Poštnina plačana v gotovini LETO 11 ŠTEV. 46 Hopsr, petels 13. novembra 1953 POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN Osmo obletnico proglasitve Federativne ljudske republike Jugoslavije praznil jemo v sežanskem okraju f znamenju, borbe za naše pravične meje. Ta borba se je začela že v letu 1945 ob osvoboditvi Trsta in še danes ni dobojevana. Čeprav smo v našem okraju od takrat že trikrat prestavljali, mejnike, kaže, da jih bomo prestavljali še enkrat v najkrajšem času. Naš okraj je bil ustanovljen prav zaradi teh nenaravnih in krivičnih mej, ki obdajajo naš Kras in Istro. Gre za zelo obsežen tere/i od Brestovice na Krasu do Sočerge v Istri, ki ga ni bilo mogoče zaradi oddaljenosti kam pri- tudi obrat radijske industrije. Ta obrat ima v letu 1954 plan proizvodnje 35.000 radijskih sprejemnikov znane znamke »Slavica«, Tovarna steklene galanterije, ki je pred dvema letoma pričela izdelovati, steklene gumbe, se uspešno razvija, njeni proizvodi pa se množijo. Izdeluje razne ročaje za pohištvo, ogrlice itd. Ta tovarna, ki zaposluje danes že nad 60 delavcev, bo v bližnjem času ustanovila nov obrat te vrste v Kozini. V tem podjetju bodo zaposlili v bližnji bodočnosti okoli. 300 ljudi. Letos je v Sežani pričela obratovati delno tudi nova moderna mlekarna, ki zbira vse mleko našega Krasa in Brkinov. Mehanična delavnica zaposluje okoli 60 delavcev mejianikov in popravlja vse vrste motornih vozil. V vasi Vrhovlje se dobro razvija industrija kraškega marmorja. Skupno z obratom v Koprivi zaposluje okoli 140 delavcev. Povpraševanje po kraškem marmorju je povsod veliko. Marmor -»Repen« je znan sirom svetovnih tržišč. Zato se. kolen tiv tega podjetja trudi, čimbolj mehanizirati. svoje obrale, ker le tako bo možno s svojimi proizvodi konkurirati na svetovnem tržišču. Najmočnejši delovni kolektiv v okraju je kurilnica JDŽ v Divači s svojimi 500 delavci, ki vzdržujejo številni železniški park Primorske in Istre. Zdrava voda za naše Kraševce Pocenite? tekstilnega blaga Delovni ljudje niso že dolgo časa sprejeli s takim zadoščenjem neke novice, kot so sprejeli vest o znižanju cene tekstilnega; blaga. Mogoče je podeželje še bolj trdo občutilo visoke cene tekstilnemu blagu kot mesta. Delovni človek obrabi in raztrga obleko veliko prej kot nameščenec v uradu. Veliko je bilo negodovanja prav zaradi visokih cen tekstilu. Napori naše tekstilne industrije, da bi zadostila vsaj najnujnejšim potrebam, so bili zavira-ni od uvoza surovin iz inozemstva. Letos je bila tekstilna industrija preskrbljena s surovinami in je izpolnila proizvodnjo. Se pravi, da je zadovoljila potrebe notranjega tržišča. V skladu s tem, je bila izdana u- redba, po kateri se znižajo cene tekstilnemu blagu za povprečno 23%. V podrobnosti je znižanje naslednje: bombažne tkanine 26%, tkanine iz mikane volne 18%, tkanine iz česane volne 15%, tkanine iz umetne svile 35%, tkanine iz naravne svile 20% , bombažne konfenkoije 20%, volnene konfekcije 15%, nogavice 35%, bombažna trikotaža in pozámanterija 18%, volnene trikotaže 15%, bombažni sukanec 20% in plet&tna volna 15%. Tekstilno blago je v prodaji po znižanih cenah od 9. novembra dalje. Praktično je potrošnikom laže priti do tako potrebne obleke. Poleg dobre letine, bo tudi ta ukrep pripomogel k še večjemu izboljšanju življenjske ravni naših delovnih ljudi. Opozarjamo bralce našega tednika, da smo v današnji številki, začeli na 10. strani objavljati pustolovski in vohunski roman Bojana Š i n k a »ZADEVA 1949« Roman ilustrira akademski kipar Jože Pohlen. NAROČITE SE TAKOJ NA »SLOVENSKI JADRAN« Žična žaga za repanje marmornatih plošč kljužitL Tako je nastal ta okraj brez vsake gospodarske osnove, brez pravega središča, bogat edino na zavesti trdoživih Kraševcev, Brkincev in Istranov, prav tako bogat na stoletni gospodarski in družbeni zaostalosti, podedovani od italijanskih ■»kulturonostev«. Danes — po osmih letih napornega in vztrajnega dela vsega ljudstva in ljudske oblasti — se polagoma zboljšuje. Na Krasu so zrasla številna podjetja, ki danes zaposlujejo naše ljudi s Krasa in iz Istre, ki jih skopa kamnita zemlja ne more preživljati. Prve nove tovarne na Krasu Med prvimi je začela poslovati mizarska delavnica v Divači z obrati iv Dutovljah in Vrhovljah, kjer je zaposlenih 80 mizarjev, ki s svojimi kakovostnimi izdelki pohištva uspešno nastopa na tržišču. Mizarska podjetja so bila ustanovljena tudi v Materiji, Brezovici, Komnu, Klancu in Senožečah; spočetka zato, da opravljajo mizarska dela pri obnovi podeželja, sedaj pa zalo, da zadoščajo potrebam naročil naših ljudi. V novem upravnem centru okraja, v Sežani, kjer prej razen številnih gostiln in nekaj trgovin ni bilo nobenega proizvodnega podjetja, imamo danes prve nove tovarne na Krasu. V bližini postaje je zrasla lepa tovarna pletenin, ki zaposluje danes 130 žensk-pletilk. V isti stavbi, ki je .zelo obširna, je pričel s proizvoda jo Notranjost Radio-industrije v Sežani uporabljenih za ta vodovod, bo potrebnih še nadaljnjih 100 milijonov, da bodo naši Kraševci dobili zdravo vodo po vseh vaseh. Razumljivo je, da bo ta vodovod na naši zapad-ni meji tudi zelo važen v strateškem pogledu. V prihodnjih letih bo potrebno take vodovode gradili tudi v Brkinih in Istri, kjer je vprašanje vode prav tako zelo kritično. Elektrifikacija podeželja največje delo Največje delo po osvoboditvi v našem okraju je bila elektrifikacija podeželja. V sedmih letih je bilo elek-trificiranili kar 34 vasi, v drugih štirih pa elektrifikacija še ni končana. Tudi ti kraji bodo dobili električno luč do konca leta. Na električno luč čakajo poleg navedenih le še štirje zaselki v občini Komen, potem pa bo elektrifikacija celotnega okraja končana. Za te predele pomeni velik gospodarski in kulturni napredek, če, le pomisli: 10 na vse koristi, ki nam jih daje električna energija. Veliko delo je bilo opravljeno do sedaj pri. obnovi podeželja, pa čeprav slednja še zdaleč ni pri kraju. Preveliko je bilo opustošenje okupatorja: 965 stanovanjskih in 1252 gospodarskih poslopij je bilo uničenih. Od teh je bilo do letos obnovljenih 622 stanovanjskih in 286 gospodarskih poslopij, za kar je bilo uporabljenih nad 100 milijonov dinarjev. Obnova še mnogih stanovanj in mnogih gospodarskih voslopij je v okraju zelo nujna, ker ti porušeni objekti vidno ovirajo razvoj gospodarstva v okraju. V Komnu, kjer večina gospodarskih poslopij še čaka obnove, je število goveje živine nasproti predvojnemu stanju padlo za skoraj 500 glav živine in to pred-vsejn zaradi pomanjkanja gospodarskih poslopij. Še več kot 150 milijonov dinarjev je okraju potrebnih, da bi v celoti popravili opustošenja okupatorja v okraju. Boj s klavrno dediščino preteklosti Socialistična misel je v teh letih prodrla tudi v kmetijstvo, ker jo Novozgrajena moderna mlekarna v Sežani, ki jo zdaj opremljajo s stroji znano, da je bilo v Istri in na Krasu najbolj zaostalo. V okraj so prodrli prvi kmetijski stroji, traktorji in rigolni plugi ter zaorali nove površine vinogradov na Krasu in v Istri. Splošne kmetijske zadruge postajajo bolj in bolj proizvodne enote, ki iščejo predvsem pot za boljšo proizvodnjo in večji hektarski donos s skupnimi napori vseh njenih članov. Vzporedno s kmetijstvom rešujejo sedaj uspešneje vprašanja pogozdovanja kraških goličav. Čez 3000 ha pogozdujejo načrtno, za kar skrbi Sekcija za pogozdovanje Krasa pri OLO, ki zaposluje pri jesenskih delih za pogozdovanje nad 600 delavcev. K uspehom socialistične graditve v okraju moramo nujno prišteti še uspehe na kulturno prosvetnem polju. Svobodni Kraševci hočejo čimprej nadoknaditi, kar so izgubili v času 25-letnega suženjstva pod Italijo. To potrjuje v okraju 77 prosvetnih društev, številni pevski zbori, 9 novih zadružnih domov, 5 nižjih in 1 višja gimnazija, glasbena šola, nad 50 osnovnih šol, gradnja novih šol v Kovčicali, Gračišču itd. Zdravstvo Temu sledi še razvoj ljudskega zdravstva v okraju; lepa, nova. moderna bolnica v Sežani bo v ponos Krasu in v veliko korist za TBC obolelih bolnikov. Zdravstvena .1'ižba se izpopolnjuje. Ureditev splošnih ambulant v Sežani, Komnu, Materiji in Podgradu je v veliko korist našim dejovnim ljudem. Ti uspehi nekaj let po osvoboditvi v po sili razmer ustanovljenem okraju na Krasu, ki si je moral vse na novo postaviti, odražajo prizadevnost, vztrajnost in zavest svobodnih .socialističnih ljudi našega Krasa. Slednji, se zavedajo, da morajo biti vedno najboljši in najzvestejši v obrambi, naših meja tu na zahodni meji naše socialistične domovine. i S takimi, uspehi praznujejo letos naši Kraševci, Istrani in Brkinci S. obletnico proglasitve naše republike, svobodne države delovnih ljudi Jugoslavije. Trdno zaupajo v našo neusahljivo moč in graditi hočejo dalje brez prestanlca, da bo naše življenje v naši socialistični domovini prijetno. Tako se je razvilo življenje na Krasu in dalo kruha številnim družinam. Te bi spričo nemogoče meje, ki je odrezala od nas naši mesti Trst in Gorico, morale iskati zasluz-ka v drugih krajih. Pri vseh teh gradnjah je imelo važno vlogo v okraju Okrajno gradbeno podjetje v Sežani, ki je zgradilo v teh letih večino novih zgradb, med njimi vec stanovanjskih objektov ter opravilo druga važna javna dela. Trenutno je med gradnjami najvažnejši prav gotovo kraški vodovod, ki se razteza od Dornberga do Sežane, kjer čuka poleg prebivalstva na vodo tudi več industrijskih in družbenih objektov: mlekarna, tovarni pletenin in steklene galanterije, nova bolnica za TBC in drugi. Poleg 75 milijonov, ki jih je bilo doslej Takoj po 8. oktobru so jugoslovanski narodi s svojim vodstvom na čelu z odločno akcijo preprečili takojšnjo in krivično izvedbo angloa-mcriškega diktata o Trstu in coni A. Tudi italijanski cunjasti imperia-listi so morali to ugotoviti in požreti še eno grenko slino, ko je proti temu diktatu vstalo skoraj vse demokratično javno mnenje v svc-,tu. Izvedba diktata je tako obstala na mrtvi točki, s čemer pa se gospodje v senci Vatikana nikakor niso sprijaznili. Bolj sc je odmikal 8. oktober, bolj jim je rasel nena-sitljivi apelit po Trstu in naši zemlji. Prav zaradi tega so v Rimu pripravili poseben načrt. S izzivalnimi demonstracijami že znanih pobalinskih škvader, ki so takega po-četja že vešče od lanskega marca, so hoteli dvigniti vsaj nekaj deset-tisoe Tržačanov. V ta namen so izkoristili praznovanje 3. in 4. novembra, ko so kot dodatek poslali v tržaško mesto razne brzopetne bojev, nike z vojaškimi kapami. Tako so se že 3. in 4. novembra začeli prvi poskusi, ki so ustvarili prve vzroke z aretacijami nekaterih fašistov. Zadržanje policije je bilo več kot sumljivo. Poslala je na demonstrante neverjetno obilna sredstva, pa jih kljub temu ni razgnala, dokler se na večer sami niso utrudili. Takšen je bil torej začetek. Kako se je stvar nadaljevala, je našim bralcem še znano. Pribiti pa moramo, da so bile glavne faze izzivalnih izgredov: provociranje fašistov, sumljivo zadržanje policijskega poveljstva, Santinova provokacija s »ponovno posvetitvijo cerkve«, Kiinu potrebni mrtvi kot argument za novo izsiljevanje, vnaprej pripravljene zahteve po prevzemu poveljstva civilne policije, kar naj bi bil prvi korak k izvedbi diktata in proglas iredentistične »stavke«. Ko je večina svetovnega tiska priznala odgovornost italijanske vlade ea fašistične nerede v Trstu in ugotovila krvavo sled, ki je vodila iz Trsta v Rim, je moral vstati v britanski spodnji zbornici cclo gospod Eden in priznati, da so nerede organizirali uvoženi neof3Šisti. Pozval je tudi italijansko vlado, naj ukroti izzivače. Jugoslovanska vlada je poslala Edenu svoje predloge za u-blazitev nevarnega položaja in poudarila, da je le na enakopravni podlagi mogoče začeti reževanje tržaškega vprašanja. Načrtno pripravljano in inscenira-no prelivanje krvi v Trstu je opozorilo svet na nevarnost, ki jo predstavlja za mir v svetu obnavljanje fašističnih metod, ker hoče Italija izkoristiti teroristična sredstva za dosego svojih imperialističnih ciljev. Kakor pa smo videli, se ameriška in britanska vlada ne zavedata v popil"; meri posledic njune politike osmega oktobra. Njuna aktivnost ni pokazala nobenih resnih znakov, da nameravata prekiniti z italijanskimi ekspanzionisti, katerim sta doslej do skrajnosti popustila in nista g tem ničesar pridobila. Stvar pa se je kljub temu odvija- la po vnaprej določenem načrtu, ki ga ni bilo prav nič težko spregleda-dati. »Žrtve«, ki so bile Rimu tako krvavo potrebne, so padle. Naročeni fašistični razgrajači so svoje delo o-pravili, tiste fašiste, ki so pri tem izgubili življenje, pa so proglasili v madrepatriji kot »heroje patriotizma« in jih zasuli z venci »slave.« V nedeljo yopoldne so jih v Trstu pokopali, zvečer pa jc spregovoril Tržačanom in iataljinskemu narodu po radiju gospod Pella. Kot svetopisemski Pilat si je najprej opral z rok kri, ki je bila prelita po njegovem naročilu, nato pa izjavil, »da zahteva in vztraja, da se popolnoma osvetlijo okoliščine,' ki so pripeljale do prelivanja krvi«. Na njegovo veliko žalost pa so tc okoliščine že dovolj osvetljene. Tudi izjava tržaškega fašisrienega vodje Colognatija, ki je neposredno pred krvavimi dogodki v Trstu izjavil, da v Trstu »diši po krvi«,. Bartolijcv opomin i-redentističnim svetovalcem v tržaškem občinskem svetu, naj v teh dneh *ue puščajo svojih otrok na ulicc«, ker bo »precej vroče«, priliv v Trst nekaj tisočev fašističnih škvadristov iz Južne Italije, značaj iredentistične proslave v Sredipolju, razbijanje slovenskih in indepen. destističnih ustanov v Trstu ter ves razplet fašističnega roltnenja in izzivanja preveč jasno osvetljuje o-kolnosti, ki so dovedle do prelivanja krvi. Najtemeljitejšo in najprepričlji-vejšo pojasnitev teh okoluosti pa je dal gospod Pella sam v svojem nedeljskem govoru po radiu: »Mrtvi v Trstu ne vpijejo po maščevanju, temveč zahtevajo pravico, zaradi katere so umrli. In za to pravico se bo vlada Rima, vlada Italije še nadalje borila.« Kri je prelita —• del poti do cilja pa prehojen. To, kar sc je moralo v Trstu zgoditi, sc je zgodilo. Sedaj ko so planirane žrtve že v grobu, pozivajo vsa tržaška iredentistična glasila k miru in redu. Pred nekaj dnevi so prav ta glasila hujskala nespametno in golobrado mladino is srednjih šol, ki si sama šc ni ustvarila lastnega pogleda na življenje in svet. če ni na ulicah plačanih fašističnih razgrajačev, je v Trstu mirno. Celo policija je, kaže, prepričana, da so minili dnevi metanja bomb. Ni več jurišnih policijskih odredov pred palačo prefekture. Tržaške množice pa poveljem iz Rima niso sledile, zato gospod Pella kljub vsem naporom ni izsilil ničesar. Po teh krvavih tržaških dogodkih z blagoslovom ameriške in britanske vlade pa so odpotovali v Beograd predstavniki tržaških Slovencev z namenom, da pojasnijo politični položaj Slovencev cone A in iz Trsta. Sprejel jih je tudi maršal Tito, ki je obljubil, da Jugoslavija nikoli ne bo odrekla svoje pomoči, zlasti ne v takih časih, ko grozi zaradi organiziranih izzivalnih demonstracij slovenskemu življu in njegovemu imetju največja nevarnost. Tudi novi izredni in opolnomočeni veleposlanik ZDA v FLRJ g, Ja- mes \V. Riddleberger jc prispel te dni v Beograd. Izjavil je med drugim : »Mi vsi želimo, da bi našli miroljubno rešitev tržaškega vprašanja, Opazil sem in pozdravljam dokaze, ki jih je jugoslovanska vlada nedavno dala s tem, da želi, kakor tudi mi, miroljubno rešitev, ki bi bila sprejemljiva za vse. Prepričan sem, da bomo takšno rešitev našli.« Za takšno rešitev je dala jugoslovanska vlada že nešteto predlogov, ki pa jih obe zapadni velesili nista upoštevali in nista hoteli prekiniti z italijanskimi izsiljevalci. Toda tudi iredentnstični in fašistični izgredi niso prikrili protiitalijanskega razpoloženja tržaških množic, ki si želijo vse drugo prej, samo Italije ne. Tega ni mogel gospod Pella prikriti niti s krvavim plaščem izzivalnih demonstracij minuli teden. SPORAZUM O STALNEM SEKRETARIATU BALKANSKE GA PAKTA V Beogradu jo bil pred dnevi podpisan sporazum o stalnem sekretariatu Balkanskega pakta. Podpisali so ga z jugoslovanske strani 'državni sekretar za zunanjo zadeve Koča Po-ipovič, z grške in turške pa oba veleposlanika. Sporazum je napravljen v francoskem jeziku in potrjuje, da jo Balkanski pakt zgled miroljubnc.-ga sodelovanja ter dokaz uspehov, ki jih je mogoče doseči med narodi na .temelju enakopravnosti in vzajemnega spoštovanja. MOSADEK PRED SODIŠČEM Že v soboto sc jc začela proti bivšemu predsedniku perzijske vlade Mosadeku kazenska razprava. Kakor je znano, je. Mosadek obtožen vele- POD SONCEM »D VAT I SO C LET NE KULTURE« \\ M, O/tj P' 3 te r /v. m; ;. V / , f (Ji/ ' • '--¿i i /Iv * m. . J&i «dti - -'-'.riT^k- — Dal bi jim vetra, ako hi vedel, ako niso to morda demokrati! Naš sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič so mudi te dni na uradnem obisku v Avstriji. Njegov obisk jc padel, ravno v čas, ko .svetovno javnost najbolj zanima vprašanje Trsta. Že pred svojim odhodom na Dunaj jo Koča Popovič izjavil, da so avstrijski interesi v Trstu in Delegacija slovenskih predstavnikov iz cone A na obisku pri maršalu Titu tržaškem pristanišču neizpodbitni. »Ko je predlagala razne rešitve tržaškega vprašanja, jih je imela jugoslovanska vlada vedno pred očmi. Tudi v svojih današnjih naporih za rešitev nastalega položaja jih zelo resno upošteva,« je dejal naš državni sctkrolar za zunanje zadeve. Ko jo prispel motorni vlak z visokim jugoslovanskim gostom na s številnimi avstrijskimi in jugoslovanskimi zastavami okrašeno zapadno postajo, mu je minister dT. Gruber želel dobrodošlico, nato pa je Koča Popovič pred mikrofonom dunajske radijske postaje v nemščini izjavil, da mu ho zelo prijetno, seznaniti se z vodilnimi- avstrijskimi državniki, ki jim je v teh ne prav lahkih časih zaupano vodstvo avstrijske politike. Dodal je še to, da jugoslovanski narodi in Jugoslovanska vlada z iskreno in dejavno naklonjenostjo spremljajo avstrijska "pravična prizadevanja. Ob obisku našega sekretarji za zunanje zadeve na Dunaju pa je avstrijski zunanji minister izjavil, da bodo imela največji pomen pogajanja gospodarske in premoženjske na-ravc ter posebna vprašanja, ki izhajajo iz avstrijsko-jugoslovauskih sosednih odnosov. Tudi štajerski deželni glavar Krainer se je zavzel, za nadaljnjo okrepitev trgovinskih ter gospodarskih stikov Avstrije z Jugoslavijo. Uradni razgovori so se začeli .v torek dopoldne, nadaljevali pa so se v src.do, ko je priredil popoldne Koča Popovič tiskovno konferenco. izdaje in poskusa slrmoglavljcnja sedanjega režima. Pred sodiščem zatrjuje Mosadek, da ga isto nima pravice soditi, ker se ima še vedno za zakonitega predsednika vlade. Tudi s svojim uradnim zagovornikom sc je Mosadek sporekel, končno pa ga je odklonil in izjavil, da sobo sam branil. NADALJ EV AN JE VOJAŠKIH RAZGOVOROV MED FLRJ, GRČIJO IN TURČIJO V jugoslovanski prestolnici so se pričeli v torek dopoldne razgovori o vojaškem sodelovanju s predstavniki grškega, turškega in našega ge-meralštaba. Ti razgovori so nadaljevanje onih, ki so jih pričeli februarja letos Ankari, nadaljevali pa julija v Atenah. Na svojem beograjskem sestanku bodo predstavniki treh generalštabov proučili osnove napredovanja tristranskega vojaškega sodelovanja, kakor tudi odgovarjajoče oblike, ki jih je treba dati temu sodelovanju. KONFERENCA NA BERMUDIH V ZAČETKU DECEMBRA Tri zahodne velesile so sporočile,, da je bilo sklenjeno, da se konferenca treh, ki bi morala biti že preteklega julija, skliče od -1. do 8. dccem-bra na Bermudili. Eisenhower in Foster Dulles bosta predstavljala ZDA, Joseph Laniel in Georges Bidault Francijo, Winston Churchill in Antony Eden pa Veliko Britanijo. SPLETKE OKROG RATIFIKACIJE POGODBE O SKUPNI EVROPSKI OBRAMBI Zahodnonemški diplomatski krogi poudarjajo, da je negativni sovjetski odgovor na zadnjo zahodno noto pozitivno vplival na razpoloženje francoskega parlamenta v korist ratifikacije, pogodibe o skupni evropski obrambi. Zahodnonemški kancler Adenauer je izrazil prepričanje, da bodo parlamenti Francije, Italije in Belgijo najpozneje do spomladi ratificirali pogodbo o skupni evropski obrambi. Izvedelo se je tudi, da bi rada Sovjetska zveza vsilila vzhodnoueinško vlado kot soudeleženca pri razgovorih o nemškem vprašanju. KomiEifoirmisii šk^eidosti Vidalijevo vlogo v Trstu že dobro poznamo. Nihče pa ni pričakoval, da $e bo ta neslani, izdajaleic izrazil tako odkrito, kot je storil to v teh dneh v zvezi s neslavnim prelivanjem krvi italijanskih ¡kvadri* stov. ; Še nikoli ni tako odkrito nastopil proti Slovencem lin Jugoslaviji, še nikoli ni. v toliki meri izlil iz sebe vse svoje mržnje in italijanskega šovinizma. Uspel je zavesti nekoliko tržaških delavcev, uspel je te ljudi uspavati v borbi za delavske pravice, za svobodo in mirno sožitje italijanskega in slovenskega življa v Trstu. Sedaj je šel dalje. Nastopil je odkrito pot Mussolinjvega fašizma. Že prej je izrazil na neki svoji tiskovni konferenci, da se bo boril Jiroti jugoslovanski vojski, sedaj pa je v nekem članku v svojem glasilu! napisal, da je škoda, da so njihove sile krvavele proti policiji, da bi bilo bolje, da bi te sile prihranili za borbo proti. Jugoslaviji, proti Slovencem. Isto svojo misel je potrdil na zasedanju mestnega sveta, ko je trdil, da je glavni sovražnik Trsta ntitovstvo«. in da bi morali organizirati skupno fronto proti tej nevarnosti. Radi verjamemo izdajici Vi-daliju, da je zanj glavni sovražnik vsak naš pošten človek, zato ga tudi razumemo, da nas proglaša zu sovražnike. Hvaležni smo mu le v toliko, da se je to upal povedati, odkrito. da bodo naši ljudje v Trstu, ki jih je zavedel, spoznali njegovo izdajalsko vlogo. O Vidah ju se sko-roda ne splača niti govoriti, ker je to tako klavrna izdajalska figurica, da jo pomete najrahlejši veierček-Škoda, ki jo je. ta demagoški izdajalec, iprovokaton in agent povzročil delavskemu gibanju, pa bo občutna še nekaj časa, vendar kar ja poštenega med njegovimi pristaši, bo spoznalo prej ali slej svojo zmoto-Zdrav delavski človek ne more zr* dolgo podleči še tako prefinjenemu agentu. V veliki UnionSki dvorani v Ljubljani je govoril v torek popoldne ®a predvolivnem zborovanju podpredsednik Zveznega izvršnega sveta in poslanski kandidat za zvezno ljudsko skupščino za mesto Ljubljana Edvard Kardelj. Zborovanju ¡je prisostvovalo okrog 1500 ljudi. Edvard Kardelj je v svojem govoru ponovno poeval Italijo in zahodne države na kompromisno spo-r neumno rešitev tržaškega vprašanja, Podpredsednik izvršnega sveta je med drugim poudaril: »Sedimo za zeleno mizo in poiščimo kompromisno rešitev s perspektivo za bodoče itaiijansko-jugoslovansko sode. iovanje: potem bo marsikaj pri reševanju tega vprašanja laže, kot pa se to danes zdi. Sodjlovnaje med Ju_ goslavijo in »talijo jc še vedno mogoče kljub težkemu sporu zaradi Trsta. Še več, sodelovanje je nujno zaradi zaščite miru«. »Mi nikomur ne groz mo«, je nadaljeval Kardelj, »in tudi danes smo daleč od tega, da bi hoteli z orožjem reševati tržaško vprašanje. Toda mi smo do skrajnosti odločeni bran:ti svojo neodvisnost in' svoj mir in ne dovolimo, da drugi razpolagajo z našimi nacionalnimi pravicami, z našim nacionalnim ozemljem, a da nas pri tem ne vprašajo niti za naše mšljenje in voljo«, »Samo eno mi ne bomo storili«, je nadaljeval Kardelj. »Mi nikdar ne bomo kapitulirali pred politiko izvršenih dejstev, ki se vodi v interesa italijanskega imperializma. Ce bi odgovorni krogi v Italiji bili de-jansko pripravljeni odpovedati se svojim imperialističnim načrtom in barbarskemu iztrebljenju našega ljudstva, ki je še vedno na italijanskem ozemlju, kar je Italija delala in še vedno dela od 1918 do danes, ne bi bilo težko doseči sporazuma o tržaškem vprašanju«. V nadaljevanju svojega govora je Kardelj poudaril, da je Jugoslavija dala zadosti dokazov svoje pripravljenosti za dosego sporazumne rešitve tržaškega vprašanja. Kardelj sc je posebno zadržal ob predlogih o četvomi in petorni konferenci. »Mi smo predložili četvorno konferenco, je dejal Kardelj, s ciljem, da se podvzamejo ukrepi za zmanjšanje napetosti, ki jo je izzval sklep od 8. oktobra. Namesto tega so nam SHgerirali konfarenco petih držav, kj bi imela popolnoma drugi dnevni red. Mi naravno nismo imeli in nimamo nič proti udeležbi Francije na tej konferenci, toda ta sugestija bi bila za nas po vsebini predloženega dnevnega reda nesprejemljiva. Vendar, je nadaljeval Kardelj, mi nismo te sugestije popolnoma odbili, mi smo tndi nadalje priprav, ijeni iti na vsako konferenco, pod pogojem, da se ne prejudicirajo stališča v zveai s sklepom od 8. oktobra in da se nič ne bo spremenilo v Trstu in coni A z enostranskimi sklepi, dokler se ne doseže sporazumno rešite*«. Kardelj je opozoril, da je Italija odbila vse jugoslovanske predloge in vztrajala na predhodni izvedbi angloamerigkega sklepa kot pogoju za svojo udeležbo na konferenci. O čem bi tedaj razpravljala ta konfe. renca«, se je vprašal Kardelj in dal naslednji odgovor: »Očitno o nadaljnjih italijanskih zahtevah na cono B. Toda potrebno je še enkrat poudariti: o italijanskih zahtevah na cono 13 se mi ne bomo z italijansko vlado nikoli pogajali, niti sedaj niti v bodoče«. V zvezi z izgredi v Trstu je Kardelj poudaril, da so bili ti izgredi sugerčrani s ciljem, da se izvedle pritisk na zahodne s;le, da rešijo tržaško vprašanje z diktatom. »Mi smo o tem obvestili zainteresirane vlade in dali nove predloge in sugestije, ki se ne nanašajo na nekatera teritorialna vprašanja, temveč izključno na proceduro priprav za konferenco«. Po besedah jugoslovanskega ped-predsednika je izzivanje takih ne.re. dov v Trais odkrilo dejstvo, da z italijanske strani ne gro same za oono A. »vsumli je znane, je dejal Kardelj, da je Jugoslavija pripravljena pod določenimi pogoji priznati italijan. sko suverenost nad mestom Trstom v sporazumno določenih mejah. Italijanska histerija ni torej nastala samo zaradi slovenskih vasi v coni A. Stvar je v tem, da Italija ne želi sporazuma z Jugoslavijo, temveč diktat. Ona želi ta diktat, da bi spremenila tržaški konflikt v konflikt med Jugoslavijo in zahodnimi državami. Glavni cilj Italije je protievropska, ker ruši zaupanje evropskih narodov v možnost skupne obrambe. Ona konec koncev spodku. poje tudi sam atlantski pakt in ga hoče spremeniti v orožje italijanske osvajalne ekspanzije«. Tendence popuščanja takšnim italijanskim ciljem, ki sc javljajo na Zahodu, je Kardelj ooenil kot de-struktvne. V sksajni liniji gre za kupovanje italijanskega sodelovanja v evropski obrambni skupnosti za ce- T o variš Edvard Kardelj med govor om v Vnionski dvorani spodkopovati prijateljske odnose med Jugoslavijo in zahodnimi državami. Glavni cilj Italije je spodkopati prijateljske odnose med Jugoslavijo in zahodnimi silami in izrabljati atlantski pakt kot oporišče za svojo protijugoslovansko politiko. Pristašem italijanske ekspanzioni-stične politike na Balkanu je jasno, da bi takšni načrti pretrpeli klavrni fiasko, če v ta protijugoslovan-ski komplot ne bi uspeli pritegniti tudi drugih sil«. »Ta italijanska politika, je nadaljeval Kardelj, ni usmerjena samo proti Jugoslaviji, temveč proti miru, na katerem so zainteresirani vsi narodi. Taka politika je v prvi vrsti no rušenja stvarnih in trdnih pozicij miru na Balkanu. Jugslavija s svojim prijateljskim in zavezniškim sodelovanjem z Grčijo in Turčijo nedvomno predstavlja eno izmed takih močn'h pozicij miru. »Skrajni čas je, je poudaril Kardelj, da se na Zahodu končno odločijo, ali bodo svojo politiko v tem delu sveta naslonili na italijanski imperializem ali na enakopravno sodelovanje z vsemi narodi na jugovzhodu Evrope. Samo odnos', ki nastajajo na osnovi te druge politike, so resnično jamstvo za mir, medtem ko prva vodi samo k razdedi-oijenju Evrope in spodkopavanju stvarnih oporišč miru«. i h fine Morda so nekateri rimski prena-peteži te dni tako goreči, ker menijo, da so bila naša opozorila samo bluf. Ce se pečajo s takimi kombinacijami, potem se usodno motijo. Naj oni nas ne sodijo po sebi. Mi vemo, da je bluf njihovo staro in dobro znano orožje, in tudi to pot skušajo z blufom izsiljevati zahodne vlade za nadaljnja osvajanja proti Jugoslaviji. Toda mi branimo samo naše upravičene nacionalne pravice in zato v naši politiki ni nobenega prostora za bluf. Mi se prav dobro zavedamo, da če bi Italija nadaljevala z dosedanjim proti jugoslovanskim kurzom, bi razvoj prišel do točke, da bi italijanskemu imperializmu morali reči stoj! Ker se tega dobro zavedamo in ker smo globoko prepričani, da dajanje koncesij ni doslej zaustavilo še nobenega osvajalca, ampak ga je šc ohrabrilo, zato smo že danes, na prvem začetku obnavljanja rimske, ga imperializma, trdno odločeni reči: niti koraka dalje! Mi drugega izhoda nimamo. Kajti, če bi ravnali drugače, potem bi prenehali biti neodvisna država in svobodno ljudstvo. Zato opozarjamo, da se v Ital:ji ponovno igrajo z ognjem in naj mislijo o posledicah, ki lahko nastanejo. Toda če v Italiji niso sposobni resno razmisliti, potem morajo to storiti drngi narodi in vlade, k: se jih to tiče. Ob koncu svojega govora o tržaškem vprašanju je Kardelj poudaril, Ida je tržaško vprašanje mogoče rešiti, ako se začne z demokratičnim vprašanjem. Potem ko je poudaril, da je sporazumna reSitev edina pozitivna in dopustna rešitev, je Kardelj izrazil prepričanje, da so v Italiji vsekakor sile, ki so pripravljene pravilno pretehtati vse te elemente, ki so pripravljene razumeti, da bi konstruktivni sporazum v Jugoslavijo odprl perspektive italijansko-jugoslovanskega sodelovanja. Da bi pa te sile prišle do izraza, je po Kardeljevem nrSljenju potrebno, da italijanski imperialistični kričači dobe dostojen odgovor na njihova neodgovorna izzivanja. Slovenskega zdravniškega društva Glavni eilj - nova osrednja bolnica ¥ Izoli V soboto je bil v Kopru ustanovni obfini zbor istrske podružnice Slovenskega zdravniškega društva. Kot predstavnika matičnega društva »ta mu prisostvovala dr. Tone Ravnikar in dr. Drago Mušič. Zdravniki koprskega In bujskega okraja, ki so se občnega zbora udeležili, so izvolili za predsednika odbora istrske podružnice Slovenskega društva dr. Poldeta Hladnaka, za podpredsednika pa dr. Luciana Ferfoglio. . Novoustanovljena istrska podružnica Slovenskega zdravniškega društva je dobila na svojem ustanovnem občnem zboru tudi prvega častnega člana itn sicer dr. Rapotca iz Koz ne. Slednji je med vso italijansko okupacijo vztrajal pri svojem ljudstvu in z uspehom opravljal zdravniško delo, obenem pa se ,v strokovnem pogledu vztrajno izpopolnjeval. V okviru ustanovnega občnega" zbora je bilo tudi strokovno predavanje šefa bolnice v Izoli, docenta dr. Derganca, o plastični kirurgiji. Ves občni zbor in družabni večer, ki mu je pozneje v prijetnem razpoloženju sledil, je prežemal en cilj: u-stanovitev nove osrednje bolnice v Izoli. Govoril je tudi predsednik o-kraja Franc Kralj, ki je .spomnil prisotne zdravnike na žalostno dediščino in težave ljudske oblasti na področju, edravstva prav v teh krajih. Opozoril jih je na vso dosedanjo podporo ljudske oblasti ter zagotovil vse raeumevanje in pomoč, v prihodnosti, predvsem glede nore bolnice. Za zaključek še nekaj besed predstavnika matičnega društva dr. Ravnikarja istrskim zdravnikom: »Vem, da tudi sedaj skrbite za strokovni napredek, da se skušate spoznavati in si medsebojno pomagati. Vsekakor pa boste v tej soieri hitreje, laže itn bolje napredovali, če boste -svoje napore organizirali in jim dali društveni okvir. Matično društvo vam bo vedno stalo ob strani in po-¡magalo z vsema sredstvi, ki z njimi razpolaga.« VOLITVE V ZBORE PROIZVAJALCEV NA PRIMORSKEM Izvolili smo najboljše iz delavskih trst Postojnska Prejšnji teden so bile tudi v postojnskem okraju volitve y okrajni abor proizvajalcev, in sicer ločeno industrijska skupina in kmetijska. Okrajni zbor proizvajalcev v Postojni ima 35 članov, in sicer 22 zastopnikov industrije, obrti, prometa in trgovine ter 13 odposlancev kmetijstva. ■Konkurenca je bila zelo huda, saj so volivci iz industrijske skupine moral} svoje «krajine poslance izbirati kar med 71 kandidati, kmetijci pa grojih 13 mod 50 kandidati. Med industrijci so bil; izvoljeni: Področje Postojna: P resi Niko, Poljšak Anton, Ogrizek Franc, Humar Slavko, Turik Al., RekJeva Franc, Završnik Rudolf in Krnel Anton, Področje Ilirska Bistrica: Kim Josip, Dercmčin Frane, In». Lenič Jože, štemberger Anton, Grlj Drago, Senkinc Rudi, Poi pjvilrseni sodili v okrajno ekupšči»o. Volilna udeležba je v industrijski gmpi bila zolo ■vriLiika, labko rečen«o stooditofua, ča oiračnna*i8 rolivoe, ki so treinrutno na orožnih vajah, in pa reducirano delovno silo, ki jo je zlasti po sezonskih gradbenik podjetjih veliko. Ne tako t kmetijski grupi! Tu je bila udeležba 79.02 %. Na to so sicer tudi vplivali volivci, ki so na orožnih vajah, ni pa tukaj nobenih odpuščenih delovnih moči. Najboljša udeležba je bila it H ruševju, Hreno-•vieah, iKnežaku, — skoraj 100 %'. Tiudi izvoljeni kandidati in vsi ostali odgovorni ljudje bodo v bodoče morali posvetiti več pažnje. akilivi-Kaeiji volivcev. V kmetijski -grupi so bili izvoljeni : Ziiiidaršič Franc iz Begunj nad Cerknico, Rot Jože z Gore pri Starem itngu, Stržaj Vinko iz Rakeka, Male Franc iz Cerknice, Ostanek Franc iz Stud en a pri Postojni, Zabu-ikovec Stanko iz Loža, Smrdelj Anton Lz Trnja pri Pivki. Zadelj Filip iz LandoJa pri Postojni, Turk Edo iz Hrcnoivic pri Postojni, škrij Franc iz Knežaka, Lovec Ciril iz Zabič pri Ilirski Bistrici, ing. Nemil Bojan iz Prestraiika in Mlakar Fra-nc iz Vi" ševka. S te,m je okrajna skupščina po,polna i.u bo z novimi močmi pristopila k delu za splošni dvig in ta a p redek podttfjuiskega okraja. Rastko Bradašklja Kras V 13 volilnih eaiotak industrijske skupine celega okraja sc j« udeležilo volitev okrog 3000 volirc-av, ¡nekaj nad 309 velilnih npraviienoe-» pa ni volilo, ker so bili službeno odsotni, bolni ali pa na vojaških vajah. Na volišču ▼ Materiji So volitve zaključili že ob B. uri zjutraj, v Senožečah ob 9. uri, v Kamnolomu Vrbovlje ob 9.30 uri, v Avtoprevoz-cem podjetju it Sežani ob 11. uri, v Tovarni pletenin T Sežani ob 14. uri, v Lrnem kaliu in GračSšou ob 10. uri, v Vretmah ob 13. tiri. V kurilnici JDŽ so izvolili uslužbenca Draga Tavčarja in strojevodjo Draga Božaca, oba zaslužna tovariša. V volilni «mota postaje JlDŽ ss za okrajnega odbornika ponovno izvolili dosedanjega člana Jožefa Pečarja, strojevodjo. V volilni enoti mešanih podjetij občin Divača ter Vreme so izvolili Franca Planinca, delavca iz rudnika »Timav«, in Antona Dobrilo, delavca sekcijo za vzdrževanje prog. V stekleni galanteriji, telekomunikacijah in Tovarni pletenin eo izvolili mehanika Antona Božeglara. Avtoprevozniško podjetje in Industrija kraškega marmorja sta izbrali Danila Mahniča, delavca, mehanika Avtoprevozniškega podjetja. V Elektro podjetju, Gradbenem podjetju, gradbenem podjetju »Pri-morje« in drugih podjetjih v občini Senožeče »o izvolili zidarja Jožefa Boleta in delavca Viktorja Stojkovi-ča iz Remontnega podjetja v Sežani. Postaja JDŽ Sežana, sekcija za pogozdovanje, pošta in postaja JDŽ Vrbovlje so izvolili Franca Rodice, ■uslužbenca JDŽ Sežana, znanega po aktivnim delu v društvu «Svoboda«. Vsa draga podjetja t Sežani so izvolila a veliko večino ji-jmst Solijo Zabri« in Vladimira Fakina. Podjetja v občini Komen eo izvolila Maksa Coljo in Mirka Kovačiča. V Štanjelu in DutovJjah Bta dobila večino ©lasov Miloš Grča in Frane Petelin, r Herpeljah pa Frane Korra in Gra-cijan Vodopiree, znani aktivist iz >NOB. V Črnem kalu in Gračiščah so izvolili Milana Hrvatica ¿a Mov-¡raža, v Pocigradn pa Franca Tomaži-ča iz Hrušice. V kmetijski «kupini prri zaključili volitve na volišču v Materiji že ob 6.30, v vasi Griže občine Sežana oh 7. uri, t Velikem polja ob 8.30 uri, v Vrabčah ob 9.30 vri, v Vrhovlju in Štorjah pa ob 10. uri. Slabo eo pripravili volitve t rasi Mi-(nadaljevanje na 4. strani) |IH| vc^V v HhM 1 Sjg ps«s P k ANTON OVC:ARIČ kandidat za republiško skupščina Sem in tja od® Sežani Poglavje zase je družabno življenje v Sežani. Zdi se, kot da Iga je odpi-liala v teh dineih kraška burja. Pa ni. talko. Kar v kavarno »Šport« .poglejmo! Že v popoldanskih urah prično prihajati sem pre.piliaiii gostje z do ušes dvignjenimi ovratniki, a zvečer težko najdeš prostorček, kjer bi mirno posrcibal skodelico čaja, kave ali cclo merico vina. Okoli biljardnega «bojišča« je vedno taka pneča, da biljard isti jedva sproti o-drivajo s palicami »kibiec«, da bi mogli dobiti zamah za sunek v kroglo. Drugo skupino predstavljajo ša-lristi. Najmanj dve, tri mize vedno zasedejo. Kolikor so oni okoli bil j ar da glasni in živahni, toliko so šahi-st; resni situirimja in ostali oTdinaeijski postopek «pravili sami. V talkih okol-nostiili služba zdravnika rej Ui zavidanja vredna, še manj pa bolniki, ki se bodo morali v zimskih mesecih zatekati po pomoč v oddaljeno Vipavo, Postojno, ali celo Ljubljano. xxx Letošnjega terana ni. To, kar so naši vrlj Kraševui pridelali, pravijo, dn ni a teranom veliko v sorodu. Pa tudi z ostalim vinskim pridelkom ni bolje. «Niti vina, miti terana nismo letos pridelali«, žalostno tožijo naša vinogradniki. Po sežanskih gostiščih točijo istrski in vipavski mošt, pa itudi črnino, ki pa zaenkrat delujejo šc. kot odvajalna sredstva. Zaloge starega vina Dojemajo in Sežanci se ničesar bolj ne bojimo, kakor tega, da bi našla na Krna kanale »šišenska« vinska .proizvodnja. — S— ■ V Dutovljah so ustanovili kmetijsko šolo Istrski motiv Živahna pedvolilna dejavnost na Postojnskem Vsi kandidati za republiške poslance na Postojnskem se po svojih okoliših predstavljajo volivcem na zborovanjih in sestankih. Največ takih sestankov in razgovorov s svojimi volivci je imel tov. Matevž Ilace,, ki so ga kandidirale občine Cerknica, Loška dolina, Bloke in Begunje. Bolj v razgovoru kakor v formalnem sestanku so se povsod pomenili o vseh težavah in nadlogah, ki itežijo volivce. Gozdno vprašanje, partarska žaga v Cajnarjih ¿kmetijski problemi, davki, šolo in društva, obnova, živinoreja, umetna ,gnojila, ceste itd. itd., to so vprašanja, o katerih je bilo govora. Zlasti pa vse zanima pereči tržaški problem, perspektiva rešitve itd. Trudi Branko Balbič je že imel vrsto snstamkov z volivci. Najbolj obiskan je bil v ¡Postojni, kjer se je tovariš Babic predstavil z izčrpno analizo domače in zunanje gospodarsko politične situacije —- spet poudarek m a problemu Trsta. Omenil je. nato nekaj postojnskih problemov, ¡navezal pa j m nato predsednik LO MO Postojna, tov. Jože Baša, ki jo govoril o izvršenih delih okrog novih stanovanj, vodovoda, turizma in tako daljo. Kritiziral je oldorios Postojnske jame do občine, ker v vseh letih po vojni, ko je jama imela velike dobičke, ni kakorkoli vse do letos niti dinarja oddvojila za ob-činsike potrebe. V H ruševju, v Planini, v ¡Šmihelu pod Nanosom je tudi govoril Branko Babic. V Šmihelu je prišlo celo do živega ¡prerekanja, imajo pa ¡tudi največ problemov, ki so težko rzrved-Ijivi. Žaga v ¡Lamdolu — nemogoče, ker ni surovin — in razen toga stroji! Vodovod ibo treba napeljati — morijo jih še tudi davki, pa srenj-eki svet itd. V torek 17. t. m. pa bosta Unec in Rakdk skupaj imela veliko zborovanje. POSTOJNA V nedeljo so žene irn mladinke iz Postojne obiskale borce Prve prole-terske divizije in jim poklonila lepa darila. Borci so bili obiska zelo veseli in so povedala gostom, da so navdušeni, ko ugotavljajo, kako jim gre civilno prebivalstvo na roko. Čeprav vojski nič ne manjka, ji razne delegacije prinašajo darila, ki jiih ljudstvo zbira zanje. Vojaki so izrazili samo eno nezadovoljstva in «i-cct to, da niso že prvi dan šli v Trsi, ker in zdaj dolgočasijo m ca-kij*. ¡kovice iz Izole Iz Izole se že nekaj tednov nismo o&lasiili. Morda bo kdo dajal, da ni billo ničesar pomemibnega. To pa ne bo držalo, 9aj dogodkov nikjer ne manjka. Resnica je le v teim, da človeku včasih pisanje ne gre povsem od rok. No, danes pa bomo nekoliko nadoknadili zamujeno. * v* Dogodki okrog Trsta so še vedno v ospredju zaniman ia. Na številnih množičnih zborovanjih razpravlja prebivalstvo o tem dogodku in izraža svoje ogorčenje nad krivičnim sklepom Angležev in Atnerikancev. V zadnjih dneli so se nekatere italijanske družine iz Izolo izselile v Trst. To so bili večinoma ljudje, ki «o bili naši družbi le v breme ¡.n živeli izključno na špekulativen način. Bilo pa je med njimi tudi nekaj zapeljancev, ki so nasedli lažni italijanski propagandi im sc svojega dejanja bridko kesajo. Nekateri med njim'i so že pisali pisma v Izolo, v katerih prosijo svoje znanec, naj jim čimprej pošljejo kaj za jesti, ker je tam lakota. Na nekem množičnem sestanku v Izolli ¡je stara žena dejala za 'tiste, ki mislijo samo na špekulacijo in ki hočejo živeti samo na tuj račun: »Č.im prej gredo, tem bolje!« Povedala je mnenje velike večine prebivalstva. : ( Pred dnevj so se začele priprave za volitve v zbore proizvajalcev, V viscih podjetjih bodo delovni kolektivi pripravili temeljite sestanke, na katc.rih bodo razpravljali o najboljših iz svojih vrst, ki naj bi jih zastopal; v predstavniških organih. * * * Prebivalstvo je z velikim navdušenjem sprejelo enote Jugoslovanske mornarice. Pa tudi poveljniki enot ío takoj navezali slike s predstavniki oblasti in se z njimi poanaaili o raznih oblikah sodelovanja a prebivalstvom. Nedavno so imeli mornarji tekmovanja v odbojki in košarki z domačimi moštvi ter skuipno zabavno prireditev s ¡prebivalstvom. * ** V mestu nadaljujejo z urejevanjem higienskih naprav (stranišča in greznice). Prebivalstvo je spodbudo ljudske oblasti za ureditev tega pereoega vprašanja toplo pozdravilo. Ij OBČNI ZBOR PROSVETNEGA DRUŠTVA »FRENK« Na občnem zboru, ki je bil ¡v soboto, so člani ¡prosrvetlnega društva »Frenik« pregledali dosedanje delo in napravili načrt za bodoče delovanje. Društvo je bilo ustanovljeno januarja 1952. Takrat ni bilo v vasi miti sledu o pevskem zboru, dramski iskupini in godim, danes, po komaj dobrem letu pa imamo vse tri. Mladi godbeniki so v kratkem ča3u tako napredovali, da lahko samostojno nastopajo. Dramska skupina jo poleg sodelovanja ma raznih proslavah uprizorila Finžgarjevo »Razvalino življenja« in letoa »Zeleno vrvico«, 'ki jo je morala šestkrat ponoviti in jo je gledalo mad 2500 ljudi. Preteklo ¡nedeljo je dramska skupina {¡ostovala v Lalborju z enodajan-ko »Kje je meja?« Kljub ¡temu, da je ¡večina igralcev prvič nastopila, so lepo igrali ¡in želi priznanje gledalcev, Iki so malo dvorano napolnili do zadinjr-ga 'ko'tiiñka. Za bodoče ima društvo velike načrte. Godba bo ločena v dve skupini, ki bosta vadili v Laborju in v Borštu, nastopali pa bosta Skupno. Pred krallkim ustanovljeni pevski zbor bomo izpopolnili z novimi člani. Dramska skupina pripravlja spored za proslavo 29. noivembra. Takoj inato pa bo začela z učenjem igro »Mati«. Daljšo 'igro, kjer bo sodelovalo okrog 20 ljudi, pa bo pripravila za 27. april in Prvi maj 1954. Takrat bosta nastopila tudi pevski zhoT in .godba. •Ustanovili bomo knjižnico. Nekaj knjig že imamo, za ostale pa bomo napravili ¡nabiralno akcijo. Društvo bo naročile vse važnejše časopise, ki tod» na razpolag» članom v qital- Izvolili smo tudi nov odbor, ki bo, upamo, nadaljeval dobro začeto delo. Badovinac Marija ŠMARJE Prosvetno društvo »Branik« pristopa k izboljšanju dela Po dalljšem času je imelo prosvetno društvo »Branik« svoj občni zbor. Stervilna udeležba je pokazala, ¡da je zanimanje za prosvetno delo ma vasi precej živo. Med prisotnimi so bili poleg članov tudi nečlani, predvsem mladina. Iz podanih poročil je bilo razvidno, da prosvelbno društvo v štirih, listih obstoja ni dalo od sebe tistega, kar smo pričakovali, zdi se, da je vzrok nezadostna vztrajnost tistih članov, ki so nekaj pripomogli izrt dviig prosvetnega dela na vasi in v ni/č manjšem delu tudi kampanjsko delo. Starejši člani so v razgovoru na poročila poudarili težave, iki so jih imeli pri prosvetnem delu pod fašistično okupacijo. Bolj ko so ifašUstii preganjali slovensko besedo, pesem in knjigo, bolj so to čuvali in ¡branili. Novoizvoljeni odbor je imel prvo sejo in je sestav:! načrt za delo v najbl žnji bodočnosti. Za začetek je [poleg drugega sklenil razširiti pevski zbor in čsimrpej našbudiiratii ¡igro iv pertih dejanjih: »čas je dozorel.« [Prizadeval se bo za dvig članstva in imel redne mesečne sestanke. K. B. Volitve y zbore proizvajalce? na Primorskem (nadaljevanje s 3. strani) sliče, kjer je volilni odbor zaprl volišče že ob 9. uri, čeprav mi prišlo •na volišče še okrog 25 ljudi. Na intervencijo okrajnega predstavnika so morali volišče znova odpreti in nadaljevati, Itako da so lahko volili vsi zamudniki. Slabo «o se pripravili tudi v vasi Bazovica, občina Čmi kal, kjer člani kmetijske zadruge še na dan volitev niso bili obveščeni, da so volitve. V občini Podgrad so izvolili Franca Tomažiča in Franca Fabjančiča iz Hrušereice, v Istri Milana Hrvatina im Jožefa Ferlugo, v Materiji Jožefa Mahmiča, v Štanjelu na Kraku Groudana iz Gornje Bar-niče, v Sežani Franca Kalca iz Lipice. Proizvajalci pa so v okrajni zbor proizvajalcev izvolili tiste najboljše ¡tovariše, iki bodo kos nalogam sežanskega okraja. J-V. Goriška V soboto ajutaaj so v goriških gospodarskih podjeiyiih začele volitve v okrajni zbor proiavajalcev. V cementarni Anhovo je bila zbrana že pred šesto uro zjutraj večja skupina volivcev. Ze dopoldne je volilo nad 400 volivcev, zaključili pa so volitve kmallu popoldne. Ob tej priložnosti je prvič nastopila godba na pihala društva »Svoboda« iz Anhovega. V tovarni pohištva »Edvaird Kardelj« v Novi Gorici je do devete ure volilo že 520 vohllnih upravičencev. V obratu žaga in lesnoindustrijske šole pohištvene stroke pa so stoodstotno vol ili že do osme ure. Do devete ure so vodili tudi v hidroelektrarni DaMarj.i, v Kojskem, na Braniku in drugod. Mizarji v Solkanu so veiSmoma volili že do devete ure. Od 257 volivcev gostinske in trgovske stroke in mestne komunale je volilo dopoldan 245 volivcev. Na štirih voliščih v Šempetru pa so do pol ene ure volili 100% vsi voli vol. Dobro so se izkazali tudi železničarji, iki so na visoke mlaje iave-sili rdeče delavske zastave. ¿Svečano raapdložetnje je bilo tudi po drugih krajžh. Delavci ob meji so tako pokazali, da jVh ne motijo fašistična izzivanja na drugi strani meje. V ceMtl je 8344 volivcev od 111 kandidatov isvolilo 28 predstavnikov v abor proiiBvajfllcev, —j P Že dlje časa so jo po našem podeželju čutila potreba po kmetijskih šolah in tečajih. Šolskim otrokom kmečkih družin, k; sicer v naših šolah pridobijo mnogo splošnega znanja, občutno primanjkuje znanja 17. kmetijstva, v katerem živijo in delajo vsak dan. Večje znanje v kmetijstvu je danes še potrehnejše, iker vemo, da se v kmetijstvu iz dneva v dan bolj »uveljavljata tehnika in znanost. Da bodo postali naši kmečki mladinci in mladinke dobri in napredni kmetije!, je nujno, da spoznajo moderno kmetijsko strojno tehniko, umetna gnojila, njihovo kemično sestavino in pravilno uporabo, poznati morajo vsa zaščitna sredstva rastlin in njihovo uporabo v borbi proti mnogim škodljivcem, spoznati morajo osnove našega vinogradništva in sadjarstva, cepljenje sadja in trt. Prav tako je potrebno, seznaniti našo mladino z osnovnimi načeli napredne živinoreje itd. Svet za kulturo in prosveto ter Gospodarski svi t pri OLO Sežana sta že lani razpravljala o nujni potrebi organiziranja kmetijskih šol in tečajev v okraju, vendar pa spričo velikega pomanjkanja strokovnega kadra to ni bilo mogoče uresničiti. Strokovna kmetijska predavanja so bila tu pa tam po naših vaseh le v okviru večernih predavanj ljudske univerze. V letošnjem letu je v sežanski okraj prišlo nekaj več kmetijskih strokovnjakov, kar je dalo možnost, da so Svet za prosveto in kulturo, Okrajna zadružna zveza in Gospodarski svet ponovno pristopili k pripravam za organizacijo kmetijskih šol in tečajev. Že pred meseceni dni so v občin. Dintovlje, Komen, Senožeče in Vreme razpisali vpis v te šole. Do sedaj se je v Dutovljah za to šolo vp salo kar 71 mladink ter mladincev, v Komnu, 41, Senožečah 20 in v Misličah 18. Vpisovanje se še vedno nadaljuje. V Dmtovljnh in v Črnem kalu sta pričeli s poukom kmetijski šoli dne 9. novembra. Kmetijski tečaji pa so se 'sti dan pričeli v Komnu. Senožečah. Misličah in v Pregarju. Pouk bo štirikrat tedensko z z-lo peitnm večiirnim programom. Pouk bodo vodili učitelji osnovnih šol, sodelovali pa bodo številni kmetijski strokovnjaki pri OLO in pri Okrajni zadružni zvozi ¡z Sežane. Učni program bo zajemal snovi jz računstva, slovnice, zgodovine, zemljepisa, kemije itd. Vsi predmeti se bodo obravnavali tako, da bndo ti koristni in razumljivi za našo kmečko mladino. V Črnem kalu. kjer je bilo za pri-četek pouka tudi vprašanje prostorov, je to pomagala rešiti kmetijska zadruga, ki sedaj na lastne stroške preureja primerno dvorano, kjer se bo .pouk nemoteno odvijal. Mladina na Krasu, Brkinih in v iTfltr.i z veseljem pozdravlja te nove kmetijske, šole. in tečaje, ki bodo dali naši kmečki mladini možnost zelo .potrebne višje izobrazbe, J. V. Zborovanje okrajnega nčiteljstva v Sežani Zadnje dni je po teh krajih pritisnil mraz in je življenje na polju nekako zamrlo. Le malo ljudi srečaš po cestah, pa še tisti redki tiščijo glave v visoko zavihane o-vratnike zimskim plaščev. Iz ovratnikov gledajo le rdeči obrazi iin nosovi. Burja piha in jim nagaja pri spravljanju zadnjih poljskih pridelkov. Repo za v kadi so že pred časom spravili, sedaj je na vrsti tista za živino. Pogosto srečaš na cesti moža z dolgimi brki, ki stopa vštric z volom ali mulo, ki na majhnem vozičku vleče breme sena, ki ga. je bil prej spravil s hriba, čudiš se, kako da je tako zgaran in izčrpan mož spravil tako veliko breme s tistih strmin. Tu pa ni vse samo moč, temveč velja tudi izkušnja. Tam iz višin hribov odmevajo u-darci sekir. Gospodarji hitijo, da bodo pred zimo pripravili dovolj drvi za kuhanje in ogrevanje stanovanj. Tam po drči ropotajo že posekana drva v dolino k vozniku. Zrli se, da je življenje izven tega popolnoma za mulo. Temu pa ni tako. Ce prideš zvečer na sestanek ali predvolilno zborovanje, boš slišal odločne besede teh gorjanov. Trst in italijanska grabežljivost je glavni predmet obravnavanja, poleg domačih gospodarskih vprašanj. »Trsta ne damo! Kaj bi ga dajali tistim, ki še svojih ljudi ne morejo preživeti? Dovolj so »gospodarili« četrt stoletja pri nas. če ni bilo denarja za poravnavo davkov, so ti vzeli tudi zadnji rep iz hieva«. To je odmev težkih dni, to je danes odločen protest naših ljudi. Človek bi mislil, da kmetje včasih sploh nimajo besede. V nedeljo pa so na volitvah pokazali, da jo imajo. »Jaz bom volil tistega, ki bo delal za nas in za državo. Kdor nič ne da za skupnost, ne more od nje nič zahtevati«. Take in podobne razgovore si lahko slišal pred volivnimi sedeži v nedeljo. Kmetje — proizvajalci so imeli besedo in jo bodo imeli v bodoče še več.,. R. J. EAVŠICA V Bavšico najbolj zakotno vas na Bovškem so te dni. dogradili cesto. Prebivalci te vasi so bili do sedaj brez vsake boljše zveze z glavno cesto. Kar so potrebovali, so morali prenašati po kozjih stenah na hrbtu. Nova cesta je dolga nekaj nad tri kilometre in je skofo ravna. Le na enem kraju ima 13 stopinj vzpetine. Ljudem, ki so s tem rešeni velikega trpljeinja, je zelo ustreženo, še bolj cenijo sedaj ljudsko oblast, ker j.!im je izpolnila njihovo željo. PRVA TOVISTMIi TOVARNA ¥ FLRJ Minili ste približno dve leti, odkar je začela v Kobaridu obratovati tovarna igel. V začetku se je prebijala skozi razne težave, imela ni strokovno usposobljenih ljudi, zato je izdelovala samo igle za šivalne stroje. Kmalu pa so tovarno razširili in v decembru lanskega leta so nabavili iz Nemčije stroje za izdelovanje ročnih igel. V juniju letos so vso tovarno preselili v udobnejše prostore. Tu so istočasno začeli s proizvodnjo ročnih igel. Od začetka obratovanja do danes, v dobrih treh mesecih, so izdelali že nekaj nad pet miljonov ročnih igel. Teoretična kapaciteta strojev je 250.000 komadov dnevno, izdelajo pa jih okoli 100.000 komadov dnevno, kar je vseeno ^elo veliko. Igle jim gredo dobro v promet, saj jih je samo neko grosistično podjetje iz Novega Sada naenkrat odkupilo 700,000 kosov. Neko drugo grosistično podjetje pa jih je naročilo celo 900.000 kosov. Do sedaj so prodali že preko dva milijona ročnih igel. Naročil ima tovarna dovolj, saj so morala grosistična podjetja igle prej uvažati in jih drago plačevati z devizami, medtem ko jih dobijo sedaj iz tovarne po približno 2 din za komad. S kakovostjo so potrošniki zelo zadovoljni, saj izdelki prav nič ne zaostajajo za tujezemskmi, ker u-rabljajo za izdelavo igel prvovrst- no nemško jeklo. Kolektiv tovarne stremi za tem, da bi tovarrtto še razširili in izpopolnili st-rojni park. Res, da imajo stroje, ki so univerzalni, in nanje lahko izdelujejo več vrst igel, toda strojev je treba še, da bodo istočasno in nemoteno izdelovali več vrst igel. Vse, kar je mogoče, si kolektiv sam napravi. Tako bodo tehniki tovarne sami izdelali stroj za rezanje igel. Vse načrte za razširitev tovarne pa jim križajo razne težave, predvsem nizek obratni kredit, s katerim si ne morejo dobavljati niti potrebne količine materiala za vnaprej, saj stane samo Ikg jeklene žice za igle 2.100 din, lastnega sklada pa tovarna še nima. Ce bi imela tovarna odobren višji obratni kredit, bi lahko že delj časa izdelovala vse vrste igel, ker ga pa nima, je primorana, izdelovati določeno količino samo ene vrste igel, da lahko pride s prodajo teh do finančnih sredstev, za nabavo nadalj-nega materiala. Lahko bi izdelovala igle za potrebe tekstlne industrije, po katerih je veliko povpraševanje. Za to jim je pcrtreben samo kredit, s katerim bi si tovarna nabavila še nove stroje ter začela izdelovati najrazličnejše vrste igel, od navadnih strojnih pa pletalskih i-gel, raznih zaponk, tekstilnih igel, šil in celo igel za gramofon. Hkrati pa bi tovarna skupno zaposlila ka- kih 500 delavcev iz gospodarsko pasivnega Kobarida. Tovarna v Kobaridu je zaenkrat edina tovrstna tovarna v Jugoslaviji in zato še ne more krati vseh potrebo na domačen trgu. Brž pa, ko ji bo to uspelo, se bo skušala u-veljaviti kot izvoznik. Razširitev strojnega parka bi bila vsekakor potrebna. Kam po denar in devize? Morda bi bilo bolje nabavita nove stroje za tovarno v Kobaridu, kot pa graditi novo tovarno v Mostaru, kot to namerava MLO Mostar. Vsekakor bi bilo bolj gospodarsko nabaviti stroje za kobariško tovarno, saj ima ta že priučen kader, medtem ko bodo morali v Mostaru vse te težave šele premagovati. Poleg tega pa bi tovarna v Kobaridu lahko takoj dala na trg vse iskane tekstilne igle, za katere moramo sicer dajati devize. Ko pa bi bila tovarna v Kobaridu izpopolnjena, bi lahko začeli z gradnjo nove tovarne v Mostarju za zdravo socialistično konkurenco. Odkar so tovarno premestili, so delavci bolj sproščeni in imajo več prostora. Uredili1 so si lepo sindikalno dvorano, le upravni prostori so malo tesni, Taiko vidimo, da tovarna v Koba^ ridu dosega lepe uspehe, ki so v prid gospodarstvu občine in delovnim ljudem. Jan Pri gradnji ceste je pomagalo veliko prostovoljcev, zato so porabili le okoli 2 milijona dinarjev. Nova cesta bo veliko pripomogla k gospodarstvu in napredku turizma tega kraja. Cesta bo izročena prometu v nedeljo 15. novembra. TRENTA že nekaj časa gradijo cesto iz Spodnje v Zgornjo Trento. Cesta bo dolga nekaj kilometrov. Glavni namen gradnje je povezati ta dva kraja, kjer je posebno v Zgornji Trenti veliko gozdov, ki jih bodo potem lahko pravilno izkoriščali. Do sedaj tega, niso mogli, ker je bil odvoz nemogoč, Istočasno bodo lahko zaposlili znatno število delavcev, ki sedaj nimajo zaposlitve. NOV ŽELEZNIŠKI MOST CEZ BAČO PRI GRAHOVEM V BASKI GRAPI Kdo se ne spominja filma: »Na svoji zemlji«? Prizori, ki so se odigravali med narodnoosvobodilno borbo v tej grapi, še niso zbledeli v spominu naših ljudi. Takrat so par-•tlzani-iiiincrci uresničevali pesnikove besede: Vse moste v zrak! Tako je zletci v zrak tudi železniški most pri Grahovem. Partizani so tako preprečili sovražniku prevoz vojaškega materiala po tej progi. Zasilni most, ki jc bil zgrajen kmalu na to, ni mogel nuditi tiste varnosti velikemu prometu, ki se odvija na tej progi. Zato so že leta 1050 naročili projekte in kasneje novo železno konstrukcijo. Zaradi gradnje ¡težke Industrije in delno zaradi pomanjkanja surovin, se je izdelava železne konstrukcije zavlekla. Z montažo so začeli šele letos spomladi. Graditelji s0 ^ odločili za neobičajen način montaže na postaji. Tako je odpadla izdelava odra nad vodo in so bilo prihranjene ¡znatne količine lesa iler znižani stroški gradnje. Nov nvost, ki so ga izročili prometu v soboto 7. novembra ima dve železni polnostenski konstrukciji z razpetinama po 31.95 metra. Goriška gruipa mostovne delavnice jo vložila v montažno delo lfi.000 delovnih ur. MOST NA SOCI Okrajno čevljarsko podjetje »Sokol« v Tolminu bo v najkrajšem času odprlo novo poslovalnico v Mostu na Soči. S tem bo podjetje razširilo svoj delokrog iin približalo nakupovailcem svoje izdelke. Pravijo, da se to podjetje s solidno izdelavo lahko kosa celo s tovarno čevljev »Triglav« v Tržiču na Gorenjskem. Slišijo se tudi glasovi, da bo podjetje v kratkem odprlo novo poslovalnico v Kobaridu, KANAL Gradnja železniškega mostu pri Kanalu ob Seči hitro napreduje. Dograjena sta sedaj dva oboka, dva pa sta v gradnji. Vseh obokov bo šest. Noa-iini stebri pa so že vsi zgrajeni. Vlak vezi še po starem železnem mostu, toda le s hitrostjo pet km na uro, kar zelo ovira reden promet. Po novem mostu bo lahko vozil z veliko brzino, ker bo ovinek na tem mostu zelo skrajšan. Most gradi gradbeno podjetje iz Ajdovščine. R. J. V zvezi z nagradnim natečajem za izboljšanje kraškega kmetijstva, ki ga je razpisal okrajni LO Sežana, smo imeli v Divači gospodarski sestanek. Sestanek je vodil tov. Ur-bajs Jože, živinozdravniški tehnik, Natečaj zajema vse kmetijske panoge. Pri nas je nujno potrebno urediti gnojišča in gnojnione jame. Za ta dela bodo dobili kmetje popust pri ceni cementa in, če bo delo odgovarjalo pogojem" natečaja, bo lastnik dobil še nagrado. Dober živinorejec bo poizkušal zgraditi tudi silos, ki je prav tako potreben kot gnojišče in hlev. Za vinogradništvo pri nas ni pogojev, kei smo previsoko nad morjem, v po-Ištev pa bi prišle češnje, ker dozorijo pred običajno sušo. Uspevale bi tudi češplje po dolinah in pod njimi lucema, ki bi dala več košenj na leto. To bi dalo več dohodkov kot obdelovanje nji>v. Za jabolka in hruške ni pogojev, ker bi vse otresla burja. Včasih je bilo ob cestah in poteh vse polno orehovih dreves. Ce bi jih znova nasadili, bi služili tudi kot zaščitni pasovi. Ko sem nekoč pripomnil, da bi ob straneh ceste Ležeče — Divača zasadili orehe, so nekateri dejali, da me bodo trikrat-prekopali, prej kot bodo orehi zrasli. Ce bi vsi tako mislili, ne bi bilo na Krasu nobenega drevesa. Pred kratkim so bili pri nas kupci za živino iz južnih delov naše države. Nakupovali so krawe in ju-nice sivorjave pasme. V naši okolici je nekaj vagonov take živine. To smo že nekajkrat sporočili tovarišu Likarju, živinorejskemu referentu. Ta pa je kupce vodil le k bivšim trgovcem — prekupčevalcem, sploh okoli bogatcev. V Leže-čah so za eno kravo dali 130.000 din. Tov. Urbajs je zagotovil, da od sedaj naprej ne bodo več kupovali po hlevih, temveč bodo organizirali plemenske sejme. Posebna komisija bo pregledala živino in jo uvrstila po razredih I. II. in III. in ji določila ceno. Tako ne bo nobenega navijanja cen. Izrazili smo še željo, da bi bil za naš okoliš sejem v Divači, ker je ta središče za Zgornji Kras in Brkine in je tu železniška postaja in javna tehtnica. Kraševec ŠTANJEL Nit občinski konferenci Zveze borcev so pregledali delo in pomanjkljivosti te organizacije. Letos je Zveza borcev organizirala dva partizanska tabora, odkritje spominske plošče padlim borcem v Štanjelu in več lokalnih proslav. Zveza borcev jo zbrala več zgodovinskega gradiva iz NOB in življenjepise vseh padlih borcev- in aktivistov v občini. To gradivo bo služilo za sestavo spominske knjige. Za odlikovanja jc bilo predlaganih preko 300 borcev in aktivistov, ki pa še niso dobili teh priznanj. Vaška zveza borcev v Štanjelu ni pokazala nobene delavnosti in je celo zane)mai\ila- evidenco nad članstvom. V imenu okrajnega odbora Zvezo borcev je navzoče pozdravil tovariš Grmek, ki je v jedrnatih besedah orisal sedanji gospodarski položaj v naši državi in se dotaknil tudi tržaškega vprašanja. Delegati so izvolili sedemčlanski odbor, v katerem sta tudi dve članici ZB. Izvolili so 'tudi vaške zaupnike za lažje delovanje. Novoizvoljeni odbor se je takoj sestal in sprejel ustrezne sklepe za nadaljuje delo. Tovarišu Titu so poslali pozdravno resolucijo. F. I. SREDNJI LOKAVEC NAD CEPOVANOM Letošnja jesen je zelo ugodna za spravljanje poljskih pridelkov. V lepem vremenu smo spravili korenje, peso din repo, sedaj pa grabimo listje za steljo. Zadnja močna slana je pospešila zoritev, da je listje naenkrat odpadlo. Upamo, da bo sicer mrzlo, toda sončno vreme trajalo še nekaj časa in nam tako skrajšalo zimo, ki je, kot nikjer, nimamo prav nič radi. 80-letrui Terezija Knol iz Ribnice na Dolenjskem OBISK V ZNAMENIT! LEDENI JAMI V AVSTRIJI (Nadaljevanje in konec) Poklekne pred očetom in materjo ter ju prosi oproščenja za vse kar jim je slabega naredila. Starša jo 'blagoslovita, nato pa se sprevod s kvartetom odpravi v farno cerkev v Krkavče k »poruštvu«. Na čelu stopa novica z rožastim pletenjem na glavi, oblečena v suknjo, obute pa ima »čevlje z vuhom«. Vodi jo »voj«, zal mladenič, ki jo drži s »fečolom«, saj se je z rokama ne sme dotakniti, nato gresta starešina in starešinka z novicom, ki ima »pa-nast klobuk«, panasto suknjo z rožami v gumbnici, regadinovimi hlačami, belimi nogavicami in čevlji »hrvatimi«, za novicom stopata še dve dekleti s pletenjem in nato se vrsti pisana množica svatov v raz-nobavnih narodnih nošah, ki pojejo in se veselijo. Nato začne kvartet pvoje poskočnice, spremlja pa ga množica glasov; otročaji pa, ki spremljajo pirnike, pojejo vedno isto: štiire godce godjo. štire tronbatajo, našo mlado novico ča u vas paljajo . . . Ivo sem povedal svojemu znancu profesorju F. H., da pojdem v Avstrijo, me je opozoril, naj ne pozabim obiskati znamenite ledene jame v Daclisteinskeni gorovju v višini 1160 metrov. Ravnal sem se po njegovem nasvetu in mi ni žal. Priporočam pa tudi drugim, ki bodo imeli priložnost potovati v Avstrijo, da jo obiščejo. Jama je res znamenitost svojo vrste. Sicer ni nekaj takega, kar pri nas ne bi imeli, saj smo nedavno brali v «Slovenskem Jadranu« opis ledene jame v Trnovskem gozdu. Prepričan pa sem, da so take jame tudi drugod po svetu. Vendar jo zanimivo predvsem to, kako so znali Avstrijci spretno izkoristiti to naravno zanimivost za razvoj turizma. Samo za ureditev žičnice so žrtvovali okrog 1-1 milijonov šilingov (280 mi- STROJ Kil IZRUVA DREVO V MINUTI > »Continental Munufacturing Com- | pany« v Kilgoru je izdelala stroj, ki | se bo gotovo hitro razširil mod kme- § tovalci, ker lahko v kratkem času | iztrebi cele gozdove; v eni minuti g izkorenini tudi drevo s premerom i 15 centimetrov. šele po nekaj letih ljudje lahko svobodno izražali. Italijanski iredentisti se radi sklicujejo na anarhista Oberdanka, ki so ga v T1 u leta 1882 obesili. Ta naj bi se boril že tedaj z vsemi silami za Italijo! (V Trstu pa se takrat ni našel ni t J en sam mož, ki bi branil Oberdankovo ¡talijanstvo!). Sklicujejo se nadalje na nekih 100 prostovoljcev iz Trsta, ki so se v letih 1915—1918 borili v italijanski vojski proti Avstriji. Pri vsem tem pa ponavadi zamolčijo, da ne gre z« ljudi, ki bi iz Trsta zbežali v Italijo, prav nič ne povedo, da so večino teh prostovoljcev nabrali v ruskih taboriščih, kjer jim je primanjkovalo hrane in obleke in še, da se ti »prostovoljci« odločili, da gredo v Italijo, ker je bilo tu manj nevarano kakor v ruskih taboriščih. S Velike iredentistiene »resnice« so torej izvite iz trte. Gre zgolj za kričanje iinperialislov, ki bi radi prišli v Trst le zato, da bi se od tu podajali na nove roparske pohode po Balkanu. Italijanski imperialisti nimajo v Trstu kaj iskati. Vsak Jugoslovan «i je danes v sveti, da je bilo že dovolj popuščanja nasproti tistim, ki so vandalsko opustošili naše dežele. In to je tudi mnenje široke svetovne javnosti. VS NAŠI KRAJI in ljudje NA OGRADI OB KOŠNJI... Qo Kako §8 se t stariti časiti ženili v Hrt oO dokler ne pridejo do cerkvenih vralt, kjer se morajo ločiti od svače. Po poročnem obredu gre svača k oferti. Novica sta spredaj, za njima pa starešina in starešinka, ki ne-seta kolač in plačata »zgunarju« za skrb pri obredu, nato pa gredo domov se okrepčat, pa ne na nov dom! Na stari, k novičnim staršem; med potjo streljajo, pojejo in godejo, dokler ne dospejo k jedi. Novico in novica sedita na sredi mize, drug drugemu nasproti, na koncili sedita starešini in med njima ostala svača; na njenem starem domu ima glavno besedo starešinka, na njegovem pa starešina. Po jedi pelje starešinka svačo -in novica na plesišče, kjer stoji na sredi mizica, na njej pa kolač, ki ga »je 'treba obleči, ker je nag« in svakdo mora vreči vanj kak fiorin. Ko je poln, pobere starešinka denar in ga da novici, ki ga mora spraviti. Pri kosilu pa pobere starešinka od vsakega svata še za eno mašo denarja; najprej pride na rnizo riževa juha, nato meso in supe in potlej ostale dobrine, da ne govorimo o vinu. Proti večeru se »pir-neki« odpravijo na ženinov dom, kjer dobijo spet. zaprta vrata. Zunaj prosijo, da jim odprejo, ker so trudni in so prišli od daleč, pa jim ne verjamejo. »Pojdite dalje, mi vas ne poznamo!« »Smo domači.« »Niste!« »Prihajamo od daleč.« ,»Od kod?« »Iz Balunca,« »Kaj ste prignali?« »Eno kravo in enega junca.« lin tako se pričkajo dalje, dokler se ne spoznajo in starši jim odprejo vrata. »Sekrva« vzame velik fečol in ko hoče novica stopiti čez prag, ji ga vrže čez glavo, ter jo povleče notri in zakliče: »živjo, naša je, naša!« Mlada nevesta pa: »Vi ste moja mati.« »Kaj si mi prinesla novica?« »Mir dno zdravje, mati.« Nato nevesto posadijo in ji dajo (na kolena kolenčiča Cotročiča), potem gre r.ovica k ognjišču, kjer jo čaka lonec z vodo, ki ga mora pomešati in voda se zvrne v ogenj, novico pa jo krega, češ da bo slabo, če Ibo jed prevračala v ogenj; ker se kuhanje ni obneslo, ji da v roke metlo in novica se trudi, da bi prav pometla, pa ne gre, ker Jožko, nastavlja za njo smeti in zraven jo krega, da slabo mete, da ai je izbral Slabo gospodinjo in Tona mora vse to prenašati potrpežljivo. Po teh ceremonija]! jo pelje tašča v poročno spalnico, kjer ji sname pletenje in novica se- mora preobleči ter iti pred hišo, kjer stoji velika oljka in oba se spravita pobirati oljke ob smehu veselili svatov. Tončka se trudi, a kaj hoče, ko ji Jožko nastavlja oljke po tleh, potlej pa jo krega, da je slaba kmetica. Ko se dovolj pošalijo, gredo k večerji, kjer se vsedejo po istem vrstnem redu kot pri kosilu. Nostiti na mizo pomaga tudi novica, starešina pa razdeli meso, medtem ko novico in novica vlečeta za kolač in tisti, ki ga zvleče na svojo stran, ta bo največ živel. Večer poteka v veselem razpoloženju. Končno se le spravijo v postelje. Novico in novica bi morala uga-siti luč, a noben od njuju ni hotel. Bala sta se, da tisti, ki bo upihnil, bo moral prej umreti, pa sta mlada zakonca sklenila, da bosta imela prvo noč luč v sobi, saj sta se dovolj skrivala poprej in tako je tudi ostalo. Zjutraj jih je zbudila godba. Godci so bili našemljeni še od prejšnjega večera in se niso utegnili u-miti, ker so morali s svačo itd »ska-zat. jutrnjo« na novicove njive. Nevesta je morala vedeti, kam bo nosila kosila in kje bo delala z možem. Po njivah so streljali in peli, nato se vrnili domov, kjer so zajtr-kovali in se nato v solzah poslovili od mlade neveste. čez osem dni so prišli novicini starši na osmino »poglodat kosti« in dati hčeri zadnje nauke in navodila, prav tako so storili ženinovi starši čez štirinajst dni. Tako so se končale dolge ceremonije, mladi par pa se je začel vživljati v novo življenje. Humbert Pribac POVEČANO ZANIMANJE ZA GRAMOFONE 7.N GRAMOFON-SKE PLOŠČE Tovarne gramofonov in gramofonskih plošč v .inozemstvu poročajo, da je leto3 opaziti ¡velik poTast prodaje njihovih izdelkov. Trgovci z radijskimi in televizijskimi aparati izjavljajo, da se letos prvič v zadnjih petih letih zanimajo njihovi kupci bolj za nove radijske gramofonske aparate kot za nove televizijske aparate. Rekordna letošnja prodaja gramofonskih plošč pa verjetno ne presega sarho zadnjih pet let ampak sploh vse čase. Najbolj je pOTastla prodaja klasičnih plošč. ZVOČNA PODVODNA LUC Neko ameriško podjetje je izdelalo novo zvočno podvodno luč, ki temelji na zvočnem načelu in omogoča »gledanje« pod vodo na daljavo Je,trt milje. Nova skandurna naprava omogoča pomorščakom ali ribičem ugotavljati skupine rib, potop-Ijeaie ladje, nevidna navigacijske ovire ali morsko idno. Priprava oddaja iz ladijskega dna visoko fre-venone zvočne valove in meri hitrost ter jakost vračajočega ec odmeva. LETOŠNJI EVROPSKI PRIDELEK JABOLK IN HRUŠK Splošni pridelek jabolk in hrušk bo letos t Evropi manjši kot lansko leto. Zmanjšani pridelek je pripisati predvsem manj ugodnim vremenskim razmeram. Pridelek hrušk so ocenili na 1,190.000 ton, to je za 17 ofo manj kot leta 1952-53 in za več kot leta 1951-52; pridelek namiznih jabolk pa na 3,650.000 ton, to je za 25 °/d manj kot leta 1952-53 in 5 % več kot leta 1951-52. DRAŽBA ZBIRKE FRANCOSKIM ZNAMK V LONDONU JEiio najlepših zbirk francoskih znarnt, kar-so jih doslej prodali v Londonu na javni dražbi, so pred dnevi prodali za 13.100 funtov štei-lingi>v. Zbirko, ki obsega 305 skupin, so jioslirli v London neposredno iz Pariza. Zit najvišjo ceno — 3000 funtov šterliugov — so prodali blok 24 Dahštajnska žičnica Ali bodo končno ti Proces proti Marezigcuvcem, ki so leta 1921 hranili volilno svobodo v tem kraju kaj na dan in še bolj se bo razgalila zahrhtnost in nenasitnost rimskih mogotcev. Kaj vse so si že italijanski imperialisti s svojimi iredentiističnimi kolovodji izmislili, da bi dokazali, da Trst pripada njim in edinole njim. V ta namen so majeli številne »znanstvenike«, ki so jim bili pripravljeni služiti. Tako so se izeimile v italijanski imperialistični politiki v zvezi s Trstom naslednje teorije: L Trst mora priti pod Italijo, ker je bil že v srednjem veku po svoja kulturi, italijanski; 2. Slovenci v Trstu in okolici so priseljenci iz novejše dobe; 3. Vojaško-strateške meje Italije ležijo vzhodno od Krasa in zaradi tega je samo po sebi razumljivo, da se Trst priključi k Italiji; 4. Italijani v Tret-u želijo priključitev k Italiji. To je bilo po njihovem mnenju najvažnejše, kar -govori za priključitev Trsta k Italiji. Od štirih zgoraj navedenih trditev ne drži niti ena sama. 1. Zgodovina srednjeveškega Trsta je še v marsičem zavita v temo. Prvi še ohranjeni spisek večjega števila tržaških meščanov je iz leta 1202 in v njem pravzaprav prevladujejo taka osebna imena, ki niso italijanskega porekla, nad 1/3 pa jih je očitno slovenskih. Ko je začelo prebivalstvo Trsta, ki je imel v začetku prejšnjega, stoletja komaj 20.000 ljudi, modno naraščati, so stari prebivalci v mestu, bodisi Italijani ali Slovenci, utonili v morju priseljencev, bližnje popolnoma slovenske vasi (Barkovlje, Skedenj, Sv. Ivan itd) pa so se spojile z mestom. T.i naši ljudje pa niso utonili in jih štejemo med najstarejše Tržačane. Sklicevanje na italijanstvo srednjeveškega Trsta je kaj jallov posel. Osnovno vprašanje pri Trstu je, kje je to mesto srkalo hrano, da se je lahko tako močno razraslo. No, tu pa moramo pribiti, da Trst ni dobil v svoji rasti iz Italije niti ene same drobtinice. Ko so leta 1915 italijanski imperialisti razmišljali, kaj vse bi lahko zahtevali od svojih novih zaveznikov {imperialistična Italija je kar et-z noč obrnila hrbet svojima dvema zaveznikoma, Avstriji in Nemčiji!), se je oglasil eden od tedanjih italijanskih ekonomistov, sedanji predsed-nih italijanske republike. Einaudi in dejal približno tole: »Ne zahtevajte Trsta, saj Italija nima z njim kaj početi in če bi ga dobila, bi propadel!« Očitalo je, da je Einaudi tedaj nastopal zgolj kot italijanski liberalni ekonomist, ki ga še ni privlačevala politika oumjastega imperializma. Einaudi je dobro vedel, da Vsi starejši italijanski zgodovinarji so si enotni v leni, da so tedaj Slovenci zasedli celotno ozemlje okrog Trsta in prav zaradi tega so ostanki rimskega prebivalstva bili na slovenskem ozemlju pač le narodnostni otok. Če upoštevamo, da pitajo italijanski iredentistični profesorji v Trstu mnoge svoje dijake s takimi izmišljotinami, nam bo razumljiv tudi šovinizem, ki je med njimi pognal precejšnje korenine! 3. Ko govorijo italijanski iredentisti o vojaško strateških mejah Italije na Snežniku in postavljajo Trst globoko v italijansko ozemlje, pozabljajo. da so minuli časi, ko je slovenski človek hodil na tlako. Italijanski lianperialisti naj sli iščejo svojc strateške meje raje ua ozemlju, kjer živijo Italijani! Vprašanje Trsta ni le vprašanje njegovega širokega zaledja, ampak je v prvi vsti tudi slovensko' narodno vprašanje. Slovenski narod se vedno bolj razvija, vedino bolj rabi morje, ki je njegovo, vse bolj rabi ozemlje, na katerem živ» že nad 1300 let. Če bi bili mogotci v Rimu miroljubni, bi vprašanje Trsta postavili . takole: Trst je na slovenskem ozemlju, pa naj ga imajo Slovenci. Mi želimo z Slovenci dobre odnose, ki bodo koristili tudi Italiji!« Težko si je za- Brušenje ;n klepanje kos, vmes pa živahna beseda. V nosnici se je prikradel prvi vonj po knmini, vonj po senu, ki je menda vsem prijeten, a redko komu tako drag kot meni, ker mi vselej pričara najlepši del moje mladosti. Res so mlada leta vedno lepa, pa čeprav so večkrat zelo trda. Vendar so mi zdi, da je bila takratna mladost res za mladino, 'ker jo ta od nje nekaj imcila. Takrat — do prve svetovne vojne. Potem smo vsi: od novorojenčka dn slarea nastopili pot Kalvarije in skupno polagali žrtve prod nenasitno žrelo novodobne zveri. Ta (fašistična) hijena jo pomandralla zemljo, da ni več rodila kot pToj in zastrupljala sroa in dušo našega ljudstva. Utihnila je razigrana pesem mladine. Kjer pa ni mladosti, ni plod-, nosti. A čuidno. Letos — v letu velikih senzacij in pomembnih političnih krivulj, je bil vonj po kumini spel tako močan in vabljiv kot ni bil že davno. Nišem se mogel upirali, ko mc je vabil med kosce. »iDoibro jutro in dobro letimo«! sem jih pozdravil. »Dobro jutro! ... Nov kosec brez kose. Cc vam je drago, vam rad odstopim svojo koso,« je nasmejan odgovoril gospodar. O, še kako rad bi bil kosil! Več ali manj mi gredo vsa kmečka dela, a na koso se ne razumem. Ni to po moji krivdi, ampak je bilo z zade- Faksimile pisma škofa Margottija goriškemu prefektu. V njem izraža svojo željo, da bi zmagala fašistična Italija. Pisnio ima datum: 17.6.1940 ZANIMIVOSTI PO SVETU V zvezi z nedavnimi fašističnimi provokacpjami je stopilo .tržaško vprašanje, v svetovnem tisku še bolj v ospredje. Demokratična javnost v svetu se je dodobra zavedla, da italijanski imperialistični izsiljevalci že resno ogrožajo mir. Pobudniki fašističnih izgredov v Trstu se delajo zdaj nedolžne in valijo vso krivdo ma tržaško policijo ter na anglo-ameriško vojaško upravo. Kakor na dlani je, da italijanski imperialisti ne bodo več uspeli prevarati svetovne javnosti! Z -gotovostjo lahko računamo, da bo prišlo v pogledu fašističnih mahinacij v Trstu še marsi- so stali Ir/aški valobrani .in pristanišče mnogo milijard zlatih avstrijskih kron, ki so jih delovni Ij.udje iz zaledja v obliki davkov poslali v cesarsko blagajno na Dunaj. Zelo problematični italijanski Trst v srednjem vekm ni torej za italijanske iredentis-te nikakršen argument. 2. Teorija o poznih slovenskih na-seJjeneih je iprav tako bosa kakor litalijans.tivo srednjeveškega Trsta. Kdaj so le dokazali,.da so Slovenci prišli zelo pozno v Trst in njegovo okolico? Zgodovinske listine poročajo na pr. le o prodom Slovencev pri šlivnnu v začetku VII. stoletja. misliti, da bi mogotci v Italiji iz-Tekli nekaj tako pametnega! -L Tržaški Italijani dobro poznajo vprašanja svojega mesta. V letih 1945-19-1-7 so se Italijani v Tralu na plebiscit aren način izrekli za sedmo federativno republiko Trst v okviru FLRJ. Če hi tedaj v Trstu odllooala ljudska volja, ne bi nikdar prišlo do STO in niti do sedanjih sporov. Plebiscit za FLRJ smo torej v Trstu že imeli! Demokratično gibanje v Trstu so za tem zadeli zelo težki udarci. Podlo izdajstvo komin-iformistov je delovalo zelo negativno ma tržaške delavce, ki še danes nimajo pravega vodstva. Tržaško ljudstvo je preživelo posebno zadnja leta v najhujšem teror, ju, z ene strani so ga terorizirali iredentisti z druge pa kominfor-misli. Potrebni bi bili v Trstu res demokratični ukrepi, da bi se potem vo tako-lc: Ivo sem se kot devetleten deček nekega opoldne vadil s koso enega od dveh beneških Slovencev ,ki sta medtem počivala, in bil že prepričan, da si že nekaj upam, je zazvcnelo — in kosa je odpovedala. »Ti prokletl puh! Zlomil si mojo kosci, dobro koso!« sem slišal za seboj, ko sta me gnala težka vest in za njo Tinče, beneški kosec, ki jc sicer tako rad pil in pel in trosil dobro voljo. Zvečer so mi' doma zadnjico dobro segreli. Od takrat sem jo spreleti neprijetna toplota že ob sami misli na Tinčetovo koso. »No, kako bo letos?« sem vprašal. »O, letos pa letos. Ne kosimo lanske revščine. Štirje dobri za enega lanskega slabega. Pa bi ga (mislil je seno) lahko bilo šo več, a kaj hočete, ko mora gnoj najprej na njivo. Letos pa bi billo, se mi zdi, pomagalo tudi umetno gnojilo. Kdo pa je mogel misliti, da bo tako mokra pomlad. No, pa smo tudi tako lahko zadovoljni mi in tudi naš motor.« Ker je videl ,da ga ne razumem, je rekel: »Saj veste, da je naš motor, živina, naša desno roka, ali — da vam rečem — naša jx>]itika.« »Ga slišiš? Je že pri politiki,« sem slišal nekoga za mojim hrbtom. Tudi on je lo ališail, se okreni'1 in rekel: »Ali jo čuden ta svet! Vedno jih čujem, da preveč navijam politiko. Tudi -moja žena mi to očita, ne da bi se zavedala, da je večja politična koklja od mene. Nočem je s lem žaliti, ampak rečem to kot v dokaz, da se politike ne moreš izogniti, čeprav jo tako sovražimo in uvrščamo med prostitutke. O, saj to ime tudi zasluži •— doklcir služi nepoštenim namenom! Kaj dela ta politika z nami?! Glejte!« je rekel in pokazal z roko proti lepi ravnini, razvrani od tankov. Kaj i.šSejo tod? Ali je res tako potrebno, da nam uničujejo najboljšo zemljo in najboljšo krmo? Pravijo), da školdo pPaSajo. Hudi- ča!.., Raje kot bi škodo prijavil.. hodil v Trst... moledoval od urada do urada___čakal na komisijski ogled in gledal te tujce, škodoželjne in nam sovražne ljudi, kako omalovažujoče ocenjujejo škodo ... Nie, raje ne delam nobene prošnje ... Vsi so tukaj samo zato, >la nam pijejo kri. Ej, iti prekleta politika, koliko težkih ur nam prizadene! Zato pravim, da je z njo kakor z našo minešlro: čeprav smo jo siti, vendar jo vsak dan otepamo, ker jo moramo.« »Saj nam dajejo pomoč, France, za izboljšanje gospodarstva,« je rekel nekii kosec, očitno z namenom, da mu ponagaja. »Kaaaaj ?« je zakričal, »ali je onih nekaj smrkavih milijonov, ki so nam jih dali iz Marsh alovega fonda, kakšna pomoč? Menda nismo tako za nič, če ustvarimo s temi-le« — pokazal je svoje žuljeve dlani — »okrog tri milijarde vrednosti ua leto. Kaj misli gospoda v Trstu, da ne znamo računali jn ne vemo, kam je šlo okrog štiriindvajset milijard lir!« »Dokler nam bo gospoda delila krnili, bo vedno tako«, sem čuil ia vrst koscev. »O, saj dobro vem. In tudi vem, kar prej nisem vedel«, jo dejal France. »In kaj najdbi bilo to?« so vprašali koscu. »Eli, kaj! Saj menda veste, kaj mislim... Tukaj maj bi bilo tako urejeno, kot je urejeno v Jugoslaviji-« »Nazadnje sle prišli tudi ri na ta •pravo.« .»Sem, sem, in to je šele naša prava politika.« »O, TI NESREČNA ZEMLJA!« Na obcestni njivi koplje že prileten mož krompir. Lep je, zdrav, in polno ga je. Obstanem in opazujem kopača, ki nekaj mrmra sam a seboj: »O, ti nesrečna zemlja!« (Konec prihodnjičJ znamk po 20 stotink franka, ki so jih natisnili v Bordeauxu leta 1870 med obleganjem Pariza. Polo s 50 kolonialnimi znamkami po 25 stotink ftanka., tiskano lota 1878 so ¡združili za 1000 funtov šterlingov. Blok dveh znamk po 1 frank prve izdaje il leta 1849 so prodali za 410 funtov šterlingov, blok na-abljnib znamk iste izdaje pa za 500 funtov šterlingov. NOV FOTOGRAFSKI APARAT ZA REAKCIJSKA LETALA Za reakcijska oglednnžka letala, ki letajo v velikih višinah, so izdelali novo »blodeče oko« — to je fotografski aparat. Opremljen je s posebnimi premičnimi refleksnimi lečami, s katerimi lahko letalo, ki leti v višini 12 do 15.000 m, posname na film tako veliko površino, kot so jo doslej mogli slikati le z baterijo osmih fotografskih kamer. Tako na primer letalo, ki leti v višina 15.000 m, posname sliko, ki obsega površino kakih 125 kvadrat- nih km. S približno 300 m dolgim filmom lahko napravijo 200 razlic-nih posnetkov. NAJVEČJI FOLKLORNI MUZEJ NA SVETU V mestu Santa Fč v Novi Mehiki so 5. septembra odprli nov muzej mednarodne folklorne umetnosti. V njem bodo razstavljene narodne noše, ljudske tkanine, orodje in o-rožje in razni okrasni izdelki več kot 50 narodov. Poleg poslopij, kjer bo razstavljeno vse to etnografsko gradivo, bo stala tudi velika stavba, v kateri bodo zbrali največjo knjižnico o ljudski umetnosti na svetu, Ta študijski del muzeja bo imel študijsko dvorano in .poseben avditorij z odrom za projekcijo filmov, umetniške plesne in glasbene nastope ter za predavanja. Okoli muzeja bo na več hektarjih naokoli vrsta modeliranih hiš, ki bodo predstavljale najrazličnejše ljudsko stavbarstvo raznih narodov. Na Malaji so ustanovili naselje brezdomnih dečkov, ki g" gojenci sami upravljajo. V naselju živi okrog 17 0 kitajskih, malajskih in indijskih dečkov. Gojenci tudi sami obdelujejo zemljo svojega zavoda, ki od njih kupuje pridelke po polovični tržni ceni. Vodstvo zavoda pa jim izroči denar šele takrat, ko zapuste naselje. lijonov dinarjev). Seveda se jim številne napravo bogato rentirajo v zelo razširjenem tujskem prometu. Zaključna postaja našega potovanja .je bila Obertraun-Dachstein. Do sem smo se pripeljali z jutranjim vlakom iz Welsa. Ko sem odšel z doma, je bilo že precej soparno in bal sem se, da bo slabo vreme. Bojazen je bila upravičena, za ke-sanje, da nisem vzel s seboj dežnika, pa jc bilo prepozno. Deževati je začelo že kmalu pri Ebensee in potem ni več prenehalo. V vlaku sem sc pogovarjal s potniki, ki so kmalu zapazili, da sem tujec. Takoj so ugotovili, da niman primernega razgleda skozi okno in neka gospa mi je ponudila svojo mesto ob oknu s pripombo, naj izkoristim redko priložnost in si ogledam čudovite kraje, mimo katerih se bomo voziil. Kaj takega se nisem nadejal in me je prijazna gesta prijetno iz-nenadila. Pri postaji Obertraun je na desni strani proge velika deska z napisom: »Dachsteinseilbakn« (dahštajn-ska žičnica). Seveda ni žičnica takoj pri postaji, ampak se moraš do nje pripeljati z avtobusom. Pokrajina, po kateri smo se peljali, je zelo lepa. Ob cesti je vse polno hotelov in vil z napisi: »Oddajamo sobe v najem«. Po domače bi se to reklo, da so vse, če ne pa vsaj večina, prazne. Avtobus nas je zapeljal naravnost pod streho žičnice, kar jo prišlo meni in še nekaterih drugim, ki so bili brez dežnika, kar prav. Postajališče še sicer ni popolnoma dograjeno, vendar po vsem, kar vidiš, ni težko uganiti, da bo to zelo lepa stavba. Iz pritličja smo zavili v prvo nadstropje ,kjer je okrepčevalnica. V žepu sem imel nekaj nad 40 šilingov. Teta mi jih je dala namreč 50, pa sem ji rekel: »O, saj ni treba. Saj jih ne bom potreboval. Vozni listek imam plačam tudi za povratek iti popotnico imam tudi v žepu.« »Ti jih bož že znal spraviti v promet — mi je dejala — in prav nič so ne bojim, da jih boš prinesel nazaj m Pred okrepčevalnico sem se spomnil tega razgovora in za trenutek sem pomislil, kako bi bilo lepo, če bi presenetil teto in ji dokazal, da nisem zapravljivec, ampak varčen človek. Toda pri pogledu na prelepe spominske okraske, razglednice, mlečno čokolado in črno pivo v steklenicah, mi jc ta misel hitro izginila iz glave. Človek ima toliko znancev v domovini in tudi okrepčevalnica je vse preveč vabljivo ponujala svoje dobrote! In tako sem so kar mimogrede olajšal za 12 šilingov. (Konec prihodnjič) Slovenska vas Boršt v coni A Tisto jutro se je oktobrsko vreme zjasnilo. Lahen severnozapadnik je posušil cesto, na klancu pa se je strdilo blato. Marija se je odpravila z doma. Ogrnjena v oguljon šal je nosila pod pozduho, ker jo je hotela skriti, zastarelo torbo. 2e pred dnevi je pripravila nekaj masla, jajc in žganja, odbrala je bila tudi najbolj debelo kokoš. Od škocjanskega vrha do Kopra je dober kilometer. Marija je za tako pot rabila že dobre pol ure. V mladih letih je isto pot prehodila v nekaj minutah, ne glede na tovor, ki ga je nosila. In prazma ni šla nikoli. Toda leta so ji zgubala obraz, zgrbiila hrbet in njena hoja je postala tavanju podobno polzenje. Vso dolgo pot je razmišljala. Dogodki so ji prihajali pred oči kot na filmskem platnu, le natančneje in v spominu je podoživljala svojih šestdeset let vse jasneje in bolj nadrobno. Z mladih nog je hodila v Koper. Nosila je in vozila pridelke njihove kmetije do pamika. Od tam jih je spravljala v Trst -najprej mati, nato starejša sestra. Prišla je vojna, ji pobrala brata, oče pa je umrl od izčrpanosti. Sestra se je preselila v Trst, od tam z nekim železničarjem v Italijo. Breme doma in kmetije je padlo na njena ramena. V hišo so dobili zeta njenega moža. V začetku je še nekam šlo, prišli pa so hujši časi. Začeli so pritiskati davki in revščina. Mož je odšel v Ameriko, pustil je doma otroka Ivana in Maričko. Pisal ji je v začetku, da Amerika ni obljubljena dežela in da bo težko kaj pomagati. Kmalu pa ji ni še takih pisem več pošiljal. Tujima ji ga je bila pobrala. Iz hleva je šel rep za repom. Terjali so davki, terjal je dom. Ko ni bilo več živine so se kopičili računi. V boju za obstanek je nastalo gluho zatišje, naraščala je brezizgledna mora, ki je težila iz dneva v dan. Jesenski popoldan je bil, mrk in deževen, ko je dobila pismo. Ni ga znala razbrati. Iz papirjev je slutila, da je njena usoda zapečatena. Kmalu zatem se je ustavil pred njeno hišo avto. Izstopila sta debelušen gosposki človek in brkati možicelj z naočniki, ki ga je včasih srečala v Kopru. Jeklena osuplost se je je polastila, ko je z iskrečimi očmi gledala novega gospodarja. Iz pogovora je ujela le to, da se bo morala izseliti Besede ni mogla iztisniti iz sebe. Tiste jeseni se ie začela njena nova pot, vedno ista trnjeva pot, ko je nesla prvo kokoš v Koper. Takrat je moledovala in končno preprosila možiclja, da je lahko ostala na svojem. Njena hvaležnost za tujčevo milost ji je narekovala vsakomesečno pot do oskrbnikovih vrat, ki je še do danes -ni mogla opustiti. Takrat je začela garati s podvojenim trudom od jutra do trde noči, pridelke je morala deliti. Ko je hči dorasla, jo je punudila v Trstu, da bi ji prihranila težko življenje. Marička je odšla, sprva je prihajala nekajkrat v letu domov, kasneje se je izgubila v tujimi. Dorasel ji je sin, želela je, da bi ji bil v oporo, še bi nekako šlo, pa je izbruhnila nova vojna. Prav tak jesenski čas je bil, ko se je sin zaplel v politiko -im izginil, življenje je postajalo hudo. Širile pa so se govorice, da gre za vse, da gre za to, da ne bodo več hlapčevali tujcu. Upala je in trepetala. Bil je maj, ves v cvetju, in lep sončen dan, ko se je vrnil sin. Živela je samo še zanj. Postal je pravi m0$. a povsem drugačen, kakor ga je bila pričakovala. Pa saj je od takrat vse drugačno. Ljudje so podivjali, nekaj hočejo, kar ne bodo mogli doseči, kar je proti postavam. Gospoda iz Trsta ni bilo več na spregled. Čutila je, da ni prav, kar ljudje počenjajo. Tudi sin se je vedel, kot bi bil gospodar. Ko je nekoč prišel gospodarjev zastopnik iz Kopra, ga je nagnal. Proti božji postavi ja njegovo početje, je pomislila. Zatopljena v misli je prišla do koprskih vrat. Skoro niti ni opazila ljudi in vojske, ki se je pomikala po cesti. Slišala je, da se nekaj hudega pripravlja, da bo spet vojna. Slovenci se postavljajo po robu Italije in nočejo, da bi prišla spet v -te kraje. Kako pa bo to mogoče. 2e večkrat so ji pri oskrbniku zadnje čase pravili, kako bo Italija kmalu spet prišla in kako bo potem konec zmešnjave. Ni mogla nikakor vskladitl svojih občutkov in dogajanj okrog sebe. Nekaj se dogaja, več let se nekaj kuha, a Slovenci nismo bili nikdar toliko močni, da bi se uprli gospodarju in oskrbnikom, gospodi v mestu in da bi končno sami zavladali. V teh nekaj povojnih letih je rea veliko novega, a kam je vse to vodilo, si ni mogla predstavljati. V zmedi občutkov in nasprotujočih si misli se je znašla pred vrati oskrbnikove hiše. Pozvonila je in čakala. »še zgodaj je«, je pomislila. Pozvonila je v drugo to se zbala, da jo bodo ošteli, ker je prezgodnja. Pohlevno je čakala, ko ji pride ina pomoč sosed: »Odšli so včeraj, pijavke, t.ja, od koder so prišli pred petsto leti. Vzela jih je madrepatrija, ker so bili pil nas —tujci.« Stara Marija je obstala, čutila je, da se je v nji nekaj prelomilo, da se uresničuje to, kar si tolika leta nI upala niti želeti. kl §!h Za danes smo Vam namenili, dragi bralci, nekaj besed o filmih, ki jih bodo predvajali kinematografi v naših krajih v prihodnjih dneh. O tem, ali je film industrija ali umetnost, zaenkrat ne bi razpravljali. Poudarili bi le to, da lahko dobri filmi zelo koristijo, slabi pa škodujejo vzgoji naših ljudskih množic. Kriminalnih filmov poznamo več vrst — dobre in slabe. Za tega, o katerem bo govora v naslednjih vrsticah, bi dejali, da ga lahko štejemo med solidne kriminalne filme, saj nas uči med ostalim, da »maščevanje ni sladko«. Gre namreč za angleški film »Dolgo je pomnil« in velikodušnost obsojenca, ki je dvanajst let presedel po nedolžnem v ječi, se vseskozi spominjal zločinca in koval maščevanje krivim pričam, zaradi katerih je izgubil velik in lep del svojega življenja, na koncu koncev pa se je odločil za humano in plemenito gesto. Gledalcu izgleda spočetka vse skupaj nekoliko neverjetno, priznati pa je treba, da je postavil režiser vse dogajanje v tako resnično in doživelo okolje, da nas napet in vseskozi kriminalni potek filma popolnoma prevzame. K temu je v precejšnji meri pripomogla zeio dobra igra glavnih igralcev, med njimi predvsem Johna Mil. lsa in Eve Berghove. Slednja je prišla k filmu iz zibelke velikih u-metnic Grete Garbo in Ingrid Berg-manove — dz Skandinavije. KONEC SVETA — NA FILMSKEM PLATNU Zgoraj omenjenemu kriminalnemu filmu angleške proizvodnje bo sledil fantastični ameriški film »Konec sveta«, ki je bil izredno skrbno posnet ter je zato dobil lani tudi Oscarjevo nagrado za trik. Kot že rečeno, je film fantastičen, saj obravnava strahotno dogajanje: a-stronomi neke zvezdarne odkrijejo v Južni Afriki dejstvo, da se približuje zemlji neki planet s svojim satelitom. Združeni narodi se poročilu astronomov smejijo, zato pa začne skupina znantsvenikov, — kajpak v filmu —, graditi vsemirsko raketo, ki naj bi skrbno izbrano skupino ljudi in živali prenesla v najbolj Vivien Leigh v j Umu »Tramvaj — Poželenje«. nevarnem trenutku na varno. Gledalec zapusti dvorano prežet s precejšnjim občutkom tesnobe, zato pa je film prejel tudi nagrado za trik! Film je delo znanega režiserja Rudolfa Mateja v okviru družbe Pa-ramount. Na filmskem platnu bomo torej videli zadnji dan življenja našega planeta, dan pred treščenjem ogromnih mas nebesnih teles. Videli bomo silne katastrofe, bruhajoče ognjenike, morje, ki se bo dvignilo v plimi in uničilo ponosne spomenike človeškega znanja in truda. Toda še enkrat — le na filmskem platnu! V redu in prav je, da kupujejo na. ša podjetja za razdeljevanje filmov v tujini predvsem filme, ki so bili nagrajeni na raznih festivalih in ki jih lahko štejemo med vrhunske storitve filmske umetnosti v svetu. Francoski film »Vsi smo morilci«, ki bo prav kmalu na sporedu naših kinematografov, je prejel latni prvo nagrado na filmskem festivalu v Cannesu. Za vsebino lahko rečemo, da je — francoska, saj je režiser in scenarist Andre Cayatte izbral tokrat res zanimivo temo. Ali je ubiti zločinca vse, kar more storiti družba? Ali ni mogoče z drugimi načini odpraviti zločinstva, oziroma vzroke, ki pripeljejo nevedne ali slabiče pred krvnika? Zaradi vsebine tega filma je bilo razlitega že precej črnila in tiskarske barve. Mi si bomo film ogledali in ustvarili o njem svoje lastno mnenje. ODLIČEN FILM, KI PA NE POVE VSE RESNICE I-Iollywoodski filmski krogi se kaj radi ponašajo s tem ali onim novim odkritjem v komercialni bitki za vaju »Poželenje«« — na odru. Ta odrska verzija dela mu je prinesla vrsto ponudb iz Hallywooda in vlogo v prvem filmu »Možje«. Sledil je (»Tramvaj »Poželenje«« m »Viva Zapata«, ki mu je prinesel Oscarja, Vprašali boste, zakaj toliko vrstic o Marlonu Brandu. Zato, ker ga bomo v tem mesecu videli tudi v naših kinematografih v filmu »Tramvaj »Poželenje«« skupno z znano an. gleško umetnico Vivien Leigh. Tudi režiser Elia Kazan ni pri nas neznana osebnost. Po njegovih filmih »Boomerang«, »Poplah na cestah« in »Viva Zapata« lahko sodimo, da so dovolj zgovorne priče njegove sposobnosti. Film »Tramvaj »Poželenje«« si je utrl pot v svet si- Prizor iz novega slovenskega filma »Vesna«. plasiranje filmov, toda včasih se najde tudi med njimi človek — ustvarjalni umetnik, kakršen je na primer Marion Brando. Nekateri kritiki sodijo, da danes ni v Holly-woodu filmskega igralca, ki bi bil prepričljivejši od slednjega. O njem kroži kajpak obilo govoric, toda vse pravijo, da je preprost, da mu za denar in lepo obleko ni mar, da si rad privošči kakšno šalo in da vlaga ves svoj zaslužek v svojo družbo. Ta mu oskrbuje premoženje, ki bi ga sicer najbrž zapravil. K filmu je prišel Marlon Brando z odrskih desk. Ko je obiskal znanega ameriškega pisatelja Wi'lldamsa Tennesseja, je dobil vlogo v »Tram- cer bolj zaradi izredna igre sodelujočih, kot pa njegove režije, toda navzlic vsemu gre tudi njemu svoj delež. Marsikdo, ki si bo film ogledal, bo moral sicer ugotoviti, da so v njem podani vsi osnovni človeški spopadi na povsem ameriški način in da je poudarjeno tisto, kar je v človeški notranjosti najbolj nezdravo in bolestno. Pisatelj Williams Tennessee je sicer mojster svojega poklica, v tem svojem delu pa nam ni prikazal tistega, kar je krivo takšnega življenja in žalostnega konca blodn-ice Banlche v blaznici. Je žal pač tako: vsi se v začaranem krogu med telesom in duhom ne znajdejo, zato so tudi spopadi s stvarnostjo pri nekaterih ljudeh o-krutnejši in bolj tragični. Tipičen primer slednjega, — sicer mogoče le nekoliko preveč prikrojeno okusu senzacij željne ameriške publike —, nam bo nudila v omenjenem filmu usoda Blanche, kii ni našla v okrutnem in skrajno resničnem svetu prostora za svojo histerično poezijo. V filmu »Tramvaj »Poželenje«« bomo videli na platnu tudi jugoslovanskega rojaka srbskega porekla Mladena Sekuloviča (Karl Maiden), ki je skupno s Kim Hunter izpopolnil res izvrstno igro Marlona Brando in Vivien Leigh. Ko so Karla Maldena pred kratkim vprašali, če bi bil pripravljen nastopiti v kakšnem filmu jugoslovanske proizvodnje, je odgovoril pritrdilno. Pristavil je le ta pogoj, da bi mu morali dati vlogo, v kateri bi lahko uveljavil svoje igralske sposobnosti. ŠE ENKRAT : »EN DAN »ŽIVLJENJA« Ne brez vzroka bomo že drugič gledali v mesecu novembru mehiški film »En da.n življenja«. »Mehiški film mora prikazovati mehiškega človeka, mehiškega duha, mehiške običaje, zgodovino, divjo življenjsko silo, ki se kaže v izumrlih in asimiliranih domorodcih, kakor v mrtvih sledovih ponosne vladavine, ki so jo zrušili s križem in mečem španski osvajalci«, — je zapisal nedavno tega neki filmski kritik. V filmu »En dan življenja« so nam Columba Dominguez, Roberto Ca-nedo, Fernando Fernandez in Ro-saura Revualtas nedvomno'prikazali Mehiko takšno, kakršna je, čeprav je v njem marsikaj takega, kar je našemu pojmovanju življenja, ponosa in časti precej tuje. Toda tudi mi ljubimo domovino, svobodo in zemljo, tudi pri nas so vstajali in še vstajajo iz groba vsakega novega mučenika novi borci za to geslo. Za konec še nekaj besed o ameriškem filmu »Cheyenne«, ki ga je zrežiral Raoul Walsh. Film si bomo sicer ogledali, toda skoraj 'na pamet že vemo, na katerem ovinku se bo prevrnila kočija med zasledovanjem, pretepi in streljanjem, Vmes še seveda lep fant, ki se prelevi v detektiva in še lepše dekle, ki je nesrečno ob pokvarjenem možu, roparju poštnih kočij. Toliko t-orej o filmih, ki si jih bomo lahko ogledali v naših kinematografih v drugi polovici meseca novembra. Filmski drobiž doma ii po min Slovenska javnost zelo radovedno pričakuje film »Vesno«, ki ga je pri »TRIGLAV-filmu« režiral znani češki režiser František Cap. O uspehu filma danes še ni mogoče govoriti, omeniti pa moramo, da je Cap močno zamajal doslej pri nas veljavno načelo, da lahko nastopajo pod reflektorji v glavnih vlogah samo rutinirani igralci. V »Vesni« igrajo namreč, manjše vloge starejši, t. j. poklicni igralci, glavne vloge pa mladi ljudi, ki se doslej niso u-kvarjali s to zvrstjo umetnosti. Naslovna vloga je bila poverjena študentki Metki Gabrijelčičevi, ki jo vidimo na tej strani tudi na sliki. * Po odrski komedji hrvatskega pisatelja Milana Begoviča »Ameriška jahta v splitski luki« je posnel znani režiser Geza von Bolvary v Dubrovniku in v Trnovem barvni film »Dalmatinska svatba«. Pravijo, da bo premiera filma istočasno v Nemčiji in v Jugoslaviji. Gre namreč za koprodukc!jo producenta Giintherja Mairtena iz Hamburga ter »TRI-GLAV-filma«. Glasbo za to glasbeno komedijo v barvah je napisal Bojan Adamič; * »Bosna-film« je dosegel najlepše in najuspešnejše rezultate na področju dokumentarnega filma. Filma »Splavarji na Drini« in »Spla-varji na Sutjesci« sta dobila priznanje 'in nagrade doma in v tujini. Vse kaže, da nas bo »Bosna-film« v bližnji bodočnosti presenetil tudi s tremi umetniškimi in sedmimi dokumentarnimi filmi. Prvi umetniški film — »Stoj an Mutikaša« — pripravlja Fedor Hanžekovič, scenarist in režiser filma »Bakonja fra Brne«, delovni naslov drugega je »Pod žarkim suncem« (režiser Boško Kosa-novič, ki se je doslej uveljavil na področju dokumentarnega filma), tretj i umetniški film pa nosi naslov »Obična priča«. Delo na zadnjem izmed treh filmov je bilo prekinjeno pred dvemi leti, sedaj pa ga bo verjetno dokončal Vojiislav Nanovič. * Novi film Carola Reeda, znan pod delovnim naslovom »Berlinska zgodba«, je dobil svoj dokončen naslov — »The Man Beween«. Osrednjo osebo v filmu igra James Mason, nosilki obeh ženskih glavnih vlog pa sta Hildegarde Kneff in Claire Bloon. » Basil Rathbone, ki ga poznamo iz fihna »Ples na vodi«, se je vrnil v Hollywood, kjer je prevzel eno glavnih vlog v novem filmu Boba Ho-pea »Mr. Casanova«. Glavno žensko vlogo je sprejela Joan Fontaine. Ko bo končal ta film, bo posnel Easll Rathbone skupno z Bing Cro-sbyjem in Dorothy Lamour film »Pot na mesec«. * Roland Petit, član pariškega baleta in Orson Welles sta ustvarila v Londonu Wellesov balet » Gospa na ledu«. Welles je napisal vsebino, narisal dekoracijo in kostume, medtem ko je Petit izvršil koreografijo. Poročila pravijo, da sta v svojih stremljenjih uspela. Walta Disneya, mojstra risanih filmov, so odlikovali pred kratkim s križem francoske legije časti. Na filmskem festivalu v Cannesu je dosegel namreč s svojim risanim filmom »Peter Pan« zelo velik u-speh. Cankarjeva založba v Ljubljani je-izdala v iprevodu Janka Modra roman Thbmasa Hardyja »Čista žena". Slednjega so v njegovi domovini imenovali Shakespeara angleškega ■romana, medtem ko mu dolgo niso. priznali zaslug v literaturi in ga blatili kot pornografa. Na policah iste založbe najdemo itudi noviteto: roman Johna Steinbcoka »Polentar-ska polica«. V izvirniku se imenuje roman »Tortilla flat«. Tortilla je presna .pogača iz koruzne moke, vsakdanji kruh preprostih Mehikancev. Državna založba Slovenije je presenetila slovenske bralce z izborom umetnostnih kritik in ostalih spisov Franceta Mesesnela, ki zadevajo slovensko umetnost. Izpuščeni so le po obsegu ntanjši prispevki in spisi strogo konservatorskega značaja. Uvodno besedo o avtorju in izboru je napisal Lucij wn Menaše. * * * Vseučilišče v Cambridgeu jc podelilo nemškemu pisatelj« Thomasu Mannu naslov častnega doktorja. Predstavnik vseučilišča je ob itej priložnosti dejal o Mannu, da ni velik samo kot pisatelj, temveč tudi kot filozof. * * o Ljubljansko mestno gledališče je uprizorilo pred dnevi politično dramo Jožeta Zemljana »Odločitev«. Njena uprizoritev jc bila precejšen problem za gledališki kolektiv, pa tudi za kritike jc bila trd oreh, ker jc prišlo avtorju in igralcem na odru na pomoč dejstvo ■— razpoloženje občinstva, ki je »Odločitev« zelo toplo sprejelo. Drama oziroma »politična drama v dveh dolih«, kakor jo je v podnaslovu nazval avtor, je bila napisana namreč v dneh, ko so. italijanski imperialisti zopet segli po našem Trstu. Churchill prejel Mobelovo nagrado za Emjiževnost Švedski veleposlanik Gunnar I-lagglof je nedavno obiskal Churchilla ¡in mu uradno naznanil, da mu je podelila švedska akademija letošnjo Nobelovo nagrado za književnost. Nagrada znaša 12.00'J funtov šterlingov.. Winston Churchill je prvi državnik in sedmi Britanec, ki je prejel to največjo svetovno literarno odlikovanje. Samo enkrat pred njim je dobil to odlikovanje nek zgodovinar. To je bil Nemec Theodoi Mommesen, ki ga je prejel za svojo monumentalno zgodovino Rima. Na povabilo, naj bi prišel v Stok-holm, da bi mu izročili nagrado, je. Churchill izjavil: »Ne morem točno vedeti, ka.ko se bodo dogodki razvijali in kaj bodo zahtevale moje dolžnosti od mene, vendar občutim prav močno željo,- da bi se podal tja. Rad bi izkoristil priložnost, da bi osebno izrazil svojo zahvalo akademiji in hkrati tudi vso svojo toplo naklonjenost do švedske«. Letos poleti so imeli v Parizu zanimivo novost •— umetniške razstava na prostem. Pokazalo se je, da je to zelo dober način populariziranjes umetnosti med ljudstvom.. S Iz boleâaiue pedagoga: Uri D©[o)@ [°)®§®(°]@ Kaj so storila naša podjetja za napredno gospodinjstvo OTROK NE BI SMEL ITI V PRVI RAZRED LJUDSKE ŠOLE, ¡PREDEN NE UPORABLJA BESED: »PROSIM«, »IZVOLITE«, »HVALA« Kol Ij.udskošolski učitelj imam slabe izkušnje z vljudnostjo otrok. Kadar dobim novo generacijo sedemletnih dečkov v razred, jih je po navadi med njimi zelo malo, ki uporabljajo besede »prosim«, »izvollite« in »hvala«. Toda v šolskem živiljc-h ju v razredu so te besedo zelo važne. Imajo suigestivno, prav čarobno taioč. Ti redki vljudni učenci se mi iklijo kot oaza v puščavi, kajti tudi drugače so pohlevni, dobro vzgojeni in obzirni. Razvajen in nasilen otrok bo besedo »prosim« izgovoril zelo težko, še teže pa »izvolite« in »hvala«. To .ga stane veliko samoodpove-di in žrtve. Spomnimo se samo, kolikokrat slišimo, kako kakemu otroku zaman prigovarjajo, naj se zalivala. To ni samo formalnost, to jc Več. Te tri besede brusijo, čistijo in lomijo otroka kot diamantna igla stekleno ploščo. Če se jim otroci privadijo takoj, ko se navadijo govo-titi .potem zvenijo kot lepa godba t odnosu do starejših, še lepše na, če jih otrok uporablja tudi v občevanju s svojimi tovariši iste starosti. Vljudni otrok ini samo želja pedagogov in šole, ampak ¡tudi vseh Staršev. Nekoč smo na učiteljski konferenci govorili o tem, ali naj za-Ihlevamo od otrok, ¡da pozdravijo * rahlim poklonom aili ne. Zagovarjal sem mnenje, naj pozdravljajo s poklonom, ker Se mi to ne zdi izraa suženjskega pozdrava. Seveda ne mi-¡jlim tu na »poklon do tal«, pač pa tla majhni, vljudnostni naklon glave, Kot učitelj na vasi sem ugotovil, da je vljudnost pri našem narodu ¡«vezana s spoštovanjem. Na primer: beka stara, sedemdesetletna žena mo je vedno vnaprej• pozdravljala in s" priklonila. Bilo mi je nerodno, pa sem jo nekoč vprašal, zakaj me tako pozdravlja. Odgovorila mi je: »Klanjam se vam zato, ker ste kot Bolan in svoboden Slovet prišli prostovoljno v našo blatno in zapuščeno Vas, da naučite naše otroke pameti, poštenja in značajjniosti. Vem, da to tii lahko. Zato ras spoštujem in va« pozdravljam.« Mislim, da smo prav vsi .prepričali o itcan, da moramo vljudnost v naših otrocih negovati, seveda ne »mesno pretiravati, ampak toliko, kot je fca našo družbo potrebno in prav. Pred očmi imam matere svojih učencev, ki me večkrat vprašujejo: »Prosim vas, pojasnite nam, kaj vse spada k moralnemu žirtljeniju in kulturnemu vedenju ?« To dokazuje, da se starši mojih učencev za to zanimajo. Seveu i podajo najbolj navadne znake vljudnosti in to moTajo premesti tudi na svoje <*troke. Vzgajati jih morajo že v predšolski dobi k vsemu dobremu in lepemu. Zato ponavljani, pripravite svojega otroka še pred šolo, da si l o prisvojil in uporabljal tri lepa beseane: »prosim«, »izvolite« in »hvala«, naučite ga, da bo pozdravljal z rahlim priklonom glavo. To so zunanji znaki kulturnih ljudi. V šoli pa bi morali pedagogi posvetit; navadam spodobnosti in vljudnosti veliko pozornost. Naša šola se še povsod .ne more pohvaliti, da je veliko poskušala ali dosegla kake vidne rezultate. Toda kot vsemu, tako tudi spodobnosti in vljudnosti daje osnovo in temelj roditeljski dom. M. L. Modne kombinacije ¡\obena umetnost ni biti eleganten za drag denar. Umetnost pa je, če si znate pomagati, z okusom in iznajdljivostjo brez velikih izdatkov. Zato nekaj nasvetov za smotrne modne kombinacije. Preprosto črno ali enobarvno obleko lahko z majhnitni posameznostmi spreminjamo in s tem dosežemo različne učinke. Iz preproste popoldanske ali delovne obleke laJiko naredimo primerno oblačilo za večer ter slovesne priložnosti. '3% 1. Obleka se zapenja na hrbtu, ima tričetrtinske rokave in krilo s štirimi, nezalikanimi gubami. Dve majhni tiezalikani gubi na zgornjem delu sklene stoječ ovratnik. 2. Z ovratnikom in manšetami iz črnega žameta bomo videz obleke spremenili. 3. Poseben mikaven videz bo dala črna obleka s šalom pastelno lila barve, ki ga bomo pri strani pripeli z lepo broško. 4. Ako našijemo ovratnik, pas ter manšete iz trdega belega pikeja, bo učinek spet povsem nov. 5. Široka in dolga stola tepine ali primerne svetle - barve ne bo samo modno novost, ampak nas bo tudi prijetno grela v hladnih dnevih. Glavni odbor AiFŽ je zahteval od podjetij naše industrije in od Zveznega gospodarskega sveta, da pri svoij proizvodnji upoštevajo potrebo gospodinj ter da proizvajajo razng predmete, ki bodo ženam olajšali gospodinjsko delo. Naša podjetja so to potrebe dobro ratzrumella in prvi sadovi so že vidni. Tolikokrat beremo o gospodinjskih BtTojih in napravah v inozemstvu, pa poglejmo danes, kakšni so naši domači tovrstni izdelki. V .trgovinah nam takoj pade v oči dober asortiman emajlirane posode in časi. ko smo stile v vrsti za lonec ali za kožico, ko smo dobili posodo na točke ali bone, ko je ¡hila nabava umivalnika veliko vprašanje, ti časi so minuli. Tovarna »Gorica« iz Zagreba in tovarna emajlirano posode iz Celja proizvajata vso posodo, ki jo potrebujemo. In danes smo že ¡tako daleč, ¡da gospodinja lahko celo izbira barvo posode. Tovarna v Celju izdeluje poleg navadne želleznc ema j■ lirane posode tudi črno emajlirano, tako imenovano »eterna posodo«, ki je ¡zelo ¡trpežna in skoraj neuničljiva, ker jo iz jeklene pločevine. Cena ,te posode je seveda občutmo višja od ostale, toda vsaka gospodinja Si bo sčasoma lahko nabavila vsaj kak komad eterne in ga uporabljala za kuhanje, pri katerem je posoda izpostavljena ¡zelo visoki vročini, Eiterna bo tudi dobro zamenjala posebno elektro-posodo, ki je pri nas še no izdelujemo. Zaradi svoje ma-sivnosti eterna namreč dobro kan-servira toploto. Od ostalih kuhinjskih pripomočkov proizvajamo ¡doma že vsa standardne stroje (za mletje mesa, kave, orehov in maka). Proizvajamo tudi tehtnice, celo tri ¡vrste: navadno na pero z okroglim ¡kazalom, z dvema skodelicama na uteži ¡in tretjo, najnovejšo, z dolgim kazalom ter premično ¡utežjo. Ta zadnja je vsekakor najbolj praktična, toda tudi najdražja. Zato maj gospodinja, po-scibno mlada, rajši z nabavo tehtnice malo počaka in si potem kupi boljšo. Tehtnica a dolgim kazalom je Čudi zelo precizna in ima podolgovato skodelo, tako da na njej lahko tehtamo v prvih mesecih tudi otroka. Tovarna JugoTinil izdeluje iiz plastično mase prte, zavese in preprogo za kopalnice in pTedsobe, ki so zelo lepe. Prav kmalu bodo to postali izdelki široke potrošnje, prav tako razne skodelice in druga posoda-. Tovarne gumija izdelujejo blazino za polnjenje z -zrakom, otroške pasove za plavanje in gumijaste prstane za patent steklenice za vkuhava-nje. Vsi ti izdelki iz plastične maso in iz gumija so še redno nekoliko predragi in bi si želeli halj dosegljivih cen. Za gospodinjske potrebe izdelujejo naše tovarne tudi hladilnike za umetni led (cena 8.500 din). Ledenico so belo emajlirane in relativno zelo majhne. Električnih hladilnikom naša podjetja še nc proizvajajo. Pač pa že izdelujejo (po novem letu bodo tali v prodaji) električne štedilnike. Te bodo prav gotovo vse. naše gospodinje z veseljem pozdravile, posebno v tem času pocenitve električne energije. Štedilnik tovarne »Goran« v Zagrebu ima tri ploščo za kuhanje, pečico in prostor za gretje, drugi tip pa je brez ogrevalnega prostora. Proizvodnja je že serijska in jih bodo prodajali po 33.000 in ¡28.000 din. Kupili jih boste lahko tudi na obroke. Ista tovarna proizvaja tudi plinske štedilnike z 2 pečicama (okrog 35.000 din). Zanimiv je navadni emajlirani štedilnik za drva in premog, ki pa ima vgrajen tudi električni ¡kuhalnik. Ta štedilnik ima tudi emajlirano polico, ki ščiti zid in na kateri lahko stojijo posodo z začimbami. Kompleten stane okrog 26.000 din. Neka tovarna v Beogradu izdeluje zelo praktičen model majhnega štedilnika, ki izgleda kakor kaka igrača, vendar je kompleten štedilnik s ploščo na dve odprtini, pečico in prostorom za pečenje na žaru. Rabi zelo malo prostora (lahko ga postavite na zaboj za drva v najmanjši kot sobe), porabi malo drv in vendar lahko na njem skuhate kompletno kosilo za 4 do 6 oseb. Zanimiv je tudi električni bojlel za votlo, ki v 11 minutah segreje 10 litrov vodo na 80 stopinj in tako lahko preskrbuje » toplo vodo vež gospodinjstev v isti stanovanjski hi" ši. Cena jc okrog 18,000. Tovarna »Sloboda« v Jankominj pri Zagrebu izdeluje veliko centrifuge za pranje perila in velike stroje za likanje. Začeli pa so tudi is S proizvodnjo majhnih pralnih atrojit za potreba gospodinjstev. Stroji »o na električni pogon in kupili jih bo« ste lahko na obroke- Cena pa ia n3 znana. Tovarne pohištva tudi ne izdeluje» jo več samo šablotnskiih kuhinj (kre-, denca, miza in stolice). Tovarna aLes« v Ljubljani si je omislila ureditev sodobne kuhinje z Podobno piše tudi Možina Marija, ki pravi, da so srečni, da živijo v Jugoslaviji in da nikomur ne želijo, . da bi še kdaj okusili italijanski Škorenj. Samsa Angela piSe, da do zdaj ni še nikoli pisala, da je stara 12 let in stanuje v Slavini, kjer hodi tudi v šolo. Zdaj, ko so odprli šolo tudi v Prestranku, so odšli nekateri učenci tja. Prvič se je oglasila tudi Ženko Anica. Piše, da je letos doma in pomaga staršem, rada pa bi šla v gimnazijo. Zato se adaj pridno uči, nagaja pa .ji mlajša sestrica. Ani. Ca je obljubila, da bo drugič na. pisala daljše pismo. In še Vekar Marija se je oglasila danes prvič. Zelo vesela je Ted-no, kadar pride Sloven-ki Jadra® in pridno bere naš kotiček. To so bili pionirji iz Slavine, dru. gi pa prihodnjič! i REŠITVE DOPOLNJEVALKK. * ÍZ PREJŠNJE ŠTEVILKE 1) lotos, 2) ječal, 3) ubit», 4) bukev, 5) luske, S) jelen, 7) atomi^ 8) nocoj. 9) arena — SLOVENIJA^ LJUBLJANA. BOJAN ŠINKO -1- aren (ČUDNA ODISEJADA MLADEGA SLOVENCA SREDI NAŠEGA STOLETJA) I. del: S1NGAPUR 1. poglavje V PEKINGU Ivan Ivanovič Korolenko, višji uradnik sovjetskega trgovskega ministrstva, rodom iz Minska — kakor je bilo razbrati iz njegovega potnega lista —, je še Vedno strmel skozi okno brzovlaka Mukden—Peking, ko se je ta ustavil na porušeni in s provizoriji posejani pekinški postaji. Njegovi pogledi so objemali dolgo vrsto gričev na zapadu, za kateri-mi je pravkar zahajalo sonce. Čeprav je manjkalo le še nekaj trenutkov, da ogromna žareča obla popolnoma zatone za ostrimi vrhovi gričev, je bilo neznansko vroče. Pojemajoči sončni žarki so žgali kakor opoldan. ICljub temu, da je stal Korolenko pri oknu v odpeti srajci, je čntil, da mu vroč znoj obliva vse telo. Med vožnjo jje bil nekajkrati v jedilnem vozu, da ise nekoliko ohladi in si pogasi žejo. Vse pijače, s katerimi mu je lahko postregel kitajski natakar, pa. so bile segrete od vročine in zato tako «ogabnega okusa, da jih je moral zapovrstjo izpljuniti skozi okno. Ko se je Korolenko v Pekingu zavedel, da se je vlak ustavil, se mu je ietrgal iz prsi vzdih olajšanja. Saj je že skoraj pozabil, kdaj je preko Sibirije odpotoval iz Moskve. Slutil pa je, da Peking ni njegova končna postaja. Slutnjo so ga le redko prevarile in bil je prepričan, da ga tudi tokrat ne bodo. Take in podobne misli so mu rojile po glavi, ko je z dostojanstveno kretnjo — kakor se spodobi višjemu uradniku sovjetskega trgovinskega ministrstva —, odklanjal nadležne mlade in stare kitajske nosače ter knlije z neobhodnimi rikšami. Ali je nos:l v kovčku kakšno nadvse pomembno skrivnost, da ga ni zaupal tujim rokam? Da bo Peking šele pravi začetek njegovega dolgega, aa-gonetnega in nevarnega potovanja po kopnem, zraku Sn morju, tega v tem trenutku Korolenko ni vedel. Tudi tega ni slutil, da bo to potovanje mnogo daljše in za njegovo življenje odločilnejše od vsega njegovega dosedanjega potepanja po svetu, čeprav je bila Azija že tretja celina, ki jo je spoznal. Na trgu pred postajo je naletel na p'sano in prerivajočo se množico. Med njo je opazil nekaj lepo oblečene gospode: ti so stopali previdno in so se ozirali. Trgovci s slamniki na glavah so iskali po vsej verjetnosti med prispelimi potniki znancev in so jih živahno pozdravljali. Videl je tudi lepo oblečene ženske z napudranunl obrazi in blestečim' lasmi, Njihove spogledljive oči niso ušle Korolenkovim pogledom. Manj pa so ga zanimali umazani starci in matere s številnimi otroki, ki so starejše vlekle za seboj, manjše pa nosile v naročju. S težavo se je prebil do vrste čakajočih izvoščkov. Njihova vozila so nudila pravcato razstavo zgodovine razvoja avtomobila. Največ je bilo starih in polomljenih Fordov iz prejšnjih desetletij, vmes je opazil tudi nekaj Paokardov skoraj enake starosti. Vsem na čelu je zagledal majhen Chevrolet in zanj se je Korolenko odločil. Zakaj ravno zanj, tega niti ni vedel natančno. Zdel sa mit je menda bc najmanj zrel za to pokopališče avtomobilov, kakor j« v mislih imenoval te ugasle zvozde avtomobilske industrije. »Sovjetsko veleposlaništvo!« — je v ruščini s poudarkom dejal kitajskemu šoferju, ki ga je vprašujoče pogledal, ko je sedel v avto. Korolenko ni vedel, ali ga je šofer razumel ali ne. Se preden je utegnil ponoviti naroČilo, je ta pognal motor, pritisnil na plin in odzibala sta se po široki prasni cesti. Sonce je že zašlo, mrak pa še kljub temu oi nastopila Prehitela sta številne kulije z rikšami, » Korolenko se oi več zanimal za okolico. Potegnil je ris desnega notranjega žepa svojega suknjiča beležnico in zamišljeno listal po njej, Co bi Korolenko obiskal Peking že pod Čangkajškovo vladavino, — takrat so ga preimenovali v Peiping —, bi moral ugotoviti, da je v letu 1S49 pod Mao Tse Tungom še bolj spournjal na. srednji vek kot preje. Številne in ogitomne ruševine iz državljanske vojne so ma dajale ob času, ko se jo začel na prahu polno zemljo spuščati mrak, skoraj poša-step. človeka pretresajoč uigled. Razvaline »nebeškega tampljaa, kjer so pred stoletji kitajski cesarji prosili bogove, aa blagoslov in sreča Dvojega ljudstva, mislili pa predvsem, Uprava JADRAN M flf @ PJE g? Saniorijeva 2(3 - Pošteni pB>@daU 2 NEDELJA 15. 11.s 8.15 Slovenske narodne; 8.30 Za naše kmetovalce; 9.00 Mladinska oddaja: Bainby, III. nadaljevanje: 13.-1-5 Glasba po željah; 15.00 Pogovor s pionirji; 16,00 Iz zakladnico skladateljev A. Foerster-ja, J. Aljaža, F. Gerhiča, M. Huba-da, M. Tomca in F. Marolta; 16.30 Promenadni konccrt reviijske in zabavne glasbe, sodeluje B. Adamič; 17.30 Glasiva po željah v hrvaščini. — PONEDELJEK 16. 11.: 11.00 M. Musorgski: Simfonična sinteza iz opere »Boris Godunov«, Bela Bar-lok: Dva romunska plesa; 11.-15 Yma Sumac poje indijanske pesmi; 1-1.30 Jezikovni pogovori; 17.15 Javna tribuna; 17.30 Skozi Jugoslavijo v narodni pesmi; 18.45 Pisana ponedeljkova šara s plošč. — TOREK 17. 11.: 13.-15 Lahka in zabavna glasba; 14.45' Domači zvoki; 17.10 Igra zabavni orkester Radia Zagreb; 17.30 Boris Krnic: Progorska svatba; 18.15 G. Gcr-shwin: Življenje 'in delo; 22.00 G. Verdi: »Aida«, opera v 4 dejanjih, sodelujejo solisti, orkester in zbor italijanskega radia, diriarira Vittorio Guv; 22.00 Plesna glasba. — SREDA 18. 11.: 11.00 Šolska ura: Mihec bo šte.dil; 14.30 Od Triglava do Jadrana; 14.40 Ti puobič ja k'ma lum-pej in druge pojeta slovenski oktet in komorni zbor Radia Ljubljana; 17.00 Iz ustvarjalnosti srbskih skladateljev M. Živkoviea, M. Vukdra-goviča, J. Slavonskega in M. Tajče-viča; 18.15 Zabavna glasba iz filma »Broadivajske melodije«; 21.00 Radijski roman: I, Slone: »Sla po življenju; 22.00 Plesna in zabavna glasba. — ČETRTEK 19. 11.: 13.45 Lahka in zabavna glasba; 14JO Javna tribuna; 17.15 Jezikovni pogovori {ponovitev); 18.30 Glasbena kronika; 18.40 Igra zabavni orkester Radia Ljubljana. — PETEK 20. 11.: 11.00 Pisan operni koncert; 11.30 Emisija za otroke; 14.30 Obzornik; 14.-10 Primorske in tržaške narodne pesmi; 21.00 Slušna igra: Katajev: »Kvadratura kroga«; 22.00 Za zabavo in ples. — SOBOTA 21. 11.: 14.15 Šport doma in po svetu; 14.40 Do-imači zvoki: 17.09 Emisija za JLA; 18.15 Veseli sobotni večer: 21.00 Radijski roman: I. Slone: »Sla po življenju«, 4. nadaljevanje; 21.30 Izbrano cvetje z domače grude; 22.00 Pleši te z nami. Poverjenikom Prešerneve družile in knjigarnam Konec novembra bomo pričeli 2 razpošiljanjem knjig Prešernove družbe. Da bi imeli za ekspedit vse pravočasno pripravljeno, prosimo, da nam najkasneje do 20. novembra sporočite vse spremembe, ki so nastale v številu članov, naslovu in podobno. Nadalje prosimo, da za te člane poravnate članarino najkasneje do konca meseca novembra. Vsa sporočila oz. naročila, ki bi jih prejeli po 20. novembru in bi jih ne mogli več upoštevati pri rednem ekspeditu, bomo pribili na račun redni članarini 240. — dinarjev za ¡naročnika s tem, da bo doplačal 25 dinarjev za odpremo. Zato prosimo, da nam takoj sporočite, koliko članov predvidevate še pridobiti, da vam bomo poslali knjige tudi še zanje. Glavni odbor PREŠERNOVE DRUŽBE * MESTNO GLEDALIŠČE IZ LJUBLJANE V KOPRU V nedeljo 15. novembra ob 16. uri: Jože Zemljan: »Odločitev« V nedeljo 15. novembra ob 20. uri: Jože Zemljan: »Odločitev« (Izven abonmaja) Na Notranjskem — Cerknica, Loška dolina, Begunje in Bloke — so volivci na listi SZDL kandidirali V republiško skupščino notranjskega domačina — starega borca za pravice delovnega človeka in veterana partizanske borbe — tovariša Matevža Haccta. Matevža vsi že več ali manj poznajo, zlasti tam, kjer kandidira, ker je. domačin, poznajo ga pa tudi drugod po okraju in še drugje, saj je sekretar OK ZKS Postojna, in k njemu ponavadi vodi pot, če se jc kje kaj ustavilo in ne gre naprej. Vsi Matevža poznajo, pravim, •poznajo ga vsaj na videz ali po imenu, saj je bilo njegovo ime tesno povezano z našo osvobodilno borbo, povezano z našo povojno graditvijo socializma, znano pa je tudi v literaturi, saj nam je ohranil pozablje-nja s svojo pisano besedo kot pisa-telj-samouk, prčneikatero partizansko zgodbo, kar vse skupaj predstavlja že lep kos slovenske zgodovine iz njenih najslavnejših dni. Med drugimi''kandidati za naše ljudsko poslance — naše predstavnike. in zastopnike nabili koristi v republiški! Iljudtski skupščini, »Slovenski Jadran« pobliže predstavlja vsem tudi tovariša Matevža -Haceta. Rodil se jc leta 1910 v vasi Pod-ccrkev pri Starem trgu v Loški dolini kot sin kajžarja in gozdnega delavca. Gozdarenje je bilo v hiši že tradicija in jc. prehajalo z roJa na Tod. Tako je tudi Matevž, ko je od-rastel pastirjevanju in je dovršil osnovno šolo v Starem trgu, že leta 1926 delal izmenoma ua žagi v Ma-rofu in v gozdu. Kaj kmalu se je spoznal z delavskim gibanjem, čutil pa je zato tembolj splošno zaostalost in težko življenje delovnega človeka na Notranjskem. Prizadeval si jc, da bi se čim vec naučil, da bi doumel družbeno dogajanje. Težko garanje in brezpogojna pokornost — to je bil tedaj delež našega delovnega človeka. Brezpravnost in izkoriščanje so silili delavca, da jc nenehno iskal ic-šitve iz težkega položaja. Ena izmed oblik delavsikega .udejstvovanja -o bila delavska prosvetna društva »Svoboda«. Tu dobimo Matevža kot člana žo leta 1926. Aktivno je sodeloval v najintenzivnejšem delu za delavsko ijzobraževanje. Bil je član dramske in 'knjižničarske sekcije v društvu. Ko je beograjska diktatura likvidirala »Svobodo«, je iz njih takoj zraslo društvo »Vzajemnost«, ki jo nadaljevalo delo »Svobode« — MAŠI KANDIDATU ZA REPimUSUlE PQSIAM@E m menjalo sa je samo ime. Od leta 1935 pa do 1937 jc bil Matevž tudi p p|rcdseilnik »Vzajemnosti« v Loški dolini. Delavsko gibanje je tam tedaj bilo tako razgibano in postavljeno na tako trdno in solidno osnovo, da so delavci kljub znanemu režimskemu terorju pri volitvah leta 1936 dobili v svoje roke občimi Stari trg ■in Lož, kateri so prej 40 let neprestano trdno držali v svojih rokah klerikalci. Ni čudno, če so režimski priganjači postali pozorni na napredno gibanje v Loški dolini in na njegove voditelje. V tem delavsko-kmečkem gibanju se jc poleg Janeza Hribarja, Franca Štrlela in Ivana Korošca (padel v Španiji) vedno bolj uveljavil tudi mladi Matevž Ha-cc. Žo leta 1936 je bil strokovni vodja v podjetju, kjer je delal in delavci so ga vedno bolj upoštevali. Zc v teh dneh se jc jekleni! v neizprosni razredni borbi že itak neupogljivi Matovžcv značaj. Vidol je razmere okrog sebe, zelo mnogo pa se je naučil iz knjig, ki so mu bile iz mlada največje prijateljice. Sklenil je, da se še malo bolj razgleda po svetu in spozna razmere in delo tudi drugod. Leta 1937 je odšel na delo kol gozdni, delavec v Francijo, kamor so leto za letom odhajali premnogi naši ljudje, ker jih domovina ni mogla preživljati ali pa jim jc preveč mačehovsko rezala kruh. V Franciji je ostal dve leti. Tudi tam je izkoristil vsako priliko, da jc spoznaval življenje delavcev in delavsko razredno gibanje. Tam je tudi sodeloval kot dopisnik pri na- O G L BORDON Ana, poročena Furlanič, roj. 15. XII. 1908 v Manžanu stanujoč v Montinjanu štev. 3, je izgubila osebno legitimacijo, številka 23283/13273, izdano od obč. ljudskega odbora Marezige in jo razglaša za neveljavno. ASI 62 letni vdovec, sam s precejšnjim premoženjem iz izolanske okolice bi želel spoznanja v svrho ženitve z vdovo ali samsko, prijetne zunanjosti, staro okrog 50—60 let. Ponudba na naslov Bernetič Albert, Izola — poštno ležeče. šeun listu, ki je izhajal v Parizu. Bil je to »Glas izseljencev« in urejal ga jc tedaj Tomo Brejc. Po vrnitvi iz Francije se^ jc takoj vključil v politično delo v Loški dolini. Leta 1910 je bila tam formirana prva partijska organizacija in med njenimi člani je bil tudi Matevž. Intenzivno je delal na terenu, razen tega pa jc sodeloval tudi kot dopisnik pri delavskem tisku. Razpravljal je predvsem o problematiki gozdnih delavcev in kmetov v iLošk; dolini. Prišlo jc leto 1941 in z njim raz-ad stare kraljevsko Jugoslavije ter italijanska okupacija. Napredni delavci so se takoj znašli in so začeli zbirati in spravljali orožje ter mu-nicijo. Pojavili so se prvi partizani. Vsa Loška dolina je bila tedaj toliko politično zrela po zadugi prvih komunistov — med njimi je vidno mesto zavzemal Matevž — da so ž? julija 19-11 po vseh vaseh bili vzpostavljeni narodnoosvobodilni odbori! Matevž je tedaj žc bil član OK za Notranjsko in je bil največ na terenu Loški potok. Kot aktivist jc delal na terenu vse do 1912. lela, ko je bil politični komisar po raznih enotah NOV in pozneje JA. Od lam ga poznajo tudi skoraj vsi bivši partizani. Vzelo bi preveč prostora če. bi hotel naštevati vse neštevilne bilke in borbe, skozi katere je Matevž pomagal vaditi svoje enole. Omenim naj le. da se je s XI\ divizijo — bil jc nekaj časa tudi njen komisar — udeležil slavnega pohoda na Štajersko, ki je še danes ponos slovenskega partizanstva in ponos vsega slovenskega ljudstva na sploh. Po končani vojni je Matevž delal v gozdarski stroki. Bil je pomočnik ministra za gozdarstvo LRS ter je s svojim velikim življenjskim in strokovnim izkustvom mnogo napravil zlasti na področju lesne industrije. Po znani lanski decentralizaciji državnega aparata .je Matevž Hace posta1, sekretar Okrajnega komiteja ZKS v Postojni. Je tudi predsednik okrajnega odbora SZDL, odbornik Okrajnega ljudskega odbora .Postojna itd. Je nosilec Partizanske spomenice 191-1 in številnih drugih visokih odlikovanj. Je rezervni podpolkovnik JLA. Njegovo ime je tesno ipovezano tako z NOB, kot s povojno graditvijo socializma pri nas Precejšen doprinos je dal tudi naši literaturi, kjer je iz skromnega samouka napredoval v sočnega pripovednika. Kmalu bo tudi »Slovenski Jadran« v posebni knjigi objavil še nekatere njegove spomine iz težkih in slavnih dni osvobodilne vojne. Notranjska jc ponosna na svojega poslanskega kandidata, saj je njen pravi sin, zrasel iz trpljenja in trdega garanja, prekaljen v težki borbi za kruh in svobodo ter tudi na sedanjem položaju neumorno dela za kulturni in gospodarski dvig svoje ožje domovine. Notranje! vedo, komu so poverili zastopanje svojih koristi v republiški ljudski skupščini. Matevžu ni treba drugega priporočila pri njegovih volivcih, ki ga skoraj vsi tudi osebno poznajo. Vse njegovo življenje in delo je volivcem porok najčistejše zvestobe in privrženosti ideji socializma in socialistične izgradnje močne Titove Jugoslavije, v kateri bodo vsi naši delovni ljudje imeli vsak svoj pošten kos kruha! Rastko Bradaškja na srvoj blagor, in stare cesarske letne palače .— poznejšega muzeja —, dalje obrisi mogočnih mestnih vrat, nekdaj razkošnih palač nekoč tako bogatih pekinških meščanov — vse to je skupaj s še stoječimi in porušenimi hišami in hišicami Tevnili in najrevnejših prebivalcev mesta nudilo Korolenku mogočno sliko umirajoče in še ne izumrle preteklosti. O novem Pekingu ni bilo ne duha ne sluha. Vsega tega Korolenko seveda ni videl, ker jo je potem, ko je našel v beležnici, kar je iskal, vtaknil zopet v žep, se udobno zleknil — kolikor je bilo v tesnem Chevroletu zaradi njegove visoke postave mogoče —, zaprl oči in se predal svojim mislim. Kaj je premišljeval Ivan Ivanovič Korolenko? Kdo ve, kaj mu jc razjedalo možgane, da ni privoščil v temo se zavijajočemu Palungu, na čigar tla je danes prvič stopil, niti pogleda? Mnogo več razen vedno gostejše teme ne bi videl, ker zaradi štednje ulične svetilke še niso gorele. Močan sunek z glavo ob -streho avtomobila je pretrgal nit njegovega razmišljevanja. Avto se je nenadoma zaustavil pred precej veliko in sodobno zgradbo sovjetskega veleposlaništva v nekdanjem evropskem delu mesta. Dve minuti pozneje je Jiorolcnka sprejel konzul in poveljnik izpostave NKVD v Pekingu, polkovnik Josif Fjodorovič Kudrnjacev, ki je bil o njegovem prihodu izgleda natančno obveščen. Veleposlaništvo si je namreč delilo streho z ljudmi polkovnika Kudrnjaceva. »Ivan Ivanovič Korolenko?« »Da, tovariš polkovnik!« Korolenko je odgovarjal iz spoštljive razdalje, polkovnik Kudrnjacev pa se ni potrudil, da bi mu ponudil roko, ali ga povabil, naj sede. »Iz trgovinskega ministrstva ZSSR?« »Da, tovariš polkovnik!« Tudi na drugo vprašanje je Korolenko odgovoril iz spoštljive razdalje. Polkovnik Kudrnjacev je vstal izza svoje pisalne mize in si prižgal cigareto. »Pridite jutri ob devetih. Dežurni oiicir veleposlaništva, ki vas je sprejel ob vstopu v poslopje, vam bo po večerji pokazal vašo sobo.« Sedaj se je polkovnik Kudrnjacev toliko ponižal, da je stisnil prišlccu roko in mu želel celo lahko noč. Korolenko seveda ni mogel vedeti, zakaj ga Kudrnjacev sicer vljudno priganja k počitku. To mu je postalo jasno šele čez štiriindvajset ur. »Ivan Oblak!« Ivan Ivanovič Korolenko je že hotel prestopiti prag, ko sta ti dve besedi iz polkovnikovili ust povzročili, da se je naenkrat ves prestrašen obrnil na petah za devetdeset stopinj. Polkovniku Kudrnjaccvu je komaj viden nasmeh spre-letel ustnice. »Lahko noč, Ivan Ivanovič Korolenko!« Skozi vrata v ozadju pisarne je polkovnik Kudrnjacev zapustil sobo in zaloputnil za seboj vrata, ne da bi se ozrl na obiskovalca iz Moskve, ki je presenečen zrl za njim ... Naposled je Ivan Ivanovič Korolenko našel dežurnega oficirja, pri katerem je ob svojem prihodu pustil kovček. Za njim se je povzpel po stopnicah v četrto nadstropje, nato pa mu sledil po dolgem in širokem hodniku do njegovega skrajnega konca. Ko je dežurni oficir odklenil ena izmed mnogih vrat, ga je z roko povabil naj vstopi. Korolenko je sledil njegovi kretnji Jn obrnil gtiKato. flielika svetloba se je razlila po skoraj razkošno opremljeni sobi z medeninasto posteljo. Dežurni oficir ga je od vrat molče opazoval, še preden je Korolenko položil svoj kovček na posteljo in presenečen ugotovil, da je odklenjen, — čeprav se je dobro spominjal, da ga jc v vlaku, ko jo spravil vanj umivalni pribor, skrbno zaklenil —, so se vrata za njim zaprla. S tremi koraki je bil Korolenko pri vratih. Z notranje strani vrata sploh niso imela ključa! Torej so preiskali vsebino njegovega kovčka in ga čez noč zaklenili! Ali res samo čez noč? Pogled mu je šini! k oknu, temu pa so sledili tudi njego- vi koraki. Okno se je sicer dalo odpreti, na njem pa je bila gosta žična mreža... Ob omari nasproti postelje je opazil Korolenko še ena vrata, ki pa so imela kljuko. Ko jih je skušal odpreti, je ugotovil, da niso zaklenjena. Vodila so v kopalnico, a bila so tudi njena edina vrata. Okno je varovala prav tako močna žična mreža... Ujetnik si zaradi nenavadnega položaja ni delal preglavic. Kmalu je v njegovi sobi ugasnila luč, s postelje pa je bilo slišati mirno in globoko dihanje. Utrujen od dolgega in napornega potovanja je po vročem dnevu Ivan Ivanovič Ko. rolenko ali Ivan Oblak, kot se je pošalil polkovnik Kudrnjacev, zaspal težko, a krepilno spanje brez sanj. 2. poglavje AMERIKANCA Se je polkovnik Kudrnjacev samo šalil, ko je poklical Ivana Ivanoviča Korolenka z imenom Ivan Oblak? Ni se šalil, Ivan Oblak je bilo pravo ime človeka, ki mu ga je poslala moskovska centrala NKVD pod imenom Ivan Ivanovič Korolenko. Po očetu jc bli Ivan Oblak Slovenec iz okolice Celja, rodom iz Coosa v državi Vcrmont v ZDA, po materinem očetu Francoz, sedaj pa v Pekingu zaklenjen v četrtem nadstropju sovjetskega veleposlaništva kot Ivan Ivanovič Korolenko, višji uradnik trgovinskega ministrstva iz Moskve, rodom iz Minska, državljan ZSSR! Njegov potni list je bil pravilno izstavljen v Moskvi, osebni popis se jc do pičice ujemal z njegovo zunanjostjo, vstopno vizo pa mu jc izdalo veleposlaništvo LR Kitajske v Moskvi. Zakaj ga je dal polkovnik Kudrnjacev čez noč zapreti, potem ko mu je naročil, naj se naslednjega dne ob devetih oglasi v njegovi pisarni? Kako je prispel Ivan Oblak v Moskvo in odtod kot Ivan Ivanovič Korolenko, višji uradnik trgovinskega ministrstva ZSSR v Peking ter v zaklenjeno in zamreženo sobo s kopalnico v četrtem nadstropju sovjetskega veleposlaništva? I L^mw^Ji 9© MINUT IGRE MACKE Z MIŠJO Preteklo nedeljo je bila na sporedu droga kvalifikacijska tekma jugoslovanske nogometne reprezentance za svetovno nogometno prvenstvo. Preti 30.000 gledalci so se v Skop-lju pomerili naši mogometaši z reprezentanco Izraela. Tekma se je na splošno presenečenje zaključila s tesno zmago naših igralcev 1:0. To tekmo hi lahko po pravici imenovali ''0 minut igre mačke z mišjo. Naši nogometaši so igrali v obeh polčasih samo pred golom Izraela in njihovo premoč najbolj jasno dokazuje razmerje kolov 18:0. Gostje niso niti enkrat ogražali naših vrat. Razumljivo je. da .pri vsem tem nastane vprašanje, kako je prišlo do 1e.»a. da naši rezrepcnlanti niso zma-«ali 7. večjim rezultatom. Odgovor je lahko samo eden: zaradi slabe taktike. V zgodovini nogometa je bilo že nešteto primerov, da je bilo neko moštvo vso igro v absolutni premoči, pa je kljub temu le s težavo zmagalo, igralo neodločeno, ali pa celo tekmo izgubilo. V takih primerih je jasno, da mora moštvo, ki je. močnejše. icro odpreti in razširiti, izvabiti nekaj nasprotnih igralcev v napad in nato v hitrem prodoru doseči gol. Naši reprezentanti se te taklikc niso niti enkrat poslužili. Zato se je z»odilo. da je bilo pred izraelskim golom vedno po sedem, osem in celo po devet igralcev, od katerih se je žoga odbijala v kote in aute. Res je čudno, da niso naši igralci v-aj v drugem polčasu, ko jim je naše tehnično vodstvo v odmoru dalo dovolj točna navodila, spremenili taktike. Računali so pač, da jim ho premoč kar sama od sebe prinesla gole in da bodo izraelski obrambni igralci prej ali slej pogrešili. Kakor smo videli, je bil to račun brez krčmarja. Jugoslovanska reprezentanca pa je kljub vsemu zmagala. In to je najvažnejše. Na sporedu ima še dve srečanji. in siccr eno z Grčijo v Atenah ¡11 drugo z Izraelom v Tel Avi-vu. Z osvojitvijo prvega mesta bo dobila pravico sodelovanja na svetovnem nogometnem prvenstvu v Švici. ki bo prihodnje leto. Naši repre-zentanei že zadostuje, da obe tekmi odigra neodločeno. Prepričani smo. da nas naša reprezentanca ne bo razočarala in da ho v Švici resno posegla v borbo za najboljša mesta. Tabela naše kvalifikacijske skupi-ne je po nedeljski tekmi naslednja: Jugoslavija 2 2 0 0 2:0 1 Grčija 2 1 0 1 1:1 2 Izrael 2 0 0 2 0:2 0 Piran je zdrknil na četrto mesto Y šestem kolu nogometnega prvenstva Slovenije sla se v Ljubljani srečala Piran in Krim. Tekma je imela nekoliko čuden potek, saj je moštvo Krima doseglo edini gol tekme na neregularen način. Tri minute pred koncem je namreč sodnik Jenko dosodil kazenski strel proti Piranu zaradi domnevnega prekrška. Enajstmetrovko je streljal Razbornik •vratarju Pirana v roke, ki je žogo odbil, nato pa je Razboruik ponovno streljal. Pri tem ga je oviTal bra- nilec Pirana, ki pa ni pri tem napravil prekrška. Kljub temu je sodnik dosodil še eno enajstmetrovko, ki jo je realiziral Nagode, Igralci Pirana so vložili protest. Mnenja smo, da se mora ta tekma razveljaviti, ker gre za grobo kršitev pravil. Zelo lep uspeh jc dosegla v tem kolu koprska Atirora, ki jc na tujem igrišču premagala Železničarja NG /. 2:1. S tem je zelo popravila svoj plasman. V primeru, da dobi obe zaostali tekmi, ima celo izglede za prvo mesto. Postojna je na domačem igrišču premagala Jesenice s 3:1. Vse kaže, da igrajo letos Jeseničani pod svojo običajno formo. Po 6. kolu vodi na tabeli Krim z točkami. Piran je. zdrknil na četrto mesto, vendar ima eno tekmo manj odigrano. Na EGŠ v Cerknem so zopet tekmovali Nedavno so imeli na Elektrogospodarski šoli v Cerknem drugo med-razredno tekmovanje v letošnjem šolskem letu. Tekmovali so v namiznem leni™, košarki, odbojki, ter v skoku v daljino ¡11 v višino. Tekmovanje v tekih je zaradi neugodnega terena odpadlo. V namiznem tenisu so dosegli naslednje rezultat:: JJorovinšck-Ručna 2:0 Meglic Slikar 2-1, Rejc-Ru'"m 2:0. Slokar-Leiler 2:0. Borovinšek-Reje 2:0 in Leiler-Meglič 2:0. V tekmovanju parovo je 11. letnik prema- gal III. letnik z 2:0 (21:7, 21:0). V odbojki jo imel največ uspehov I. letnik, ki jo premagal II. in III. letnik z istim rezultatom 2:1. V moštvu zmagovalca sta sc najbolj izkazala Slokar in Dcleljak. Tekma v košarki je trajala samo 10 minut, ker jo jo oviralo slabo vreme. Prav tako so moralli prekiniti tekmovanje v lahki atletiki. B. V vodstvu je zopet Hajduk V sredo so bile na sporedu štiri zaostale tekme enajstega kola zvezne nogometne lige. Največje presenečenje predstavlja tesna zmaga Hajduka nad Radničkim v Splitu (1:0). Na h j tekmi se je ponovil prizor iz tekme Jugoslavija-Izrael, saj so Hajduku vci vso igro oblegali gol Rad-niokega. pa kljub temu niso mogli doseči več kot enega zgoditka. Druga srečanja so se končala brez presenečenj. Crvena zvezda jc premagala Lokomotivo s 3:0. Dina-1110 Vardar 7. 2:0, RSK in Spartak pa sta si razdelila točki (1:1). V vodstvo je prišel zopet Hajduk s 16 točkami; pred Crveno zvezdo 16 ter Partizanom in Dinamom, ki imata po 15 točk. xxx .Nogometna reprcsentanca Francijo je v sredo izgubila s Švico v Parizu ■j. rezultatom 2:1. To je največje letošnje presenečenje v meddržavnih nogometnih srečanjih. .r.r.r Reprezentanca ČSR v hokeju 11:1 ledu je igrala v Prajri neodločeno (2:2) z reprezentanco ZSS-R. Vsekakor nepovoljen rezultat za ( SR! * * » Nedavno so v Londonu organizirali čudno tekmovanje — najdaljši tek na svetil. Trije tekmovalci so namreč tekmovali 11a progi 100 milj (nad 160 km). Zmagal je 45-letni Južnoafrikancc Hayward, ki je potreboval za to progo 12 ur, 20 minut in 28 sekund. S tem je izboljšal rekord proge za nad eno uro. Po tekmovanju je izjavil, da se počuti še zelo svežega. NaročiSnaca s©i rosme tri o rosike Naročam tednik »Slovenski Jadranu ua naslov: Imo in priimek ..........................................................................—...............— Bivališče .................................................................................................................. Pošta ......................................_............................................................................ Naročnino bom plačal, ko prejmem vašo položnico! Dne ................................................. (Lastnoročni podpis) m dobro voljo Lovski komentar »Tone mi je pravil, da jc bil na .lovu in da je ustrelil 12 rac.« »Meni pa jo pravil o štiriindvajsetih racali.« »Potcim pa so nui gotovo zdi, da si ti še enkrat bolj neumen kakoT jaz.« Ustrašila ga jc »... in na te besede sem mu Tekla, da ga sploh ne maram videti.« »No, pa je odšel?« »... Ne, luč jc ugasnil !a - Kdo od njiju mi je že rekel, srni podobna Hiti llaruorth . ..? Prizor s tekme Jugoslavija-Izrael »Bolj zdravega vetra ni na svetu, kakor je kraška burja«, se je nekoč lagal neki modrijan, ki je tam okoli Novega leta sedel v copatah v toplo zakurjeni sobi ter opisoval nas Kras. Mene. Barbo Vaneta se burja ne prime, kakor se me ne primejo laški kravali v Trstu. Zato sem jo po dolgi odsotnosti ubral med vrle Krašovce, a liho željo, da je letos v kakem sončnem zatišju vendarle dozorelo tediko terana, da si z njim uredim moteno prebavo. Spotoma sem v Črnem kalu zdrknil v Gabro-vieo. kamor so me bili spomladi povabili na trgatev. Ko sem zadružnike spomnil na njihovo prijazno povabilo. so se mi smejali, češ da Gabro-vica ni nekje v Floridi, ampak v Slovenski Tstri, kjer ob tem času srozdje že vre v sodih. Ker sem Irgalev že. zamudil, so mi dali pokušati tistega »vrenja«. Oldiznil ;ir dij«, 25. romanski spolnik, 26. umetnika, 28. čistilno sredstvo, 29. ■bodičast grm, 31. kdor se ne vidi Navpično: 1. zavoj, omot, pošiljka, 2. skupen, enovit, 3. kralica za evropsko državo, 4. nikalnica, 5. , vzdevek, naziv, 6. francoski politik, 7. pozitivno naelektren delec, 12. južni ptič, znan po lepem petju, 15. vrsta moške obleke, 16. oselnik (tujka), 19. lepo vzgojen, 20. vrsta lasulj, 21, muza vesele igre (množ), 22. poglavar tatarske vojske, 27. domača žival iz rodu ptičev, 28. čutilo, 30. začetnici priimka in imena našega največjega pisatelja. 2 3 i I 6 7 k Q -T- Spi iirn.-s t »i 12 ?»H:H 13 h4- 15 26 1 19 20 21 22 23 24 III 25 26 27 I! 28 29 30 Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milko štolfa — Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorjcva ulica 26, tel. 170, poštni predal 2 — številka tekočega računa pri Narodni banki v Kopru 657-T-162 Letna naročnina 500 din .polletna 250 in četrtletna 130 din