. Per njujnih fvetih telah je veliko bolenih osdra-vilo. 28,s H e n Oktobra. 4Sveti tShimon ino Judafh Tadeuf, Apofht. Mant. 4Shimon, v’ Kani Galileanfki rojen, je bil, kak eni prizhujejo, shenih na tifterti shenitvanji, na kerem je Jesuf vodo na vino obernil, ino je preži po totem pervem Kriilufovem zhudeshi vfe sapuflil, ino sa njim fhel, ino je bil prizha njegovih navukov ino djanjih , njegove mantre ino fmerti, njegovega goriftajanja ino v’ nebohojenja. Potem kak fo Apofhtoli bili iv. Duha prijeli, je ,Shimon v’ Egiptumi, v’ Zireni, v' Mauritanii, ino v’ Libii, ter v’ Afriki ino Britanu ti fv. Evan-gelium predgal, ino je povfod veliko ludi na ker-Ihanfko vero obernil. Sadnizh je Ivojo mantro ino fmert s’ Judafh Tadeufom v’ Persii najfhel, kakti bo doli rezheno. Judafh Tadeuf je bil fin Kleofa, brata fv. Joshefa, ino Mariine feftre. On je prejd kmet bil, ino je imel sheno ino otroke. Na Jesufovo poklizanje je pa vfe sapuflil, ino je sa njim fhel. Potem kak fo Apofhtoli fv. Duha bili prijeli, je Judafh Tadeuf fhel v’ Egiptum, v’ Mesopotamio ino Armenio, ter v’ Judeo, Galileo, (Samario, ,Sirio irfo Libio, ino je povfod fv. Evangeliuin predgal. On je tudi en lift pifal. Sadnizh lla 4Shimon ino Judafh Tadeuf vkup fhla v’ Persio fv. Evangelja osnanjuvat. Tam fta enemi na voj-fkuvanje vunidozhemi Vifhifhemi prerokovala, de bo premagal, ino tab fe je on ino kral s’ tau-shentimi drugimi na kerfhanfko vero obernil. Na to io pa Neverniki lnddvo nad njuj tak dugo hujftili, de da na fmert obfojena. 4Sv. 4Shimon je rasshagan, Judaih Tadeuf pa s’ enim batom vbit. Vuzhmo fe od tih dvujh Apofhtolov, sa zhaft boslijo, sa nafho ino nafhega blishnjega svelizhanja vfe iloriti, vfe terpeti, ino tak v’ molitvi ino po-terplivodi perzhakati milod nafhega Gofpoda Je-sufa Kriftufa k’ vezlinem shivlenji. (Jud. 21.) 311* den Oktobra. , S veti Wolfgang, 4Shkof. Wolfgang, na JShwabfkem od priproflih dar-Ihih rojen, ino v’ enem klofhtri gorsrejen, fe je tak dobro fholal, de je zelo fvojemi vuzheniki naprejprifhel. Sa tega volo je pa veliko mogel predati, ino sadnizh zelo ’s tidega meda oditi. Satem pa, kader je njegov dober prijatel Areh Trierfki Vifhifhfhkof podal, je Wolfgang s’ njim ihel, ino fi je svolil tam male otroke fholati, ino to je on s’ velkim hafkom Aoril. Odonod fe je v’ Shwaizarfko semlo podal, ino je fhel v’ en Benediktinarfki klofhter. Tudi tam je njemi fhola prekdana, ino on je vuzhil s’ tako sadopnodjo, de je v’ kratkem tida fhola ena is tih najimenit-nefhih podala. V’, tem je tedafhni Augsburfki 4Shkof fv. Vorih fe s’ njim sposnal, ino je njega sa Mefhnika shegnal. Od gorezhe 'sliele, de bi 17 * farno vfi luclje lubesnivega Boga sposnali ino ga zhailili, je on sdaj fhel na Vogerfko fv. Evangelja predgat, je pa s’ timi haidofkimi terdimi Vosri nizh ne opraviti mogel. Sato je nasaj v'Augsburg fe podal, kir je tarn sa tShkofa isvolen. Kak jShkof je on najprejd Mefhnike ino Menihe k' vfemi dobremi ravnal, ino je na vfe fare idozlii povfod befedo boshjo predgal s’ takfho kferzh-noftjo, de fe je veliko grefhnikov povernilo. Bog je njemi tudi dal dar tih zhudeshov. Veliko bo-lenih je na njegovo molitvo ino gorpolosbenje tih rok osdravilo. Kir je pa ludilvo temi fv. 4Shkofi veliko zhaft skasalo, je on na fkrivnem na eno famozho odifhel. Sa pet let od jagrov najden je fhel nasaj na fvojo fhkofio. On je dru-gazh merno shivel, ino je vbogim rad daruval. Sadnizh je v’ Efteraih fe podajozh na poti sbolel, ino fe je dal v’ eno zirkev nefti. Tarn je fv. Sakramente prijel, ino je rekozh: „Miloftiven Bog fe naj meni vbogemi grefhniki fmili,“ fveto vmerl v’ tem leti 994. Toti tSvetnik je s’ pofebnim vefeljom ino fkerbjo te lube otroke vuzhil, ino Bog je toto njegovo delo tak gorvsel, de je njemi potli telko gnad skasal. Bodmo tudi mi fkerbni vuzheniki tih otrok, de bo tudi nam Bog dal to gnado, fveto shiveti, ino v* Kriftufi vmreti. NOVEMBER. 1»* d e n Novembra. Vfi ,Svezi. &he pred Kriftufovim rojftvom je ▼’ Rimi bil en haidofki tempel, Pantheon imenuvan, vfem liaidofkim bogovom na zhaft od zefara Auguftufha sesidan. Toti tempel je v’ leti 607 od Papesha Bonifazia IV. v’ eno kerfhanfko zirkev preobernjen, ino na zhaft Divizi Marii ino vfem fvetim Man-ternikom shegnan. V’ leti 837 je supet od Papeška Gregora IV. ena kapela temi Svelizhari, Divizi Marii, fv. Apofhtolom, vfem fv. Manterni-kom, ino vfem Pravizhnim« na zhaft shegnana, ino je fvetek vfeh ,Svezov, kerega fo prejd farno v’ Rimi obhajali, po vfem Kcrfhanftvi vpelan, ino na dnefhni den poftavlen, de bi fe najmre sdaj, kak na konzi zirkvenega leta, spomenili na vfe one ^Svetnike, keri nemajo laftnega fvetka. De bomo toti fvetek po naredbi te zirkve obhajali, tak imamo na toti den sevfemi ^Svetniki skus lubesen fe sediniti, ino s’ ozhmi te prave vere na Jesufa gledati, ker je sviraliike ino pervi isgled vre fvetofti. Sofebno pa imamo na toti den vfem .Svetnikom v’ njihove per Bogi saprofhnje fe per-porozhiti, de bi, kaj en lam ne samore, vfi vkup nam sprolili odpufhenje grehov, ter to gnado, tak shiveti, de bi tudi enkrat ta prifhli, gde oni to neisrezheno vefelje vshivajo. Kir fe na dnefhni den odvezhara molitve ino obhajila sa mertve ilorijo, tak naj bo tu fem poftavleno * Rasloshenje obhajil sa mertve. Kak per enem merlizhi fvezhe gorijo k’ sna-menji, de dufna tega pokojnega shivi, ino njoj shejimo to vezhno luzh, tak fe dnef okol te v’ zirkvi gornapravlene mertvezhke tumbe fvezhe «ashgejo k’ snamenji, de vfem vernim dufham to vezhno luzh shelimo. Kak fe na trugo enega merlizha ta zherna ruha pokrije,, ino verh nje fe boshja mantra poftavi, ta zherna ruha k’ sna-menji te shaloiti, boshja mantra pa k’ snamenji, de na natho odrefhenje fe smitlezhi nefmemo zhres te pokojne fe prevezh shaloftiti, tak fe to dnef sa vfe pokojne ftori. Kak enemi merlizhi svonijo, ino fo verni Kriitjani s’ tem opomenjeni, de bi sa tega pokojnega Boga molili, tak fmo dnef opomenjeni sa vfe verne dufhe poboshno Boga moliti. Kak fe per pokapanji krish naprej-nefe, k’ snamenji, de je ti pokojni na Kriftufa tega krishanega verjel, ino v’ toti veri vmerl s’ tim savupanjom, de bo skus njega enkrat od mertvih itanil, tak fa ravno k’ tem snamenji dnef nam na pokopalifhe idozhirn krish naprejnefe. Kak Te tega merlizha truga ino jama s’ shegnanoj vodoj pofhkropi ino s’ kadilom pokadi k’ sna-menji, de bi Bog njega zelo ozhiflil od vfeli ma-desliov tega greha, ino de bi naiho sa njega mo-litvo miloftivno gorvsel, tak fe ravno k’ tem sna-menji dnef grobi tih pokojnih pofhkropijo ino pokadijo. 2s‘ den Nove m b r a. Spomin vfeh vernih dufh. Ta zirkev je ena drushba boshja v’ treh talili. En tal je v’ nebefah, en tal v’ hizah, en tal na semli. V’ nebefah fo ti, keri Io she svelizhani, v’ hizah fo tifti, ki fhe ne fo sadofti ozhifheni sa nebeTa, ino fhe sdihavajozhi zhakajo na to vuro, gda bi prifhli pred oblizhje boshjo. Na semli Imo tifti, keri fhe v’ tem grefhnem teli fe vojfkujemo sa krono nebefko. Lubesen toto v!o drushbo sedini tak, de ti tSveti v’ nebefah sa naf, mi pa sa te vboge dufhe v’ hizah profimo. Sa te vboge dufhe v’ hizah je dnefhni den pofebno no-terpoftavlen, de bi fe mi smiflili na njih mantre , ino bi njim k’ pomozhi prifhli s’ molitvami, s’ poftom, s’ vbogeime daruvanjom, ino s’ drugimi dobrimi delami, sofebno pa s’ ofrom fv. Mefhe. Ah gdo nebi tega ftoril, zhe preminimo, de mantre tih vbogih dufh fo tak velke, de fo najteshav-nefhe bolesni na fveti ne nizli proti tiftim tesha-vam, kere tam terpijo morbiti ravno uafhi ftarfiii, sakonfki tovarfhi, nafhi otrozi, brati ino feflre, sna biti ravno najbol sa naS vole? „Je ali ena iveta ino bafnovita smifel, sa te rajne ali pokojne Boga moliti, de bodo od savesi tih grehov refheni.“ (II. Machab. 12.) «Sveti Viktorin, «Shkof, Mant. Kader je kerfhanfka vera tudi v’ totih nafhih krajih sazhela korenje spufhati, je Viktorin, en gerzhki predgar ino kerfhantki pifmenik, kak 4Shkof prifhel na Ptuj, ino je, zhe ravno je te, liajmre sa zefaraDiokleziana najhujfho preganjanje tih Kriftjanov bilo, ne prehenjal, sevfo ferza go-rezlmoiljo kerfhanfko vero s’ tako ftanovitnoitjo predgati, de je kak Manternik te prave vere fveto vmerl na dnefhni den leta 3o3. 'P' den Novembra. «SvetiKarlBoromeifki, Vifhifhfhkof. Karl, v’ Majlendarfkem od shlahtnih ino po-boshnih ftarihih rojen, je sa njegove rane svum-nofti ino poboshnofli volo od Tvojega ozheta k’ mefunem ftani odlozhen bil. V’ fholah je on vu vfem tim drugim k’ enem isgledi bil. Divifhko zhiftoft je on tak sa lubo imel, de je 's hishe vujfhel, kader je njemi enkrat en ftari Ilushebnik eno neframno shenfko pripelal. Savolo njegovih solebnih zhednoftih je on od Papesha v’ Rim po- klizau, ino fhe mladi sa Kardinala ino Majlen-darfkega Vifhifhfhkofa odlozhen. V’ totem Jtani je on bil povfod ino sevfem en shivi isgled spu-nenja tih dushnoflih. Kir pa otrozi te teme vfeli ivetlobo iovrashijo, tak fo Mefhniki ino ludftvo, shlahtni ino priprofti vfi na njega jesni bili, ino vfe forte lashi zhres njega vunspravili. Na to je ti fveti .Shkof od fvoje proti drugim oftrozhe eno malo odhenjal, v’ fvoji gorezhi fkerbuofti sa sve-lizhanje tih dufh pa je dushe bol naprejduval, ja on je od fare do fare idozh pobolfhaval Mefhnike ino lnddvo, je trofhtal bolene ino nadloshne, on je s’ kferzhnoftjo predgal befedo boshjo, je spo-vedaval, firmaval, ino v’ tem je kerokrat zeli den dopernefel. Kir je pa potem pofvetna gofpodfka nekere od njega kafhtigane hudobne v’ fvojo obrambo vsela, ino ludi proti temi fvetemi ^hkofi hujftila, je tak dalezh prifhlo, de je en menifhki Vifhifh enkrat 's piftole na njega vftrelil, je pa ta rana supet sazelila. Kak je potem enkrat v' Maj-landi ino v' tiftem kraji velka lakota naftala, je ti fvetitShkof vfe to fvoje med te nadloshne rasdal. Nekere mefze fe njih je vifhe tri taushent vfaki den ’s njegovega nahranilo. Kak je satein pomor tam naftal, je on nozh no deu fhel od hishe do hishe, ino je te bolene ino vmirajozhe trofhtal, ino njim poftregel. Ali per vfem tem fo ga pofvetna gofpodfka le zhertili, toshli, ino njemi hudo sadevali, dokiam fo spomerli, iuo drugi namefto njih poitavleni, keri fo tega fv. .Shkofa bol prefhtimali, ino njemi mir dali. Nekere leta potem je pa sbolel, ino je *’ fv. Sakrameuti ofkerblen na eno boshjo mantro sploh gledozh fvet# vmerl. To je bilo v’ tem leti i584. Vuzhmo fe od totega iv. Kardinala, skus molitvo v’ nalhi mladolli Jesufi fe perporozhiti, pred vfako perloshnofljo te nezhiitofti beshati, kak pred giftnoj kazhoj. Yuzhmo fe od njega, nafhe dushnofti svefto spunjavati, ter blishnjemi na po-mozh priti, ino v’ dobrodjanji fe od nikoga pu-ftiti spazhiti, 3/sakaj le tiili bo svelizhan, ker do konza ftanoviten oftane.“ (Math. 24.) 6t! d e n Novembra. tSveti Lenard, Mefhnik. Ti shlahtni Lenard je per Franzofkem krali Klodovei bil, ino je veliko pri njem valal. Kader pa je od fv. Remigia na kerfhanfko vero ober-njen bil, ino fv. k e ril prijel, je krala sapullil, ino k’ Remigii odifliel. Per totem fv. tShkofi je on ■v’ kratkem v’ poboshnoili ino dobrih snanjah tak naprejduval, de je sa Mefhnika shegnan, ino sa predgara odlozhen. Njegove Apofhtolfke predge fo v’kratkem mozhno dalezh glafovite portale; on je pa sa tega volo v’ en klofhter, potem pa na famozho fhel, de je nifhe ne sa njega vedil, doklam je ne vzhafi pale fhel ludem fv. Evan-gelja predgat. Toti fv. Mefhnik je do tih sa vere volo vjetih pofebno lubesen imel. I)e bi tote vunrefhil, je on iloril, kaj je najvezh mogel, ino zhe njih je ne mogel vundobiti; tak je njih nadlogo konzhi s’ potrofhtanjom ino drugazh po- m o zlij o oblehkotil. Nekeri is tili vjetih fo pa skus njegovo molitvo na zhudeshno visho ocl she-les refheni, ino fo nje k’ sahvali pred njega per-netli. Ednako lubesen je on imel tudi k’ tim bolenim ino s’ terplenjami obloshenim. On je Iveto vmerl v’ tem leti 55g. (Sv. Lenard je en pofebni saprofhnik sa te vjete, ter sa te, kere fe k’ porodi perpravlajo. Profmo ga pa, de bi bil nafh saprofhnik, kader Imo v’ jezhi tih grehov. 8m' den Novembra. ^veti Gotfrid, 4Shkof. Gotfrid, od vifokoshlahtnih ilarfhih na Fran-zofkem rojen, ino she s’ petimi letmi enemi po-boshnemi Abbati k’ gorsredjenji prekdan, je kak g' letmi, tak v’ poboshnoili ino lepih snanjah fploh gorjemal. Njegova najvekfha fkerb je bila poditi fe, fvoje shele vkoriti, vfega nepotrebnega govorenja fe sdershati, ino Boga moliti. Potem je Menih podal, ino fo njemi ti boleni prekdani. Tote je on ferzhno trofhtal, ino njim nozh no den llregel; on je s’ njimi Boga molil ino njim ’s duhovnih bukviz naprejbral. Potem je Gotfrid poftal Mefhnik, te Vifhifh enega klofhtra , ino v’ kratkem ,Shkof. Kak .Shkof je on bil en po-mozhnik tih vdov, obramba tih nadloshnih, en ozha tih sapufheuih otrozhizhov, en dobrotnik tih vbogih. Trinajftim vbogim je on vlaki den jefti dal, ino je njim noge vrnil. On je bolene obifhaval, ino nje Irolhtal. Kir je pa v’ Tvojih predgah nad grefhnike mozhno oftro germel, To ga sa tega volo fovrashiti sazheli, ino on je veliko mogel predati noter do tiftega dne, kader je fveto vmerl v’ tem leti 1118. Uti den Novembra. .Sveti Martin, .Shkof. Martin, 4Somboteli na Vogerlkem rojen, ino v’ Pavii na Lafhkem gorsrejen, je The mladi fe dal sa Katechumena sapifati, ino je htel k’ kerihaniki veri perftopiti. To je pa njegovega haidofkega ozheta tak rasjeslo, de je Martina s’ i5mi letmi v’ sheleso djal, ter ga na Franzofko poflal, ino ga k’ konjenikom dal. Martin je ali foldat mogel biti, ali on je tudi per Toldatih lepo shivel. Nikol ga je nifhe ne zhul kleti, lagati, ali kaj neframnega govoriti. On je bil ponishen, poterplivi, meren. Kaj je ne pod morefh na fe obernil, to je od fvoje plazhe vfe vbogim dal. Kader je enkrat na Tred ftrafhno odre sime na marfhi bil, je enega na pol nagega fhterza frezhal, keremi je nifhe nizh ne htel dati. Totemi je on, kir je she vfe dnarje bil vbogim rasdal, pol Tvojega plajTha s’ mezliom vresal, ino njemi dal. Na to je The tiilo nozh Te njemi Jesuf v’ fenjah perkasal, oblezhen s’ tim pol plajfhom, ino je rekel: },S’ totim oblazhilom je Martin mene oblekel.“ Na to fe je Martin kerftiti dal. Potem je pa Toldazhki lian sapuftil, ino je Thel k’ tem fr. tShkofi Udarih Satem fe je na Vogerfko v’ Tvojo domovino podal, a’ tim savupanjom, de bo Tvojo shlahto na pravo vero obernil; ali farno Tvojo mater ino nekere druge je od liaidofkega neverdva odvernil; njegov ozha, ker je enViTliifh per vojfki bil, Te je ne dal preoberniti. Rak To ArianTki Krivoverniki od Martina svedli, To ga dali s’ fhibami sluti, te pa 's meda vun sploditi. Odonod je tedaj Tliel na LaThko, te pa supet k’ Hilarii na Franzofko. Tam je on tak poboshno shivel, de je Bog skus njega enega od mertvih sbudil. Na to To njega sa tShkofa v’ tem medi Tour podavili. Kak .Shkof je on zelo prodo shivel, ino najvezh na farnem fvojemi Svelizhari flushil. Njegovo Tveto shivlenje, njegova Apofh-tolfka fkerbnod, ter njegovi zhudeshi To »aredli, de je Franzofka deshela povfod kerflianTko vero gorvsela. V’ fvojem 86tem leti je Tv. Martin sbo-lel, ino kir je zhutil, de je konez njegovega shiv-lenja blisu, je Tv. Sakramente prijel , te pa fe na s’ pepelom potrofhene tla dal poloshiti. Kir To ga Mefhniki k’ polehkotenji na eno dran polo-shili, je on k’ njim rekel: „Puflite mi rajfhi k’ nebi, kak na semlo gledati.“ Potem je pa Tveto vmerl. To je bilo v’ tem leti 397. 4She mertev fe je on v’ fvojem oblizhji tak perjasno ino lepo dershal, de je vfaki sposnal, kak frezhna je bila njegova fmert. To je ti fveti mosh, ker je ne ene vure pudil pretezhti, de nebi bil na Boga miflil, Boga molil , sa fvojo ino tih fvojih dufhe fkerbel. Sa nje- gcrvega fploli bedenja volo ga s'enoj gofkoj malajo. Bodmo tudi tak ponishni ino pohlebni, dobrotlivi proti vbogim, ter tak ikerbni sa naiho ino na-Ihega blishnjega svelizhanje. I2li den Novembra. eSveti Kunibert, ^hkof. Kunibert, od shlahtnih ino poboshnih ftarfhih rojen, je po isgledi Tvoje matere she od detinilva ■v’ lepih zhednoftih fploh gorjemal. Petem je kralt Dagoberti prekdan, ino je bil en bogabojezhi, pohleben, poterpeshlivi, pofhteni, poboshen mla-denzh, ino k’ vfem dobrim navukom nagnjen. Kir je kral Dagobert enkrat v’nozhi vidil, kak je tega mladenzha ena Tvetloba obdala, je on njega v’ ti pravi veri dal dobro podvuzhiti, ino Kunibert je nafkorem Mefhnik poftal. Totemi Tvojemi ftani je on. s’ veliko dobrimi djanjami ino s’ enim prav lepim sadershanjom zhafl delal. Sa tega volo je tudi Viihiihdiakon, ino potem Telko fi je toti fv. Apofhtol persadel sa po-pravlenje ene farne pregrehe! Ah kak malo mi ilorimo sa popravlenje telko pregrehih! 25li den Dezembra. 4Sveti den, ali rojitvo nafhega Gofpoda Jesufa Kriiiufa. cShtiri taushent let je ti fvet v’ fushanftvi tega greha fi bil sdihaval, ino fhe le te je prifhla ta frezhna vura, v’ keri je tSin boshji fe narodil, ker je grehe tega fveta prozh vsel , ino naf s’ fvojim nebefkim Ozhetom pomiril. Maria ino Joshef, kera fta vekfhital v’ Nazareti ilanuvala, greta po naviihanji boshjem ravno te v’ Betlehem na’ popifavanjel Kir tam rfa ofhtarii ne najdeta proitora, ino njuj nifhe nezhe gorvseti, fe podata pod eno huto vun od meda, kera je namefto ene flitale bila. Tak je Bog htel, de bi njegov tSin, ker je lubesni k’ firomafhtvi ino ponishnofti prifhel vuzhit, v’ firomafhtvi, od firomarhke matere, ino v’ eni firomafhki fhtali pod vfem poiiishenjorn fe narodil. V’ eni Ihtaii, na fred nozhi je ti od Prerokov ino Patriarkov she telki zhaí perzhakani Mefiaf, Odrefhenik tega zhlovezhanftva, kral tih Angelov, najviihifh Gofpod neba ino semle, Je-suf Kriftuf fe narodil, ino Maria, kera je njega preš omadeshanja Tvojega diviihtva rodila, je njega v’ plenize povila ino v’ jafle poloshla. To zhlovekpoftanenje tSina boshjega pa, ino njegovo na farnem narojenje je skus en zhudesh zhaftito poftalo. En Angel je od neba dol prifhel, ino je tega Mefiafa rojftvo osnanil, pa ne kralom ino poglavarom, ne tim bogatim ino vifhifhim, te-muzh priproftim pailirom, ki To blisu Betlehema Tvoje zhrede ftrashali —<■ totim fe je perkasal v’ nebefki fvetlobi, ino kir To fe nad tem preftrafhli, je rekel k’ njim: „Tfe bojte Te, glejte jas vam eno veliko vefelje obsnanujem, kero Te bo vfemi ludftvi sgodilo; sakaj dnef je ti Svelizhar v’ Davidovem meiti fe narodil, ino toti je Kriftuf ti Gofpod. Ino to vam ima k’ snamenji biti: Naj-fhli bote to dete v’ plenize povito ino v’ jafle po-losheno.“ Ino preži je s’ tim Angelom bila ena velika mnoshina drugih Angelov, in fo vfi Boga hvalili ino rekli: „Zhaft bodi Bogi na vifhini, ino na semli mir ludetn dobrovolnim/4 Potem pa, kak fo Angeli bili spreminili, fo Te paftiri hitro proti Betlehemi podali, ino fo najfhli Mario ino Joshefa, ter to déte v’ jallah, ino vfe to fo, potem kak fo to dete bili molili, osnanili, kak je njim od Angela bilo povedano, ino vfi fo fe zhu-divali nad tem. Vuzhmo fe od tega novorojenega Jesuia firo-mafhtvo sa lubo imeti; vuzhmo fe od njega po-nishnoft ino vkorjenje farnega febe; vuzhmo fe na to vezhno savupati, ne na to pofvetno; sahval-mo pa sofebno Gofpodi Bogi sa to nesgruntano lubesen, kero je on nam skus vzhlovezhenje Tvojega tSina miloliivno skasal. 26li d e n D e z e m b r a. 4Sveti jShtefan, j^ervi Mant. (Shtefan, od Judofkega roda, je apervega bil Gamaliplov, te pa Jesufov Joger, potem eden is tiftih fedem Diakonov, kere fo Apofhtoli fi isbra-li, de fo nameflo njih vfakdenjo rastalanje al-moshtva ofkerbeli. Med vfemi totimi Diakoni je tShtefan najimenitnefhi bil, ino je velike zhudeshe pred ludftvom delal. On je tak rasfvezhen, tak pun modrofti bil, de fo tudi ti vuzlieni njemi ne nizh mogli doldobiti. Od frania ino jese fo oni tedaj nekere nafhuntali, de bi krivo prizhuvali proti 4Shtefani. Tudi ludftvo, ter ftarefhe ino pifmavuzhene fo podhujdili tak, de fo na njega planili, ino ga le ravno pred vifhifh fvit pelali. Tam je ti fveti Diakon krivo toshen, tam je pa on tudi Judom nasozhi oponofil njih terdokornoft ino nefmilnoft. S’ tem je pa nje tak rasjesil, de fo s’ sobmi fhkripali, on je pa k’ nebi gor gle-dezh rekel: „Glejte, jas vidim nebo odperto, ino tSina tega zhloveka na defnizi boshji ftojezhega.“ Na to fo vfi jesno sakrizhali, ino fo ga popali, ’* mefta vrni sefuvali, ino kamenje po njem metali, on pa je na vef glaf rekel: „Gofpod Jesuf! gorvsemi mojo dufho!K ino kader io najbol hitili kamenje v’ njega metati, je on dolpokleknil, ino je rekel: „Gofpod! ne vsemi njim to sagreb gor !K ino kak je to bil isrekel, je fveto vmerl. To je bilo fhe v’ tiftem leti, kak je Kriiluf krishan bil, ino na krishi vmerl. V’ tem leti 4*5 fo njegove kodi na zbndeshno visho najdene. Je najmre tri mile od Jerusalema bil en poboshen Farmefkter s’ imenom Luzian. Totemi fe je pokojni Gamaliel kak en lepi itarez v’ fpanji perkasal, ino je njega po imeni klizal, ter njemi rekel, gde io Iv. ,Shtefana kolti. Kak je tedaj ti pokasan grob odkopan, ino fv. .Shtefana truga oddelana, fe je semla strofla, ino je neisrezheno lepo sadiihalo. Preži fo fe pa tudi zhudeshi godili nad veliko nasozhnimi boleninri, sofebno pa toti, de, kak-liitra fo te kolti v’ ,Sionlko zirkev pernefli, je sazhel desh iti, ino je to od velke fufhe obilkano deshelo rasvelelil, Na dnefhni den fe fol ino voda shegnava, fol sato, de bi, kak qna drugazh pred gnilozhoj brani, mi nafho ferze pred gnilozhoj tega greha obvarvali; vodo pa sato, de bi mi, kader fe s’ njoj pofhkropimo, smiflili, de , kak voda drugazh prozh vseme od tela vfo nefnago, tak moremo tudi nafho dufho ali nafho ferze skus grivingo ino pokoro od grehov ozhiltiti. 2‘7ti denDezembra. «Sveti Johanes, Ap. Evangelift. Johanes, Zebedeov fin is Galilee, je fhe zelo mladi bil, kader je Jesul njega sa Tvojega Jogra poklizal. Sa nekere meTze ga je Jesuf she sa Apoihtola gorvsel, ino je njega sa njegove ne-dushnofti volo poTebno lubil. Tolo lubesen je skasal skus to, de je njega sa prizho s’ lobom vsel, kader le je na Taborfki gori zhailito pre-menil; on je njega s’ foborn vsel v’ Getfemanfki ograd sa prizho fvoje kervave shalofti; Johanes je njemi per sadnji vezherji na perfah flonil; on je s’ Marioj pod krishom ital, kader je ti Odre-Thenik toto Tvojo prelveto mater njemi isrozhil. Potem fe je Johanes sve/hmom Tv. Petra der-shal, ino je tudi sred njim v’ jezho vershen ino gaishlan. Kader To ApoThtoli Jerusalein sapuilili, je Johanes s’ Marioj Thel v’ EfesuT, ino je dugo fe tam sdershavajozh nestrudno Tv. Evangelium predgal, ter tak pozhetnik podal EfesinTke, tSmir-nenTke, PergamTke, Tiatirafke, Sardifke, Fila-delfilke, ino LaodizeaTke kerflianfke obzhine ino fhkofie. Sa zefara Domiziana je pa Johanes mogel v’ Rim iti. Tam je sa vere volo v’ en kotel vrelega olja poilavlen, kakti sapiTauo najdeTh na 6li den Majnika. Potem je v* Patmos pregnan, de bi tam sred drugimi Kriftjani do fmerti v’ rudah delal. Tam je on od Boga te rasodenja dobil, kere Te v’ Tv. pihni imenujejo Tkrivno ras- odenje fv. Johanesa. Po Domizianovi fmerti je íhel nasaj v’ Efesuf, ino je tam v' svéftem spun-javanji fvojih Apofhtolfkih del fe vifoke ñarofti vzhakal, v’ keri je sadnizh fveto vmerl v’ tem leti íoo. On je svun tega she rezhenega fkriv-nega rasodenja tudi fv. Evangelium pifal, v’ ke-rem fe je kak en orel gor k’ boshanftvi Kriftufo-vem podignil; ter je pifal tudi tri lifte. Ti kelih s’ kazhoj v’ Kalendrah pomeni, kak je toti fv, Apofhtol kres ti od Krivovernikov njemi naprejpoftavlen gift krish naredil, ino je na to ta pofodba na drobno rasletela, gift pa je v’ spodobi ene kazhe vun odifhel. Sa tega volo fe na dnefhni den vino shegnava k’ snamenji, de bi vfi, keri od tega shegnanega vina pijejo, od giftnih ino Ihkodlivih bolesnih, ter od vfeh nevarnoftih dufhe ino téla obvarvani 1^’i, pa tudi, kakti vino lu-besen poméni, tako lubesen proti Bogi ino blisli-njemi imeli, kak fv. Johanes. 28*' den Dezembra. .Sveti nedushni Otrozhizhi. Kader je Jesuf fe v’ Betlehemi narodil, je modrim v’ jutrefhni desheli ena svésda fe perka-sala, kera je nje v’ Jerusalem peíala. Tam fo oni barali, gdé bi ti novorojen kral tih Judov bil, kerega svésda fe je njim perkasala? Ti tedafhni Judofki kral , ti nefmilni Herodesh , je tega novorojenega krala tih Judov preži htel ’s poti imeti. Kir je pa ne ga mogel svediti, je ti gros-ni nefmilnik foldate v’ Betlehem poflal, de fo vfe pajbizhe, kaj fe njih je v’ dvema letoma v’ Betlehem! ino v’ tiflem kraji narodlo, mogli pomoriti. Herodesh je miilil, de med totimi more tudi ti novorojen kral tih Judov biti; ali on je na opo-mepenje tega Angela she v’ Egiptom pobegnil. Tak fo te ti Betlehemfki otrozlm.hi po nedushnem, ino pod ilrafhnim vrifhanjom , pod toshnim kri-zhorn tih mater mogli fvojo ndado kerv prelijati, ino Tvojo shivlenje ta dati, ali is tote zhafne sha-lofli fo oni s’kronami tega divifhtva ino te mantre obvenzheni fhli v’ to vezhno vefelje. Herodesha pa je Bog The tifto leto s’ takimi nadlogami ino s’ takoj bolesnoj kalhtigal, de je nozh no den kakti v’ ognji bil, ino je taki glad imel, de fe je nikol ne mogel najefti. Njegov drob je sazhel v’ njemi perhneti, ino fe njemi je vfe puno tvorov ino ran po shivoti naredlo, is totih je vfe puno zhervov vunfhlo. Toti fo ga fploh jeli, ino taki nespodobni fmrad je od njega fhel, de je nifhe ne per njem obdati mogel. Ali ti nefrezhni zhlo-vek fe je per vfem tem nizh ne na Boga smiflil, temuzh je sdvojezh nefrezhno vmerl. Kir je Bog Herodesha savolo tega grosnega vmarjanja zhafno ino vezhno kafhtigal, kaj fe imajo vzhakati tide vnemarne matere, kere, kader fo nofezhe, s’ plefom, teshkim sdiganjom ino s’ teshkoj nofhnjoj otroka v’ febi dolspravijo, ali ga potli k’ febi v’ podelo vscmejo, ino ga sadufhijo? Kaj fe imajo vzhakati tifti grobianfki moshje, keri fvoje shene, kader lo nofezhe , tepejo ali bijejo, fuvajo, berfhejo, nje jesijo ali shaloftijo, ali tak s’ njimi delajo, de otroka dol-spravijo ? Kaj fe imajo vzhakati tiñe neframne shenfke, kere v’ ledizhnem ftani nofezhe polta-nejo., pa otroka ihe v’ febi dolspravijo, ali ga per porodi vmorijo? Kaj le imajo ■vzhakati tifki naj-hujfhi Borodeshi, keri otrokom pohujfhanje da-vajo s' klafarfkimi befedami, s’neiramnimi pefma-mi, ali zelo s’ nezhiftimi djanjami? „Ker bo po-hujfhal enega od tih málih, tiñemi bi bole bilo, en mlinfki kamen njemi na fhinjak obedi, ino ga v’ globozhini tega morja vtopiti.“ (Malh. 18.) 29li den Dezembra. .Sveti David, Kral. David, Isaiov fin, v’ Betlehemi rojen, je bil paftir, ino je she te na boshjo povishanje od Samuela sa Judofkega krala bil obfnovan. On je, kader je ovze pafel, te ftvorjene rezhi s’ velkim vefeljom prefhtimaval, ino je per tem pefme na zhañ boshjo pel, ino fi v’ harfe igral. Kral Saul je njega sa tega volo k’ iebi vsel, ino ga rad imel. Nad totega krala fo enkrat Filifteari s’ vojfkoj pod vislianjom tega velikana Goliata fhli. Kir je nad Goliata nibeden Israelitanez ne vupal iti, ako ravno je kral veliko oblubil, ker bi ga premagal, je ti paftirzhekDavid s’ fvojoj pailirfkoj palzoj, s’ enoj frezhkoj ino petimi kamzi v’ torbi le fliel nad tega velikana. Toti fe je ujemi po- fmehaval, David pa poshene s' frezhkoj en kam-zhek njemi v’ zhelo, ino Goliat okoli pade, te pa David gre, ino njemi s’ njegovim meztiom glavo odfeka. Sdaj fo Fililleari vfi pobegnili. Jonataf, Saulov lin, je na to s’ Davidom prija-telftvo sklenil, ^aul pa, kir je ludftvo Davidi vekiho zhaft skasalo, kak njemi, je njega sazhel fmertno zhertiti ino fovrashiti. Tak je David sdaj v’ toshni nadlogi bil, v’ zeli Kanaanfki de-sheli ie je nigdi ne Imel na fvetlo perkasati, je pa na Boga savupal, ino savuplive pefme pel. Kak je potli kral ,Saul Davidi v’ roke prifhel, je David totega Tvojega Tovrashnika od Tmerti odt^l. Toto djanje te lubesni je (Sauli tak k’ ferzi Thlo., de je Tvojo fovrashtvo sgrival, ino fe s’ Davidom pomiril. Kak je ,Saul vmerl, je David sa krala poftavlen. On je te bil 3o let llar. Preži potem, kak je kral poftal, je Jerusalem premagal, ino pod Tvojo oblaft spravil. Tam je on tudi Tvojo kralevTko itanuvanje vsel. Sdaj je on vTo Tvojo Tkerb na to obernil, de bi njegovo ludftvo imelo lubesen k’ zhednofti, ino de bi frezlmo bilo. Sa tega volo je Thkrinjo mira boshjega pod velkimi ino zhaftilimi obhajilami na goro tSion puftil per-nefti, ino v’ eno drago oblepoteno huto poftaviti, de To tam vfi Israelitanzi po viTokih fvetkih vkup-priThli k’ boshji flushbi, Ino branja te poftavo poIluThat. Davida kraluvanje je prav frezhuo bilo. tSkoro vfi Tovrashniki To bili premagani, ino vel Israel je njega lubil ino pofhtuval. On je shivel v’ miri, vefelji ino obilnofti. Ali ravno sdaj je menje poboslien bil, kak prejd v’ Tvojih nadlosh- nih dneh. Kak ib na njegovih kralevfkih hishah s’ hode bile, jo on na tote vfeli proti vezheri fhel le sprehajat* Odonod dol je enkrat Uriafovo lepo sheno sagledal, kak le je kopala, ino on je fhel, ino je nezhifto sagrelhil s’ njoj. De bi toto lepo Betfabeo fi sa sheno vsel, je narozhil, de je Uriaf per vojlki ob shivlenje prifhel. Od njene lepote ofleplen je ti kral fvojo velko pregreho ne prejd sposnal, kak kader ga je Bog skus Preroka Natana sbudil. Kak mozlmo je on potli toto fvojo pregreho sgrival, ino objokal, najdemo v’ njegovih Pfalmih , pofebno v’ tem 5otem. Odsdaj je njega Bog s’ vfe forte terplenjami obifkal, ja zelo njegov laftni fin Abfalon fe je proti njemi spuntal. Kader je pa David v’ fvoji vifoki flarofti she zhu-til, de je kon.ez njegovega shivlenja blisu, je fhe v le perpravii sa ti lepi Jerusalemfki tempel, ke-rega je potli njegov fin tSalomon sesidati, ino drago oblepotiti dal. Potem je David totemi fvo-jemi fini kraleftvo pod lepim opomenenjom prek-dal, te pa je fveto vmerl. 31*' den Dezembra. jSveti «Silvefter, Papesh. jSilvefter, od fvoje poboshne matere enemi poboshnemi Mefhniki k’ gorsredjenji prekdan, je per vuzhenofti ino zhednofti tak naprejduval, de je zelo mladi she med duhovnike Rimfke zirkve gorvset, ino nafkorem od Papesha sa Mefhnika shegnan. V’ fvojem mefhneni ftani ino duhovnih delah je on fe tak dopadnil, de je sa Papesha isvolen, ino je blisu 22 let toti vifhiih poglavar te zirkve bil. Najperva njegova Ikerb je bila, te krivoverne Donatifte k’pravi zirkvi nasaj spraviti. Toti iv. Papesh fe je vzhakal, de je mali-kuvanje dolskonzhano, de je preganjanje tih Kriftjanov gorhenjalo , ino kerlhanfka vera skus fkerb zefara Konftantina po vfem Rimlkem ze-farftvi ie rasfhirila. Je pa le tudi k’ ivoji ferzhni shalofti vzhakal, de je Arianlko krivoverftvo na-ftalo, ino hitro fvojo giftno korenje dalezh okoli febe spuftilo, Ti fv. Papesh je v’ ivoji viioki ftarofti ti Ivet sapuftil v’ tem leti 335, :9 Dnei je ob enem ftaro leto ali ti sadnji den totega leta. Toti den nai na kferzhne premifhla-vanja opomene. Vlaka vura, vfaki hip nafhega shivlenja Bogi fliihi; v’ zhem pa fmo mi tih 365 dnov totega leta potrofhili? Kelko fmo njih k* zhafti boshji doperneili, kelko njih k'nafhem sve-lizhanji naobernili ? Kelko pa fmo njih iamo pofvetni fkerbi, farno zhafnim nafladnoftim ino vefelizam gorofrali ? Kelko njih v' nizhdjanji ali hudodjanji sapravli? Ah kak bi ti pogubleni v’ pekli ii sheleli, de bi njim le kaj malega od tih dnov bilo dano, kere mi tak nemarno prepravimo, kak bi oni vlako troho totega zhafa k’ dobremi obernili! Pafko tedaj imejmo, de nebi tudi nai enkrat na veke grivalo , kaj imo ti slati zhaf tak mimo oditi puftili. Toto leto je sa veliko taushent ludi bilo to sadno , tudi sa naf bi bilo snalo to (ledno biti. Kaj bi te mi bili imeli naprejpoka- sati? Kaj drugo, kak to, kak fmo telko perlosh-noitih imeli, dobro Itoriti, pa imo ne itorili; telko perloshnoflih k’ lubesni, poterplivofti, po-nishnofti ino drugim zhednoftim ali krepoftim, pa Imo njih ne v’ hafek vseli; telko rasfvezhenjih ino obudjenjili, pa fmo ne na nje poflufhali. Ne nazhi, kak s’ shaloftnim ferzom fe tedaj moremo na to pretezheno leto spomeniti. Ah kak lepo fo .Svetniki, kakti fmo v’ totih bukvizah brali, ti lubi zhaf v’ hafek vseli. cStormo tudi mi tak, te bomo drugo leto na dnefhni den, zhe nam ga Bog da fe vzhakati, s' vekfhim ferza trofhtom na te preminene dni fe spomenik. SAPOPADEK INO KASITEL. . ,8 traft Afra, na 7. den Augnfta ----- 173 Agata, na 5. den Februara - - - - 25 Albin, na 1. den (Sufhza ----- 43 Alex, na 17. den Julia ------ i55 Alexander, na 12. den Novembra - - 271 Alois, na 2i. den Junia ----- i32 Amand, na 26. den Oktobra - - - - 255 Amat, na 3i. den Augußa ----- 196 Ambrosi, na 7. den Dezembra - - - 294 Ampeli, na 26. den Novembra - - - 282 Ana, na 26. den Julia ------ 162 Anaklet, na i3. den Julia ----- i53 Andraih, na 3o. den Novembra - - - 284 Anselm, na 21. den Aprila - - - - 81 Anton Pad., na i5. den Junia - - - i25 Anton Pufh., na 17. den Januara - - 11 Antonia, na 2g. den Aprila - - - - 88 Apolonia, na 9. den Februara - - - 27 Arkadi, na 12. den Januara - - - - 10 Arni, na 24. den Augufta ----- 187 Augußin, na 28. den Augußa - - - igo Auxenz, na 18. den Dezembra - - 5o6 Balash, na 3. den Februara - - - - 22 Barbara, na den Dezembra - - - 2go Basili, na 14. den Junia - - - - -\ 127 Bavo, na 2. den Oktobra ----- 237 Benedikt, na 2i. den .Sufhza- - - - 5g Beno, na 16. den Junia ----- 12g tStrim Bernard, na 2o. den Augufta- - - - i83 Bonaventura, na 14. den Julia - - - i54 Bonifaz, na 5. den Junia - - - - - 119 Brigita, na 8. den Oktobrai - - - - 242 David, na 2g. den Dezembra - - - - 3i6 Desideri, na 11. den Februara - - - 29 Dionisi, na 9. den Oktobra - - - - 243 Dominik, na 4* den Augufta - - - - 169 Donat, na 17. den Februara - - - - 33 Dorotea, na 6. den Februara- - - - 25 Dufhni den, na 2. den Novembra - - 263 Edita, na 14. den Septembra- - - - 2i5 Eleuteri, na 18. den Aprila - - - - 80 Eligi, na 1. den Dezembra - - - - 287 Elisabet, na 19. den Novembra - - - 275 Emeran, na 22. den Septembra - - - 225 Erasm, na 2. den Junia - - - - - n8 Erhard, na 8. den Januara - - - - 7 Erneft, na 12. den Januara - - - - g Eucheri, na 20. den Februara - - - 33 Euilachiuf, na 20. den Septembra - - 221 Euftasi, na 29. den tSu£hza - - - - 66 Ezehiel, na 10. den Aprila - - - - 73 Faullin, na 26. den Februara- - - - 3g Felix, Hlapez, na 18. den Majnika - io5 Felix, M., na 11. den Septembra - - 2io Ferdinand, na 3o. den Majnika - - - 116 Filemon, na 23. den Augufta i85 Filip ino Jakob', Ap., na 1. den Majnika 90 Filip Beniz., na 24. den Septembra - 229 JTlorentin, na 2. den Augufta - - - - 16Ö Florian, na 4- den Majnika - - - - 94 Franz Afis, na 4. den Oktobra - - - 23g Franz de Paula, na 2. den Aprila - - 70 Franz Sales, na 2g. den Januara - - 19 Franz Xaver, na 3. den Dezembra - - 288 Fridrih, na 18. den Julia ----- 167 Gal, na 16. den Oktobra ----- 25o Gedert, na 17. den tSufhza - - - - 56 Genofeva, na 3. den Januara- - - - 4 German, na 28. den Majnika - - - - n5 Gotfrid, na 8. den Novembra - - - 267 Gregor, na 12. den tSuIhza - - - - 52 Guido, na 12. den Septembra - - - 2i3 Gumar, na 11. den Oktobra - - - - 244 Helena, na i5. den Aprila- - - - - 76 Heliodor, na 3. den Julia ----- i45 Heribert, na 16. den ^uihza - - - - 55 Herman, na 7. den Aprila- - - - - Hieronimuf, na 3o. den Septembra - - 201 Homobonuf, na 16. den Novembra- - 27i Ida, na 8. den Septembra ----- 207 Ignaz, na 3i. den Julia ----- ib, ligo, na 1. den Septembra - - - - igr; Ireneuf 4Sirm., na 25. den .Sufhza - - 62 Ireneuü Lyon., na 28. den Junia- - - t38 Isidor, tShkof, na 10. den Majnika - 97 Isidor, Kmet, na 10. den Majnika - - 98 Ivo, na 21. den Majnika ----- 109 Jakob ti ftarfhi, Ap., na 20. den Julia rf>t Januar, na 19. den Septembra - - - 219 Jesaiaf, na 6. den Julia ----- 148 Johana, na 24. den Majnika - - - - u3 Johanes, Ev., na 27. den Dezembra - 5i5 Johanesa glavovf., na 2g. den Augufta ig3 Johanes Gualb., na 12. den Julia - - i5i «Stran *Sv. Johanes Kapiftr., na 23. den Oktobra- 253 — Johanes Keriln., na 24. den Junia - - i35 — Johanes Nepom., na 16. den Majnika - 102 Johanes p. vrat. lat., na 6. den Majnika g5 —* Joshef, na 19. den .Sufhza - - - _ 57 Judafh Tadeuf, na 28. den Oktobra - 2.58 — Julia, na 22. den Majnika- - - - - m — Juliana, na 16. den Februara- - - - 3i ™ Juri, na 23. den Aprila ----- 82 — Jufta, na 8. den Augufta ----- 176 — Karl Bor., na 4* den Novembra - - 264 •— Karl Fland., na 2. den 4Sufhza - - - 44 •— Katreja, Div. M., na 25. den Novembra 280 •— Katreja Gen., na 2g. den (Sufhza - - 66 —- Kilian, na 8. den Julia- - - -• - - i5o —- Klara, na 12. den Auguila- - - - - 178 —> Kolman, na i3. den Oktobra- - - - 246 — Kolozer, na 18. den Aprila - - - - 79 — Konrad, na 26. den Novembra - - - 281 — Korbinian, na g. den Septembra - - 2og — Krali trije, na 6. den Januara - - - 6 — Krifhpin, 1 , _ Krifhpinian, j na s6* den Oktobra- - 207 .— Krisha najdenje, na 3. den Majnika - g2 — Krisha isvifh., na 14. den Septembra - 214 — Krisoftomuf, na 27. den Januara - - 17 — Kriiliana, na i5. den Dezembra- - - 3o2 — Kunged, na 3. den (Sufhza - - - - 46 — Kunibert, na 12. den Novembra - - 270 — Lambert, na 17. den Septembra - - 218 — Landelin, na 7. den Junia- - - - - 122 — Lazar, na 17. den Dezembra - - - - 3o4 — Lea, na 22. den .Sulhza ----- 6* ,Sv. Leander, na 27. den Februara - - - 40 — Lenard, na 6. den Novembra - - - 266 — Leo, na 11. den Aprila- ----- 74 — Leodegar, na 2. den Oktobra - - - 237 — Leokadia, na 9. den Dezembra - - - 298 — Leopold, na i5. den Novembra - - - 272 — Lovrenz, M., na 10. den Auguita - - 176 — Lovrenz Juil., na 5. den Septembra - 2o3 —r Ludger, na 26. den tSufhza - - - - 64 — Ludmila, na 16. den Septembra- - - 2i6 ■— Ludwig, na 25. den Auguita - - - - 188 — Lukash, na 18. den Oktobra - - - - 281 —- Luzia, na i3. den Dezembra - - - - 299 — Magdalena, na 22. den Julia - - - - 160 — Mamert, na i3. den Majnika - - - - 100 —• 40 Mantern., na 10. den tSufhza - - 48 — Margeta, Div. M., na 20. den Julia - i58 — Margeta Kort., na 22. den Februara - 35 — Maria Egipt., na 17. den Aprila - - 78 «— Maria de Oign., na 22. den Juuia - - i34 — Maria jSneshn., na 5. den Auguita - - 172 — Maria 7 shaloiti - -- -- -- - 68 — Marie narojenje, na 8. den Septembra 207 — Marie obiik., na 2. den Julia - - - 145 — Marie ofruv., na 21. den Novembra - 277 — Marie osnan., na 25. den jSufhza - - 62 — Marie spozhet., na 8. den Dezembra - 296 — Marie v’ nebovs., na i5. den Auguita- 180 — Marinu!, na 1, den ^ufhza - - - - 43 —• Marko, na 25. den Aprila ----- 83 — Martin, na 11. den Novembra - - - 268 — Marzelin, na 10. den Aprila - - - - 74 — Marziuf, na 6. den ,Sufhza - - - - 47 nir i . i .Stran tSv. Mathej, na 2i. den Septembra - - - 224 — Mathiafh, na 24. den Februara - - - 57 — Matildif, na 14. den cSufhza - - - - 55 — Maura, na 18. den Dezembra - - - 3o6 — Maximilian, na i5. den Oktobra - - 247 — Mazedon, na 12. den Septembra - - 2i3 — Medard, na 8. den Junia ----- 124 —■ Metud, na 10. den ^ufhza - - - _ 4g — Mihal, na 2g. den Septembra - - - s3o — Miklosh, na 6. den Dezembra - - - 292 — Nesha, na 21. den Januara - - - - i3 — Nikasi, na 11. den Oktobra - - - - 244 — Norbert, na 6. den Junia - - - - - 120 — Notburga, na 11. den Septembra - - 210 — Novo leto, na 1. den Januara ^- - - 3 — Obhajila sa mertve, na 1. den Novembra 262 — Oktavian, na 22. den tSufhza - - - 61 — Oshwald, na 5. den Augufta - - - - 171 .— Otilia, na i3. den Dezembra - - - 299 — Otmar, na 16. den Novembra - - - 274 — Otrozhizhi, na 28. den Dezembra - - 3i4 — Otto, na 23. den Februara - - - - 37 — Paternu!, na 16. den Aprila - - - - 77 -i- Pavl, Ap., na 2g. den Junia - - - - i3g — Pavl, Pufh., na 1,0. den Januara - - 8 — Pavla preob., na 25. den Januara - - 16 — Pavlin, na 22. den Junia ----- i33 Pepelniza - -- -- -- -- -- - 42 tSv. Peter, Ap., na 2g. den Junia- - - - 189 — Peter For., na 2. den Julia - - - - 144 — Peter, Predg., na 29. den Aprila - - 88 — Peter v’ ketnah, na 1. den Augulla - 167 — Petra ftol, na 22. den Februara - - 34 tSv. Pongraz, na 12. den Majnika - - - 99 Porziunkula, na 2. den Augufta - - - - 168 (Sv. Potamiana, na 25. den Junia - - - - 137 — Profper, na 25. den Junia- - - - - 137 — Raimund, na 3i. den Augufta - - - 197 — Regina, na 7. den Septembra - - - 2o5 — Regula, na 11. den Septembra - - - 210 — Remigiuf, na 1. den Oktobra - - - 238 — Robert, na 7. den Junia ----- 121 — Rojftvo Krift., na 25. den Dezembra - 309 — Rok, na 16. den Augufta ----- 181 — Roman, na 28. den Februara - - - 41 —. Ropert, na 27. den tSufhza - - - - 65 — Rosa, na 5o. den Augufta ----- ig5 — Rosalia, na 4. den Septembra - - - 202 — Roshenkranz, na 1. nedelo v’ Oktobri 234 — Rudolf, na 17. den Aprila- - - - - 77 — Rufina, na 8. den Augufta ----- 176 — tSebaftjan, na 20. den Januara - - - 12 — cServazi, na i3. den Majnika- - - - roo — tServuluf, na 17. den Septembra - - 218 ■— tSeverin, na 8. den Januara - - - - 7 — tShimon, Ap., na 28. den Oktobra- - 258 — tShkolaftika, na 10. den Februara - - 28 — tShtefan, Kral, na 2. den Septembra - 200 — tShtefan, M., na 26. den Dezembra - 3n — Sidon, na 23. den Augufta - - - - i85 — Silveri, na 2o. den Junia ----- i3i — JSilvefter, na 3i. den Dezembra - - - 3i8 — Silvin, na 17. den Februara - - - - 32 — .Simpliziuf, na 2. den tSufhza - - - 44 — .Sinesi, na 2l. den Majnika - - - - 108 — Spiridion, na 8, den Dezembra - - - 297 tSv. ¿Staniflav, na 7. den Majnika - — ,Stran 95 — (Staro leto, na 3j. den Dezembra - - 3i9 — Sulpiziuf, na 20. den Aprila - - - - 80 — .Svezhniza, na 2. den Februara - - - 21 — ^vezi vil, na 1. den Novembra - - - 261 — Tekla , na 23. den Septembra -• - 227 — Teresia, na i5. den Oktobra - - - - 248 — Theodot, na 22. den Septembra- - - 226 — Tiburzi, na 14. den Aprila - - - - 76 ■— Tituf, na 4. den Januara - - - 5 — Tomafh , na 2i. den Dezembra - - - 3o8 — Turibiul, na 27. den Aprila - - - - 85 — Uriha, na 2i. den Oktobra - - - - 252 — Valentin, na i4- den Februara - - - 3o — Verban, na 25. den Majnika - - - - ji4 — Vido, na i5. den Junia - - 128 — Viktorin, na 2. den Novembra - - - 264 — Vinokuf, na 9. den Dezembra - - - 299 — Vinzenz, M., na 22. den Januara - - >4 — Vinzenz Fer., na 5. den Aprila - - - 7* — Virgil, na 27. den Novembra - - 283 — Vital, na 28. den Aprila - - - 87 — Vorih , na 4* den Julia - - - - 146 — Walburga, na 25. den Februara - - 38 — Wilewald, na 7. den Julia - - - - 148 — Wolfgang, na 3i. den Oktobra - hm - 259 — Zeleftin, na 19. den Majnika - - - - 108 — Zezilia, na 22. den Novembra - - - 278 — Ziriak, na 8. den Auguita - - - i75 — Ziril, na 10. den tSufhza - - - 49 — Žita, na 27. den Aprila - - - 85