lil Amerikanski Slo venec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 4 10. ŠTEVILKA. J0L1ET, ILLINOIS, 9. FEBRUARJA 1912. LETNIK XXI 40 OBTOŽENCEV V DINAMITN1 PRAVDI, Prijeti bodo obtoženci te dni baje obenem v raznih mestih Združenih Držav. 12. MARCA BODO ZASLIŠANI. Skupno poroštvo je določeno na nič manj nego $300,000. Indianapolis, Ind., 6. febr. — Obtožbe proti dinamitnim zarotnikom se prejkone še danes razglase. Po številu obtožb se vsaj deloma pojasni, kaka dejstva je vlada odkrila z ozirom na krivce dinamitnih eksplozij, ki so dosegle svoj višek v razstrelitvi Times-poslopja v oktobru leta 1910. v Los Angelesu, in kdo da je pri tem pomagal z denarnimi prispevki ali drugimi sredstvi. Zavežila velika porota bo imela danes svojo zadnjo sejo. Če si hočete vsaj nekoliko predočiti ogromni razteg, ki ga dosega teh sto ali več eksplozij v škodo podjetnikov odprte delavnice", prečitajte samo sle deči imenik prizadetih mest: Boston, New York, Brooklyn, Philadelphia, Buffalo, Pittsburgh, Cleveland, Detroit, Indianapolis, Chicago, Milwaukee, Peoria, 111., Cincinnati, St. Louis, New Orleans, Kansas City, Salt Lake City, San Francisco, Los Angeles in Seattle. Trideset ali več obtožb je podanih Proti ljudem, katerih imena so doslej znana samo veliki poroti. Aretacije se bodo izvršile tekom enega tedna, in menda vse istega dne, ki ga vlada prikriva. Indianapolis, Ind., 7. febr. — V najmanj 20. mestih so prejeli zastopniki zavezne vlade poučila, stražiti nad možmi, ki so zadeti po včeraj izdelanih obtožbah v dinamitni pravdi. Šte-yilo prizadetih mož znaša baje 30—40 ln pod stražo so med drugim v mestih Boston, New York, New Orleans, Chi-Salt Lake City, San Francisco in Seattle. .. hladni uradniki v posameznih okrožjih so bili brzojavno obveščeni o tem, so izdelana zaporna povelja, in da se prepisi obtožb odpošljejo brž ko mogoče. Med tem se vlada trudi, obdržati prizadete v nevednosti in opazovati njihove korake. Obtoženci imajo priti dne 12. marca pred zaveznega sodnika A- B. Andersona in skupno poroštvo Je določeno na $300,000. Salt Lake City, 7. febr. — Najmanj tri od včeraj v Indianapolisu podanih obtožb zadevajo naše mesto. Več tukajšnjih meščanov se je posvetovalo z odvetniki. Dvojen samoumor. New York, 4. febr. — Dvojen samoumor je končal danes romanco nekdanje soproge necega milijonarja, katere senzačna razporoka je zadnje mesece starega leta vzbujala največjo pozornost v družabnih krogih višjih štiristo. Soproga znanega milijonarja in klubista Walterja L. Suydama je izvršila samoumor skupaj s svojim soprogom Frederick Nobelom, sinom necega mehanika, ki se je z njim omo-žila pred dobrim mesecem. Dvojica se je usmrtila s premogovim plinom. Samomorna dvojica ni zapustila nobenih pisem in nagib dejanja utegne za vedno ostati zagrnjen v skrivnostno temo. Žena, ki je na tako izreden način končala svoje življenje, je bila v 30. letu starosti. Pred devetimi leti se je bila omožila z g. Suydamom in dvojica se je nastanila v krasnem domu na obširnem posestvu v Blue Pointu, Long Island. Gospa Suydam je občevala v najbolj izključljivi družbi new-yorski in je bila zelo priljubljena. Zgodnje jeseni so bili njeni prijatelji presenečeni po senzačni razporoki od njenega moža, s katerim je živela dotlej na videz v najsrečnejšem zakonu, in v prvih dneh novega leta se je spet omožila s sinom necega mehanika, ki je bil več let mlajši od gospe Suydam. 65 pokopanih živih. Amador City, Cal., 7. febr. — Petinšestdeset mož je bilo zajetih danes v nekem preduhu Bunker Hill-rudnika. Reševalno moštvo je na delu. Baje ni nobeden mrtev. Gompers se zagovarja. Washington, D. C., 6. febr. — Sa-®uel Gompers, predsednik zveze American Federation of Labor", je zanikal vsako namero, prezirati zadrž-Povelje najvišjega sodišča v distrik-u Columbia, ko je danes nastopil kot Sv°i lastni zagovornik proti obtožbi sodnega preziranja v zvezi s slučajem j>°jkota proti "Buck's Stove and ^ange'J-kompaniji. Njegovo izpriče-a"je še ni dokončano. farrow pred zaveznim sodnikom. Los Angeles, Cal., 1. febr. — Odvetnik Clarence S. Darrow je prišel .a"es pred zaveznega sodnika, ki ima n °čiti dan za pričetek proti njemu ^aperjene obravnave. Bil je najboljše Je in je jzrazji svoje trdno prepriča-J*> da bo oproščen. ^odnik Hutton je določil pričetek ravnav na prihodnjo soboto. Rudarska konvencija končana. ^»dianapolis, Ind., 2. febr. — Po slti°',tvi delegatov na svetovni rudar-k°ngres in na glavno zborovanje ^Padrie rudarske zveze (Western Fe-ln^at'°n of Miners) ter po izbranju j£c'anapolisa za prihodnje zborovali-. > se je konvencija združenih rudarji? of arneriških (United Mine Workers " s m«ica) danes odgodila. Pre,'cto Je bilo poročilo politične-dal.°^seka s priporočilom, da se na-stv!uiejo pogajanja glede plačilne le-p 'c® v IUinoisu, Indiani, Ohiu in za-j,0' Pennsylvaniji. lKe(len se P0dP'še kaka plačilna po-jv ' Se mora predložiti referendum-s°vanju vseh članov. se sporazumeli glede plač. ol na oltar mile nam domovine. lita podružnica imade svoje sjedište: 920 N. Chicago Str., gdje se nalazi rhalena blagajna od "Joliet National Bank". U to ime kličemo vam: Bog i Hrvati! Frank Podobnik, predsjednik. Frank X. Fuerst, tajnik. —Ozemlje severno od Moran streeta na zapadni strani reke je izven mestnih mej, a je že tako na gosto posejano s hišami, da se je sprožila misel za prispojitev onega ozemlja z mestom. Kajti ono ozemlje potrebuje drenaže ali cevbe za odtakanje vode, a ta reč bi preveč stala dotične posestnike same, dokler niso združeni z mestom in jim mesto ne priskoči na pomoč. Zato na drenažo še ni misliti, čeprav se nekaterniki navdušujejo zanjo na svojo roko. Tisti "nekaterniki" naj preskrbijo drenažo na svojih posestvih sami, «e hočejo. Toda naši rojaki si ne bodo pustili vsiljevati drenaže od niko-gat in ne pojdejo na limanice "neka-ternikom", kakor so J. C. O'Connor, R. E. Orr in drugi. In ravno naši rojaki imajo na dotičnem ozemlju do Theilerjevega parka glavno besedo, ker je največ tamošnjih hiš njihovih. Ali veste, koliko bi stala dotična dre-naža? Do $150,000! Potemtakem si lahko mislite, kako bi morali naši ro-jaki-posestniki globoko seči v žep, če bi O'Connor in drugi "nekaterniki" s »vojim načrtom zmagali. Zatorej le počasi vozite, gospodje! —S prvim dnem tega meseca je spet ostreje nastopila zima in zapadel je nov sneg, tako da smo imeli belo sveč-nico. In mraz je spet pritisnil, da je kazal toplomer v nedeljo zjutraj 12 stopinj pod ničlo. O letošnjem januarju pravi uradno vremensko poročilo, da je bil najmrzlejši mesec v zadnjih osemnajstih letih; najnižja toplina v Jolietu je bila 18 stopinj pod ničlo. — Naši lovci so imeli na svečnico imeniten dan. Po novozapadlem snegu so sledili zajcem in prišli dompv "vsi nabasani", kakor še nikdar ne v tej lovski sezoni. — "Cvetlična razstava" državna bo ▼ Jolietu dne S. in 6. marca, baje ena največjih cvetličnih razstav, kar jih je kdaj bilo v tem delu Združenih Držav. — "Hotel Lambert" se bo imenovalo sestnadstropno poslopje, ki se menda že letos zgradi v osrednjem delu mesta in bo stalo $125,000. To bo največji hotel v mestu. — Umrl je zadnji petek v Daytoni, Florida, bivši državni senator George H. Munroe, star 68 let, eden prvih bankirjev in podjetnikov mesta Jo-lieta. Truplo je bilo prepeljano semkaj in tu pokopano včeraj (torek), ko so bile pokojniku v čast vse tukajšnje banke zaprte. —V starosti 94. let je umrl predzadnji torek Dennis Mullen, ki je prodal več svojih lot blizu naše cerkve nekaterim našim rojakom in je bil tako znan med nami. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Demkovič Anton, Kar-jolič, Mat. Kopriva Frank, Lorič Janko, Matekovič ' Marija, Polmin John, Starek Geo., Vasevič Frank. Albany, Minn., 23. jan. — G. urednik! Pišete, da je bil pred leti cele 3 tedne tak mraz, da je bilo 20 pod ničlo in da so psi in druge živali zmrzo-vale. Ja, kaj pa tukaj v Minnesoti? Lahko rečemo, da smo imeli tri tedne 35 pod ničlo! Ako je bilo en dan malo manj, tako je bilo- drugi dan toliko več. Pred ta petek je bilo 42 pod ni člo, pa ni nobeden pes poginil, tako mislim, da so v Minnesoti živina in ljudje bolj utrjeni, kakor pa v Illinois. Lepa hvala, da nam dajete tako lepo prigodbo. Čast gospodu Pollaku! To je veliko lepše, kakor da se kavsajo notri po časopisih. Mi imamo časopise slovenske, nemške in angleške, ali v nobenih se ne bere toliko krega kakor v slovenskih. In sem tudi brala, ko je eden pisal, da ni procesij v Ameriki. Ako je tako pobožen, naj pride na Albany, bo lahko šel za procesijo na dan sv. Marka in 3 dni križevega tedna in na sv. Rešnjega Telesa in, ako je potreba, tudi za dež. Bi človek mislil, da se taki nevedneži ne nahajajo v Ameriki. Srčni pozdrav vsem bralcem in bralkam. G. M. Aliquippa, Pa., 3. febr. — Dva brata, Jakob in John, sta se bila doma nekoliko sprla, in nekoliko opiti Jakob je zagrozil Johnu, da ga hoče ob delo spraviti brž ko mogoče. In to je res storil. Ali je to bratovska ljubezen? Jakob je precej prevzeten, ker je že 12 let v obljubljeni deželi in ima. zraven še tri koče. John pa je šele 2 leti tukaj in ni zmožen angleščine, in zato mu je težko najti delo sredi zime. In ko je prišel ob delo, je šel k bratu vprašat ga, zakaj mu je to naredil. Pa Jakob ga prime za ramo in ga pahne ven in ga celo brcne in zaloputne vrata za njim. Ali je to bratovska ljubezen? In Jakob se zdaj celo ponaša s tem, da je spravil brata ob delo, in se udarja po svojih grešnih prsih, češ: mi smo mi! Ampak John odpušča bratu, kakor je Kristus razbojniku. Aurora, Minn., 23. jan. — Prosim, g. urednik, za kotiček v nam priljubljenem listu A. S., ker tudi v našo naselbino zahaja A. S. med zavedne Slovence, pa ga ne dobim dopisa, da bi se kteri tukajšnji rojak oglasil, dasiravno se dostikrat tudi tukaj ena ali druga stvar pripeti kot se povsod po Z. D. med Slovenci. Z delom gre še precej dobro, kateri ima, dela vsaki dan; ali žalibog se tudi dosti brezposelnih dobi, ki si ne morejo dela dobiti, da bi si vsakdanji kruh služili. Društveniki so večinoma vsi tukajšnji Slovenci, ker ima vsaki lepo priložnost pristopiti k enemu ali k drugemu, ker je društev 7, kot je meni znano, 4 slovenska, 3 angleška. Če kateri ni, naj se požuri, da ga smrt ne prehiti, ker smrt ne bo nobenemu prizanesla, dasi žalibog nekateri tega noče spoznati to kar ga je mati učila. Pravi, da v Ameriki ni Boga, če ima piva dosti, za drugo se ne zmeni. Res žalostno, da se dobi tak rojak! N^j zadostuje danes in g. urednik, ne godrnjajte preveč nad mojim dopisom, ker meni bolj "paše" kramp in lopata, kakor pero. Zraven vam pošiljam 1 tolar, predplač-nino za list A. S. in želim, da bi jih še veliko število prejeli v 1. 1912. G. B. S. Brockway, Minn., 2. febr. — Dragi list Am. SI.: Prosim za kotiček, da naznanim, da se še zmiraj po malem na-letava sneg, tudi mraz je včasih precej ojster. Danes smo imeli sv. mašo ob deveti uri, pri kateri je imelo žensko društvo skupno sv. obhajilo z gorečimi svečami. Po sv. maši je bila tudi letna seja. Društvo dobro napreduje, šteje 69 članic, in dve sta minulo .leto umrli. Za prednici sta bili izvoljeni gospe Jo-hana Slamnik in Neža Kapus. Minulo sredo sta nas obiskala preč. g. škof Jakob Trobec in Dr. Rev. John Seliškar. Na kratke šolske počitnice je prišel Jos. Trobec. Gospo Valentin Legat ter družino je prišla obiskat nje že zelo stara mati gospa Škantar iz St. Clouda. Svojce je obiskal tudi Jožef Peter-nel. Pozdrav čitateljem, listu obilen napredek. Jos. Poglajen. Ely, Minn., 4. febr. — Cenjeni urednik! Ako niso te besede odveč, blagovolite jih natisniti v A. S. Dan se daljša, noč se krajša, pa mrzla sapa gospodari po naravi. Februarski dnevi so nam tudi mrzli. Ako bi človek izpljunil, pa bi pljunek v zraku zmrznil. Kljub temu pa tukajšnja naša mladina ima tudi v zimskem času zabavo, drsajo se po ledu, da je veselje. Ko sem 3. febr. bil v poštnem uradu, srečal sem svojega prijatelja in po nekolikih besedah je začel tarnati, da mu je med nekaterimi ljudmi nadležno živeti. Ako človek kolikor mogoče pametno besedo izpregovori, pravijo: "glejte ga, rad bi bil 'šmad'." Ako ne govori in je tiho, pravijo: "jezan je." Če vzame časnik v roke in čita, zopet pravijo: "samo v 'cajtinge' verjame", in ni prav. Ako se vzdržuje pijančevanja, ki prinese slabe posledice, ja, že pravijo: "stradal je." Vidiš, Težak, tako je, da miren človek jim je vedno pred očmi. Eno misel imam i to, da se bodem oženil. Resnica je, da v zakonskem življenju je tudi težavno, ali itak se bo laglje nosilo, kot pa vsakemu posamezniku ugajati. In ti, Težak, ne da bi v 'cajtinge' dal, kar sem ti povedal. Pojdi, greva k Verantu na kozarec penečega ječmenovca. — Pošiljam pozdrave gg. čitateljem, in če se moji sovražniki na glavo postavijo, se jest na to ne oziram, pač pa se vedno podi išem pod mojimi dopisi Ivo Težak, Box 429. Ely, Minn., 29. jan. — Cenjeni g. u-rednik! Vsi naši stari dopisniki so navidezno zmrznili. No, pa saj ni čuda, ker je vladal tako hud mraz, da je kazal toplomer 44 stopinj pod ničlo. Tako hude zime ni bilo že dolgo. Pod-goričan se pa ukvarja s tistim debelim krompirjem, tako da tudi on nima časa prijeti za pero in poročati o štorkljah in drugih takih novicah. Novic je že tukaj precej, pa so prestare in mislim, da bi bralce ne zanimale, ker niso tolikega pomena. Z ženitbami pa mislim, da imamo pri nas rekord: štirje tukajšnji mladeniči so se podali v zakonski jarem. Vso srečo jim želim v zakonskem življenju! Delavski položaj je pa bolj sredenj, še dosti je brezposelnih tukaj, ki hodijo dan za dnevom za delom. Kar nas je pa uposlenih, se pa moramo ravnati po pravilih, ki jih nam narekujejo bos-si. Če se pa kateri predrzne kaj oporekati, ga pa pošljejo iz jame na mraz; nič ne vprašajo, če imaš potrebna sred stva, da boš kljuboval zimi in mrazu, tako da je delavski položaj skrajno žalosten. S podpornimi društvi smo tukaj prav bogato založeni. Pač pa je pogrešati med nami politično-izobraževalnih dru štev in dramatike. Vse to je bilo, ali to je žalostno, da so nekateri, ki se imenujejo delavski prijatelji, izrabili politično društvo v prodajalno, ki ji je sledil polom, vsled slabih gospodarjev, in pri tem imajo nekateri velike izgube. Ker se je moj dopis že malo zavlekel, moram za danes končati. Pozdravljam vse bralce in bralke A. S. Listu pa obilo uspeha. Joe Slemec. Hibbing, Minn., 4. febr. — (Dva rudnika zaprli, 700 mož ob delo.) Razburilo se je mesto Hibbing danes po razglasu, da bo vse delo v rudnikih HuII-Rust in Bu j-Sellers. ki ju lastuj * "Oliver- Iron Mvllng Co., ustavljeno teden dni ali morebiti več tednov. Od 600 do 700 delavcev je prizadetih. Zgodilo se je to. ker je sodnik Martin Hughes od okrožnega sodišča izdal začasno,zadržno povelje proti raz-streljavanjti po rudnikih v neposredni soseščini domovanja gospe Lizzie H. Lind. Zadržno povelje je bilo izdano pozno včeraj popoludna na prošnjo gospe Lind, ki je trdila, da kompanij-sko rudarjenje polagoma že izpodjeda njeno lastnino in jo pokvarja, ter da je njeno živčevje resno prizadeto po pogostnem razstreljevanju. Sodnik M. Hughes je izdal zadržno povelje in določil prihodnjo soboto za dan, ko ima zastopnik rudniške družbe priti pred sodnika in povedati vzrok, zakaj naj se zadržno povelje ne napravi stalno. Prav malo pozornosti je vzbudilo zadržno povelje tukaj včeraj, ker se tiče le malega dela rudniških rovov. Danes popoludne pa, ko je rudniška družba ukazala zapreti omenjena rudnika ter očistiti stroje in zabiti vhode, se je spoznala resnost položaja. Vendar je upati, da bo tožba v kratkem končana in se potem rudarji spet vrnejo v omenjeni jami. Ironwood, Mich., 5. febr. — Cenjeno uredništvo! Prosim, priobčite v cenjeni nam list "Amer. Slovenec" sledeče vrstice. Nerad se podajam v javnost, ali vidim, da iz naše slovenske naselbine pride prav malo v vaše predale, zatorej mislim, da ne boste ta dopis zavrgli v Vaš takozvani "stari koš". Zatorej Vam naznanjam, da mi Slovenci živimo prav mirno in zadovoljno tukaj v tem rujavem mestu; ali hvala Bogu, snega imamo dosti, tako da je pokril to rujavino in pokril z belim pokrivalom. Zima je precej huda, pa saj je to že navada pri nas tukaj na severu. Z delom gre bolj po slabem, tako da se ne moremo hvaliti, kakor- smo se pred par leti. Tudi Vam naznanjam, da imamo prav prijetno cerkvico sv. Trojice in tudi prav prijetnega in ljubljenega žup nika, Rev. Petra šprajcarja, kateri je omislil in napravil takorekoč mal 'fair' in žrebanje na vsakovrstne male reči. Tudi smo imeli malo kosilce ali 'lunch' na katerem se je dobilo čistega dobička $259.85 (reci: dvestodevetinpetde-set dolarjev in petinosemdeset centov). To je že precej dober začetek novega leta. Upam, da se bode naš častiti gosp. župnik še večkrat omislil kaj takega, da bode v prid naši cerkvi. Tudi je štorklja obiskala našega rojaka Joe Kozana in mu prinesla hčerko 31. jan. H koncu dopisa pozdravljam vse naročnike Am. Slovenca in vse Slovence in Hrvate širom Amerike. M. J. M. napisati par vrstic, da ne boste mislili, da smo zaspale tukaj vsled hude zime. Res, ta nesrečna zima je bila zadnje tedne taka, da nam je 30 bušljev krompirja zmrznilo in mnogo drugega, kar smo imeli. Zdaj zadnji teden januarja imamo malo topleje, ali snega imamo 18 palcev. Vozniki imajo dober pot. Ali ta nesrečna burja se vleče tod okoli grozno, je že tak kraj, da zmerom piha, pa mi nič ne porajtamo, če piha na "fourth july" ali zdaj, samo malo grdo se držimo, ko nas prepiha skozinskozi, da nas vse pretrese do srca. Mnogi ljudje se pritožujejo, da so jim noge pozeble od hude zime, saj ni čuda. Še bom omenila tole novico. Ko je neki mož šel iz mesta in se je peljal 18 milj daleč, je imel strašno veliko brado in brke, pa mu je vse zamrznilo in jezik se ni mogel obračati, pa ust ni mogel odpreti, ki so mu zamrznila, in ušesi sta mu pozebli, tako da je črn postal in ni dolgo časa živel in je umrl. Ker se je ta dopis že precej zavlekel, moram hitro hiteti proti koncu. Pozdrav rojakom po širni Ameriki in tebi, vrli list, pa veliko uspeha in da bi zahajal v vsako slovensko hišo! Marija Gerzin. Jenny Lind, Ark, 29. jan. — Tukaj sem pridobil tri naročnike na Am. SI. Rad- bi jih pridobil več, ali žalibog da tukajšnji naši rojaki in rojakinje le bolj radi berejo kar je bolj čez vero, cerkev in gg. duhovne. Katoliško branje, ki je koristno, jim že od daleč ne diši, tako da je res žalost in sramota 1 za Slovence, ki se tako spozabijo svo-1 jih verskih dolžnosti. Tukaj v Ameriki mnogi mislijo, da ni Boga, ko vidijo na mizi dosti jedi in za mizo pa "kek" piva, to je njih vera — "kruc" in "pri-mojduš" — in če tam še zaškriplje kakšen meh, da skačejo ali plešejo, imajo pa to za nebesa. Še veliko bi lahko sporočil o naših nekaterih rojakih tukaj slabih reči, dobrih pa čisto nič, pa naj zadostuje za enkrat. S pozdravom John Eržen, Box 47. Linton, Ind., 5. febr. — Slavno uredništvo Am. SI.! Ni bilo še nobenega dopisa iz tukajšnjega kraja, ki je tih in skrit kot kakšno ptičje gnezdo. Tukaj nas je malo Slovencev, le 11 družin in tudi nekoliko samcev. Drugi naseljenci so pa večinoma Francozi in Polaki in tudi nekoliko Italijanov, samo črncev nič. Kar se pa dela tiče, je pa srednje. Kakor od drugih krajev berem po časopisih, da jim manjka podzemeljskih vozov, ravno tako tudi pri nas gre. Zaslužimo vseeno dobro. Samo rojakom ne svetujem semkaj hoditi, zakaj? ker se' delo težko dobi. V društvenem ozirir Tudi nekoliko napredujemo, ne veliko, ker nas je malo Slovencev. Društvo sv. Janeza Nepomuka št. 141 K. S. K. J. šteje 15 članov. In tudi vam naznanjam, da se je o-glasila boginja zaželene ljubezni in do smrti trajajočega jarma. Poročil se je predsednik našega društva, gospod Anton Cerar z gospodično Amalijo Tomsik, ki je prišla iz Nemčije, rojena na Pruskem. In nas je še nekaj, da bi stopili v ta jarem, ali ni slovenskih deklet, za drugim narodom pa ne gledamo, ker nam je mil slovenski rod. Zimo imamo pa ravno tako kakor o-krog svečnice. Pri peči se grejemo in tobak kadimo in žalujemo in premišljujemo, ko bo treba tudi nam zapeti: Prišla je pepelnica, ostal sem zopet samec, oj ti ubogi siromak... In konečno pozdravljam vse rojake in rojakinje po širni Ameriki in tebi, preljubljeni list. želim mnogo uspeha. Anton Kerzan, I. tajnik. Jamestown, N. Dak., 31. jan. — Ker je že precej časa minilo, odkar se ni nobeden oglasil od N. Dak. v slovenskem jeziku, sem se zdaj jaz namenila namreč zgorajomenjeni prišel v svoje stanovanje v mrzli zimski noči, ne-svest si, da ga zadene taka nesreča. Prijel je za posodo, v kateri je mislil da je petrolej, pa je bila posoda napolnjena z gasolinom. In v istem trenotku je bil nesrečnež ves v ognju. V kratkem času je bila poklicana ambulanca, ki ga je pozno zvečer spravila v St. Joseph's Hospital, kjer je mirno in previden s sv. zakramenti dne 4. febr. ob 7. uri v Gospodu zaspal. Lahka mu bodi tuja zemlja! Na društvenem polju tukaj prav dobro napredujemo, in to je resnica, kar stari pregovor pravi: Sloga jači, nesloga tlači! Prihodnjič kaj več. F. Krainz. Lorain, O., 5. febr. — Cenjeno uredništvo A. S.! Tukaj vam pošiljam naročnino od novih in starih naročnikov, in obenem prosim, priobčite moj dopis iz naše naselbine. Imatn sporočiti žalostno vest, kate Lyons, Iowa, 30. jan.—Slavno uredništvo A. S., prosim, dovolite malo prostora dopisu iz naše naselbine. Malo nas je, ali smo prav zadovoljni, nič nam se ni za pritožiti, dokler nam ljubo zdravje služi. Zimski časi so predolgi in mrzli, a ko pride spomlad, bomo vse pozabili, da smo imeli tako hudo zimo, kakor po navadi. Zdaj, dragi rojaki in Slovenci kjerkoli ste v državi Iowi, če vas je še tako majhno število skupaj, upam, da boste v kratkem imeli društvo in spadali k naši slavni organizaciji in prvi in edini Katoliški Jednoti. Imate lepo priložnost si ustanoviti društvo pod imenom kateregakoli svetnika kot svojega patro-na, ker s tem boste pokazali pravi katoliški zgled svoji mladini, ker veste, da brez vere ni življenja ne miru in še manj sreče, kaj pa še druzega, ki je še najbolj imenitno. Samo recite: Jaz ali mi se mučimo od jutra do večera in v potu obraza svojega si vsaki dan služimo, a z veseljem hočemo tudi podpirati svojo katoliško cerkev in pošiljati svoje otroke v katoliško šolo! S tem pokažemo, kaj da smo. In društvo, če ga nimamo, si moramo u-stanoviti in postati člani slavne Kranj-sko-Slovenske Katoliške Jednote! Hočemo pokazati v državi Iowi, da imamo tudi mi slovensko kri, katera je bila in bo za vero in narod! Poglejmo danes naše katoliške šole po širni Ame riki, katere vam rečem in sem prepričan, da so najboljše. Otroci in sploh mladina, katera hodi v katoliško šolo in če naprej študira v višjih šolah, potem ko svoje šole dovrši, prekosi vso protestantsko mladino, zakaj? Zato, ker katoliške redovnice bodisi kateregakoli reda, so Bogu udane in le za katoliško izobrazbo. V našem mestu Lyons v Iowi sta začela hoditi v visoko šolo ali High school dva fanta, eden sin našega rojaka g. Johna Ste-fanič, Edvard Stefanič, spadajoč k cerkvi sv. Bonifacija nemške fare. Prvo leto sta pokazala v višji šoli svoj krasni uspeh učenja in moralnega zadržanja ceicmu razredu in sta dobila prvo nagrado in pohvalo. To vam je krasno! S tem, ljubi slovenski katoličani in ameriški državljani, pokažemo, kdo smo! In častitam tem starišem na njihovi marljivi vzgoji njihove mladine! K temu veliko pripomore imeti lepe katoliške časopise v hiši ali lepe katoliške bukve, in potem boste prepričani, da vaši otroki in familija ne bo pokvarjena od tihotapcev in odpadnikov, katerih imamo dosti in tudi med Slovenci, ali prosim, ne v državi Iowi, to moram reči! Samo to obžalujem, da nimamo še dosti slovenskih društev, katera bi spadala h K. S. K. J. Ali upam in želim in kar bo v moji moči, bom rad storil vse za napredek naše slavne Jednote in njenega spoštovanega organa, Amerikanskega Slovenca: upam, da se bo bral v vsaki slovenski hiši v državi Iowi, ker potem sem prepričan, da bo tudi več društev v tej državi, in nobenega vzroka, zakaj ne, samo kjer živijo naši rojaki, jaz imam zanesljivo zaupanje do njih. Zazdaj naj bo, drugipot več. Srčen pozdrav vsem bralcem in članom K. S. K. J. širom Amerike vam vselej udani sobrat in prijatelj Blai J. Chulik, K. S. K. J. pooblaščenec v drž. Iowi. ra je zadela tukaj dobro znanega Jo- j sipa Lokarja, doma iz Št. Vida na | Newburgh, O., 4. febr. — Gospod u-Dolenjskem. Dne 27.' jan. 1912 je rednik! Prosim, priobčite sledeče vr- stice izpod nerodnega peresa v naš domači list Am. Slovenec. Z delom gre v naši naselbini še precej dobro, novih močij pa le tu in tam katerikrat potrebujejo in ko nujno delo dokončajo, se jih brez vsakega izgovora popolnoma splača in odslovi. Kolikor je pa nas stalnih delavcev, imamo pa dela črez glavo. Znano na je neko delo, kjer je pred krizo delal" pet mož, do današnjega dne pa opravljata isto samo dva in tudi za isto ceno. V društvenem oziru smo, skoraj 1" rekel, preskrbljeni več kot preveč; toda v finančnem oziru so vsa jakoi"^ bro podkovana. Torej držimo se in napredek nam je zagotovljen. P" tem pa moram omeniti, da se je nekaka neljuba nasprotnica miru vrinil' med domača (!!) društva, to pa rad1 nekaterih posameznikov, kar pa n"' slim, da se bode v kratkem času leP° poravnalo; kajti v slogi je moč. Da se pa moje poročilo preveč "e zavleče, naj omenim še prvo v na® naselbini igrano zanimivo igro "Veco' mladost in večna lepota". Igra seJ£ igrala, ako vpoštevamo, da so b''e igralke vse mlade, prav izvrstno. Nekatera dekleta so v resnici rešile svoje uloge mojstrsko. Gospodičin igralk °e bom osebno imenoval, pač pa že'1®; da bi se zopet kmalu oglasile in presenetile s kako drugo igro. T na veselo svidenje na prihodnjem i>a' stopu! Iz vsake naselbine je slišati o kake® pevskem društvu, česar se iz naše tse^' burške žalibog ne more. Takega dr«; štva pri nas manjka in je želeti, da & se kaj kmalu oglasil kak ustanovite) istega. O tem drugič kaj več in ® razlaga in sam sveto, kakor ^ stan zahteva, živi. Predvsem on (Nadaljevanje na 8. strani-^ Varate se, če zanemarjate svoj prehlad in če mislite, da se kašelj "sam prežene". UVAŽUJTE TA SVET: Po prvem pojavu kacega obolenja vaših pljuč, grla ali sapnika začnite uživati Severov Balsam za pljuča (Severn's Balsam for Lungs) Imejte ga v hiši I Dajajte ga vsem članom družine, odraslim in otrokom. Vsaka kapljica šteje! Cena 25c in 50c. Ali imate kdaj obistno bol? bol v hrbtu? scalno nepriliko? usedlino v scalini? nerednost v mehurju? jetrno nepriliko? glavobol? bol v ledju? oslabelo utripanje? otekanje nog? otv Severevo zdravilo za obisti in jetra (Severa's Kidney and Liver Remedy) je priporočljivo 2a odpravo tacih rednosti. Izkazalo je svojo v^edn0 v tisočerih najmučnejših slučajih- «1 00- Cena 50c, večja steklcmcajt-^ Na prodaj v lekarnah povsod. Pazite na ime 'Severa' na vsakem zavoju, ki ga kupite. To je vase P roštvo proti razočaranju. Za zdravniški svet pišite pismo na W. F. Severa Co CEDAR R»PI0S IOWA IZ STARE DOMOVINE. V Ameriko z ljubljanskega juž-"ega kolodvora se je odpeljalo dne 12. Januarja 22 Hrvatov; dne 15. jan. 43 Hrvatov in 37 Macedoncev; dne 17. Jai>- 5 Hrvatov in 27 Macedoncev. t Preprečena pot. Dne 17. jan. sta tela z južnega kolodvora v Ljub-Jani v Ameriko odpeljati ter se s tem °«egniti vojaški dolžnosti lSletni Anton Novšak in 201etni Matevž Fiobran, ot)a iz Homa, občina Bočna pri Celju, Pajima je tam službujoči stražnik Ve-Lerin Preprečil nakano s tem, da ju je letoval. Oba so izročili sodišču. Važna sodba o zadevi "Glavne Posojilnice". Ljubljanski -'Slovenec" z dne 19. jan. poroča: Pretekli teden bili v zadevi "Glavne posojilnice" Pred deželnim sodiščem v Ljubljani razpravi. Od teh je izšla že sod- v zadevi Ivana Robežnika, posestni-a tn trgovca na Viču, ki je tožil, y'avno" na priznanje, da ni njen član. yKelno sodišče je tožbenemu zahtevku „^dilo in izreklo, da Robežnik ni član .. lav,1e". V glavnem se opira sodi-Sce v razlogih na priznanje "Glavne POsojilnice" same, da njen upravni ^ »i do 18. maja 1910 sploh nikdar ®Pal o sprejemu kakega člana. So-^ce zavzema stališče, da je treba za .Prejem zadružnika formalno pravil-Sa sklepa upravnega odbora o spre-li(mu' da torej ne zadošča samo dovo-ev posojila ali pa podpis pristopnice, oaisče je mnenja, da se mora izvršiti Prejem zadružnikov povsem pravilno, vil 10 1>0 Predpisih zakona in pra-. > drugače sprejem ni veljaven. Kajti o^pravilnosti v poslovanju ne tnore-l2'iajati pravico ustanovljajoča dej->* .'■Va- In posebej v slučaju ''Glavne", ||V1 sodišče, se je jasno pokazalo, lr> pripeljejo nerednosti in nepravil-(lastl v Poslovanju. — Brezdvomno je, rjvSe so^,)a v drugi stvari glasila I tako. — V slučaju, če se mnenju poljanskega deželnega sodišča pri-;tUzita še druga in tretja instanca, kar y."3 Podtagi dosedanje judikature naj . JeSa sodišča precej verjetno, bo I a "Glavna" v celem k večjemu , 0n'b 47 članov, katere je upravni j 0r v svojih sejah po 18. maju 1910 ecr|o sprejel za člane; na ta način uejo vložniki skoro ob ves denar.— ■■ v zadevi tovarnarja Žnidaršiča je 2s°dilo sodišče, da ni član "Glavne". valnega društva je pristopil preč. g. stolni dekan Matija Kolar, naš rojak, z velikodušnim darom 100 kron in tako izdatno društvu pomogel na noge. — Škofja Loka, 15. januarja. Pri tukajšnjih občinskih volitvah je zmagala S. L. S. na celi črti. — Bivši deželni glavar pl. Suklje klubu deželnih poslancev S. L. S. Na brzojavni pozdrav in zahvalo kluba deželnih poslancev S. L. S. v kranjskem deželnem zboru je bivši deželni glavar g. pl. šuklje odgovoril z naslednjo brzojavko: "Klubu naših deželnih poslancev in njih novemu načelniku izreka iskreno zahvalo v zvestem prijateljstvu udani —- Šuklje." — Bivši kranjski deželni glavar pl. Šuklje je predlagan za člana gosposke zbornice. Ker je pa sumljiv, da se je udeležil vloma pri trgovcu Lipolui v Dobru-njah, kjer je bilo ukradenih 1000 K, so ga izročili deželnemu sodišču. — Oropani Macedonci. V premogovniku v Kočevju so delali Macedonci Jurij Spaso, Arse Pantil, Aleksander Konstantin, Tralko Nau in Miha Pe-ševič. V noči od 8. do 9. prosinca so mirno spali v baraki št. 151, ko pride-rejo o polnoči tja štirje Hrvati: Nikola Čutič, Mile Sakič. Mile Rakavina in Mile Jurkovič, razbijejo svetilke in nastavijo ležečim Macedoncem nože in samokrese na prsa s krikom: "Dajte novace!" Prestrašeni Macedonci so izročili ves denar, kar so ga imeli, 85 K 16 h. Roparji so pobrali še eno srebrno uro z verižico, en mošnjiček, iz. steklenih biserov, dva para čevljev, eno srajco in ene spodnje hlače. S tem plenom so jo urno odkurili. Dva izmed njih, namreč Nikolo Čutič in Mile Sakiča je že izsledila in prijela policija na Reki. Mile Rakavina in Mile Jurkovič pa še nista v rokah pravice. Rakavina je rojen leta 1878., Mile Jurkovič je okoli 17 let star in ima sledove močne opekline na desnem licu. Oba pristojna v Perušič na 13. jan. zvečer so se podali štirje kmečki fantje k hiši posestnika Jožefa Zu-panca v šentjurski okolici, da bi tam zapeli njegovi hčeri Mariji par pesmic. Njen oče pa v tej reči ni poznal šale in je fantom rekel naj odidejo, če ne, bo streljal. Trije so res zbežali. Ostal je samo Anton Plahuta. Zupane je oddal štiri strele s samokresom ter zadel Plahuta nad desnim očesom v čelo. Rana ni smrtnonevarna. —Odlikovanje. Cesar je podelil ve-: leposestniku in kranjskemu deželnemu poslancu Otonu baronu Apfaltrer pl. Apfaltrern v Križu red železne krone. J — Vojaška vest. Generalnemu štabu je prideljen nadporočnik v 2. bo-sensko-hercegovskem pešpolku Rudolf Lukanc pl. Savenburg. — Naši rojaki v tujini. Znani pisatelj g. Franjo Krašovec, ki je lani dovršil visoko trgovsko šolo v Kolinu na Reni, je nameščen v največji južnoameriški banki "Banco Transaltico" v ' p Zemljevid slovenskih pokrajin. ' tisi ' a-'nOvejših poročilih zavoda, ki 'b0 zem'jevid slovenskih pokrajin, zemljevid gotov do julija t. 1. Ta-•lt ga bo Slov. Matica takoj razpo- M 111 ed naročnike. S Ci ')cželni zbor. Dne 17. jan. je kranjski deželni zbor sejo. ki jo otvonl deželnega glavarja namest-ku baron Uiphtenberg. Kuj v pričet-Pon s !.,az"aniI deželni predsednik ba-H0v. | Varz' da je presvitli cesar ime-šiča V deže,ue»'a glavarja dr. Suster-ilr '{ voiinenpvam deželni glavar ' Tos' U,St.ersii;' zavzame svoje mesto. ' Sp0r' . °zelnega predsednika, da izvoli ;n °citi najvišjemu prestolu zahvalo testi!"danosti in zvestobe. Zatem H'ds i"0'' Ck'Želni g,avar deželnemu Povodom njegovega viso-ceiQ k ''kovanja ter prosi ob koncu te |jo-?n,ic0' naj ista žrtvuje vse svo-|Sve C.!|V ll,;iKOr ožj' domovini. Nje-Je ]t. eI),,e besede: 'i?prent^nila' sc tO l'"a 0seba, na stvari pa nič. Na 'tecj,]*-10 Sem s'°P'l kot svobodni mož, SVojt -n na vse strani, odvisen le od |iob8U Prepričanja", so našle veliko ' raxi,aV'U!''e' ^ s0 st' nato volitve 6 °dseke, stavili so se razni pred-*»ci'i '!akar st> je Prieela" debata verifi-s'aiic, eg:i. odseka, glede izvolitve po-žbo,.<"'V '^'bnikarja in Reisnerja v dež. slov,. 1 vatska stranka prava in Vse-ft*8a , '"jndska Stranka. Od glav-v«Sihl ra Hrvatske stranke prava ^nije11'V1alskilt dežel ( Hrvatske — Stale in 'j abnacije, liosne—Hercegovi-^ Sre r k' Je zborovala v Zagreba j'1 /adnjega meseca, je došla sle-] . '*°Javka načelniku VsesloVen-v*Ski',» e 'Stranke: "Satcupljerii pra-'lalja iastuP«ici iz svih hrvatskih ze-^'•p0?dravljaju sa -V.Ojeg sastauka "adi, . iz slovenskih zemalja u ®U St' sto prije sjedinjeni na sku-l°r Sta ■ ^ivjeli! — Za sve dok Šusteršič je od-I i. /ZQjavno v imenu Vsesloven-Stranke: "Dr. Mile Star-|loVe„8aftoPmk naroda, Zagreb: Vse-Wenoa ' ''udska Stranka zahvaljuje Ho, /a bratski pozdrav. Čutimo ^Ka j , Pjemenitega naroda hrvat-!'. "očemo vedno skupno delo-s'Va.' ] ,ag°r in napredek našega ljud-^scdi > Pozdravljamo gospoda rraVa$t;v a ter vse zbrane gospode J,{liki zas,opnike kot najožji somi.š-jn sobojevniki. Bog živi zjedi-™'blj. 7atsk°! — Dr. Šusteršič." — S: ,>onskl "Slovenec" dostavlja te-^Vojj, ^ 'avljanio z veseljem ta naj-tncev •'°''aI< za popolno spojenje Slo-, v.. ^ 'u Svatov. Ni oh!e?iČa' V nedeljo 14. jan. smo v? ill f.'1' Z,)<"' izobraževalnega dru-i1('lr!le knjižnice. Pristopilo je t^d t ' čla,">v, deklet 56, moških >anjc .ein' tudi 15 gospodarjev. Zbo-P>»n g p?°^a9til tudi novoizvoljeni Ustai ut. s svojo navzočnostjo. § ' °vni član našega izobraže- Buenos Aires. — V konkurzu je Franc Verstovšek, trgovec v Cerknici. — Smrtna kosa. V Spodnji Šiški je umrla trgovka in posestnica ga. Marija Podvornik, roj. Perne. — V Krškem je umrl usnjarski mojster in posestnik Karol Vanič. — Umrla je Terezija Lenarčič, posestnikova žena iz Nove vasi pri Rakeku, v dež. bolnišnici dne 17. jan. — V Ljubljani so umrli: Upokojeni strojevodja- Viktor Pristov; Josip Novak, bivši delavec, 82 let star; Fran Simenčič, čevljarski mojster. 59: Marija Marentič, posestnikova žena, 40: Ivan Križnik, zasebnik, 70: Ivan Kotnik, dninar, 54: Fran Bizovičar, mestni delavec. 51: Marija M a renče, posestnikova hči, 10; Ivan Kot man, delavec, 32^ -— Zmrznil je v noči od 12. na 13. januarja v Bovleku. župnija Zagra-dac, ko je šel domov na Korinj, Janez Papež, vttlgo Trakov Janez. Revež je bil že 80 let star, nesel je iz mlina nekaj moke in je onemogel. — Nesreča. Iz Domžal: 15. jan. se je z lesom naložen voz, v trzinski gmajni prevrnil na Janeza Redenšek. posestnika v Stolni in ga zmečkal do smrti. Lansko leto si je zgradil lepo novo hišo; bil je priden gospodar in varčen v vsem. Zapušča ženo in tri mladoletne otroke. — V pretepu ubit. V nedeljo 14. januarja popoldne je nastal v Tomaževi gostilni v Malem Lipju prepir med fanti, ki so se tam sestali, vračaje se od desete sv. maše iz Žužemberka. Iz prepira seveda prelep. Do smrti jo je izkupil 22 letni France Ziiidaršič iz Malega Lipja, župnije hinjske. Z bukovim polenom mu je prebil lobanjo napol slepi Miha Papež iz Lopate, katerega je še tisto noč vzdignila iz ležišča roka pravice. Ubiti nesrečni mladenič je ob 11. ponoči umrl, ne da bi se bil prej zavedel. Žalosten dogodek kakoršnega se najstarejši župljani ne spominjajo. 'i, >—. Skrivnostna najdba. Pred kratkim so naleteli delavci v Kokrici, sodni okraj Kranj, v neki jami pri kopanju gramoza na človeško okostje. Ležalo je nekaj metrov globoko pod zer ineljsko površino in je bilo primeroma že precej trohljeno. Pri lobanji je ležala tudi zarjavela noževa klina. Splošno mnenje je. da se gre za zločin, izvršen pred več leti. — Na opazovalni oddelek deželne bolnišnice so pripeljali Vinka Zorčiča, knjigovodjo g. Bončarja v Domžalah. — Ogenj. Iz Dobrepolj poročajo: Dne 13. januarja dopoldne ob pol 11. uri je začel goreti kozolec posestnika Ki anc Žnidaršiča v Zdenski vasi št. 21. ki je bil edini obvarovan pred požarom leta> 1902., ko je vpepelH 40 posestnikom vsa poslopja. Zgorela je krma za 10 glav živine. Zažgali so bržkone otroci. — Gluhonemi Jakob. Meseca aprila 1906 se je pojavil v mestu neki okoli 30letni moški gluhonemec, ki je prosil od hiše do hiše. V marsikateri hiši so se ga usmilili in ga obdarili z obleko in denarjem. Gluhonemi Jakob pa je tudi živel precej razkošno. Prodajal je namreč brez yednosti davčne administracije medene prstane za zlate. Ko je pa o tem policija izvedela, je nekega dne gluhonemega Jakoba aretirala: mož se je pa tako obnašal, da je policija dvomila, da je res gluhonem, a se. policiji le ni takoj posrečilo, da bi ga razkrinkala. Ko so ga takrat izročili sodišču, je postal naenkrat epileptičen. Po dolgem poizvedovanju se je pa vendar policiji posrečilo,. dobiti osebe, katere s6 Jakoba slišale govoriti ter je nato tudi sani priznal, da se zove Jakob Verbon, rodom od Sv. Jurija na Hrvaškem. I'o prestani kazni je bil Verbon odgnan v domovno občino, a se je še vedno vračal v Ljubljano. Dne 17. jan. zjutraj pa je bil v neki gostilni v Kolodvorski ulici zaradi tatvine čevljev aretiran. kupila v Karlovcu. Gnala je krave čez Gorjance s svojo hčerjo Franico tako zgodaj, da je bil še mrak. Tudi je imela glav6 čisto zavito v robec in je pačila hojo. vendar so jo dobro spoznali cestarjevi na Valiti, ki so govorili dva dni preje ž njo. ko je šla v Kar-lovec. Res je. da je krave najbrže ceno kupila, pa bodo nemara le drage in bo gotovo izguba pri njih. Morda pro-fitira kako hrano in stanovanje na državne stroške.. I ŠTAJARSKO Slovenec — župan na Zgornjem Štajerskem. Kakor poroča "Tages-post", je bil v Eggenbergu pri Gradcu izvoljen županom g. Gustav Dolenc. Novi župan je brat ljubljanskega trgovca Dolenca Pod trančo. iz znane vipavske rodbine, torej Slovenec. Tik Gradca imajo torej župana slovenskega pokolenja. — Nova deželna bolnišnica v Stif-tingtalu pri Gradcu bo začela poslovati s 1. aprilom. Cel zavod obsega 40 poslopij in bo eden največjih v celi Avstriji. — Maribor. Dne 20. januarja popoldne so sc pričele na naši gimnaziji strelne vaje. Udeležujejo se jih večinoma Vsi sedmošolci in osmošolci. —Polzela,'16. jan.: Včeraj je izbruhnil v tovarni Pryma požar in sicer v drugem poslopju. Poslopje je zgorelo popolnoma. Obrat je sedaj omejen na« prvo poslopje. Govori se. da je hudobna roka zanetila ta ogenj. Skoda je velika, a poslopje je bilo zavarovano. Gasilo je 11 sosednih hHzgaJliic in se je bilo še bati, da bi se vnelo skladišče, v katerem je shranjena velika množina raznoterih oljnatih predmetov, petroleja in špirita. Pri gašenju se je poškodovala lestvica nekega požarnega brambovca. Delavci baje ne bodo odpuščeni in. bodo na primeren način zaposljeni. — Smrtna kosa. Na Bregu pri Ptuju je umrla hči davčnega uradnika Srebotnika. Marija, stara šele 19 let.— V Mariboru je umrl tovarnar in veleposestnik Gustav Scherbaum, star 50 let. — V Mozirju je umrl tržan in gostilničar Franc Matjaž, p. d. Kovčer.— V Mariboru je umrla ga. Jožefa Uez-jak roj. lirunner, nadučiteljeva vdova in mati gimn. ravnatelja dr. Hezjaka.—. V Mariboru je umrla Neža Podlesnik. —Pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah je umrl Alojzij Kajnin, ki je bil 31 let v župnišču služabnik. — Peter 1'rangež umrl. V Rogozi pri IIočali je dne 18. jan. nagloma u-mrl veleposestnik in gostilničar g. Peter 1'rangež. Star je bil 66 let. Rajni Frangež je bil steber slovenstva v hočki župniji, mož stare slovenske korenine, kremenit, čist značaj skoz-inskoz. "Za narod, vero in domovino bi dal tudi kri, če treba..." Tako se je rajni Peter, ki je bil res prava slovenska skala, večkrat izrazil. Dolga leta je bil Frangež župan v Rogozi, potem član mnogih javnih zastopov itd. Tudi kot gostilničar je bil poštenjak. Svoje otroke je vzgojil v krščanskem in narodnem duhu. — Zastrupljen po alkoholu. Jakob Golob v konjiški okolici se je sredi januarja podal k posestniku Antonu Ajd-niku na obisk. Podala sta se oba v neko gostilno in se tam napila. Nato sta šla zopet k Ajdniku na dom. kjer je Golob spil še en liter žganja. Golob je bil tako upijanjen, da ga je Ajdm kova žena peljala v hlev, da bi se tam prespal. Po dveh urah so šli k njemu pogledat, pa našli so ga mrtvega. Po klicani zdravnik je konstatiral smrt po zastrupljeujti z alkoholom. Ze pred enim mesecem se je vadljal Golob v Poljčanah z dvema fantoma, da spije sam liter žganja. Stavo je sicer dobil, a od takrat je bil bolehen in za delo nesposoben. — Na fante streljal. Tz Št. Jurja ob južni železnici se poroča: V soboto — Cenen premog. .Celovška mestna občina je zopet naročila 20,000 kg. premoga in ga prodaja občinstvu po 1 K 90 vin. stot. — Računskega podčastnika Modrijana, ki je v Celovcu v neki gostilni u-strelil svojo ljubimko Nežo Trobni-čarjevo ter se nato sam ranil s strelom iz revolverja, so sredi januarja odpustili ozdravljenega iz bolnišnice ter izročili garnizijskemu sodišču. — Iz deželnega zbora. Pri volitvah v odseke so volili poslanci škofa dr. B. Kaltnerja v dva odseka, tudi slov. poslanec Ellersdorfer je izvoljen v odseke. Grafenauerja pa so odkloniti, ker se ga preveč bojijo. — Celdvec. Slovenske prireditve. Dne 14. jan. je imelo slovensko kr-ščansko-socialno delavsko društvo svo jo veselico, ki je bila dobro obiskana. Mestna godba je storila, kar je mogla. Gostje so bili s postrežbo v hotelu, ki ga imate v najemu gospodični Lojzika in Pepica Leon, jako zadovoljni. — Dne 21. jan. je priredil dr. Bela Stu-hec koncert v veliki dvorani hotela Tiabesinger v korist Ipavičevemu spomeniku. — Dne 28. jan. je vprizorilo delavsko društvo "Desetega brata".— V februarju bo velika tombola. — Brnca. Na tihem je zapustil na-vas 5. prosinca neoženjeni Karol Hassler, trgovec pri Kocijanču na Brnci. Kam je pobegnil, se dosedaj ne ve, nekateri pravijo, da na Švicarsko, drugi, da v Ameriko. Vzrok tega ponočnega bega, ki daje povod različnim govoricam, so dolgovi pri trgovini. — Poskusen samomor. Bivši o-krajni komisar, sedaj pomožni uradnik pri celovškem magistratu, baron An-kershofen se je dne 13. jan. obstrelil z revolverjem in so ga prepeljali v deželno bolnišnico. demisije. Tomašičev naslednik bo sek-cijski načelnik pl. Chavrak. — Zavarovalnica "Jadran". Preiskovalni sodnik je zaslišal sedanjega ravnatelja Rusana in nato odredil, da se ga pridrži v preiskovalnem zaporu. Nad "Jadranom" bo v kratkem proglašen konkurz. Oglašajo se vedno nove žrtve. — Konec posmrtnih zavarovalnic na Hrvaškem? Vsled nepoštenih poslov, ki jih je odkrila preiskava proti posmrtni zadrugi "Jadran" v Zagrebu, je zagrebški sodni dvor pozval vse tovrstne zadruge, da skličejo izvanredne občne zbore, na katerih naj se sklene likvidacija. — Policija na konjih. Reka je dobila oddelek policije na konjih. Stražniki imajo popolnoma slično uniformo, kot jo imajo stražniki v Budimpešti. — Dunaj, 16. januarja. Cesar je danes zaprisegel novoimenovanega ces. namestnika za Dalmacijo grofa At-temsa. John Grahek ...G-ostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše mt io po najnižji ceni? Gotovo I V mf«*ic J. & L Pasdertz i« dobijo najboljše iveže ia prek« jeae klobase in najokusnejše meio Vse po najnižji ceni. Pridite toraj ii poskusite aaše meso. Nizke cene in do Dr a postrežb* }> amše geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas ▼ ns.šej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. CWc. Phone 4531 N. W. Phoae in; TELEFON 7612. 1012 N. Broadway. JOLIET, ILL. KADAR STE V MESTU ste vabljeni, da se preste okrepčati s čaSo okusne pijafce in jedil v salun in restavracijo 403 N. Chicago vogal Cass Sts. L BAR CAFE,«? Postrežbo i zboru a— prav po domače. .....JOLIET PRIMORSKO. — Nov automobil med Bovcem in Sv. Lucijo. Dne 8. januarja je začel voziti med Bovcem in Sv. Lucijo nov avtomobil g. Jonko iz Bovca. Prirejen je za tovorni, osebni in poštni promet. Los t o bo začel v kratkem voziti. Govori se, da si nabavita brata ©stan še en avtomobil in Mlekuž iz Bovca tudi enega. Tako bo po Soški dolini med Sv. Lucijo in Bovcem dr-čalo pet bovških avtomobilov. Bovča-ni so podjetni! — Po nedolžnem 20 let zaprt. Kain-nje na Goriškem: Historija, katero je posnel "Slovenec" iz goriške "Soče", o nekom, ki je bil radi uboja po nedolžnem obsojen na 20 let ječe, je iz» mišljenj vsaj glede uboja "enega župana iz Kamenj in da je neki drugi njegov prijatelj moral biti zaprt menila 20 let. in pa da mora biti okoli 30 let od onega zločina". V Kamenjali pri Ajdovščini ne ve nikdo, ne star ne mlad, da bi bil kedaj ubit kak župan, niti kdo drugi. Tudi ne vedo ljudje, da bi bil kdo zaradi uboja v ajdovskem okraju obsojen na 20 let ječe. Neki skopitar Lovrenc Laudegiacomo iz Attronzo di Cadore—Beluno v Italiji, je bil v Kamenjali znan ker je imel ženo iz Kamenj. Prebival pa ni v Ajdovščini, ampak v Gorici, kjer je tudi pred par leti umrl. V Ameriki ni bil nikdar. Njegov 14ietni sin Srečko ali Felice je pri teti v Auronzu. Lahko pa je. da je pismo, katero navaja "Soča". v zvezi z nekim Leopoldom Gu-lje iz Vrtovina. ki je pred 20 leti šel v južno Ameriko. Zapustil je ženo in otroke in se ni drugače zmenil za nje, kakor, da je enkrat pisal ženi, naj mu pošlje obe hčeri, da jih v Ameriki proda, če ste lepi. Tam je vzel drugo ženo. Potem ni več sledu za njim je li živ ali mrtev. — 501etnico učiteljskega delovanja je praznoval ondan g. Henrik Preso-Ija, nadučitelj v Podgrajah v Istri. Služboval je v Dekanih. Bazovici in Podgradu. —Mestnega učitelja Gabrijelčiča, ki je žive! v Gorici v pokoju, že dalj časa pogrešajo.1 Njegovo obleko so dobili ob bregu Soče, njega pa je zanesla voda bržkone celo v morje ali pa v kako skalnato votlino v strugi. — Samomor redarja v službi. 251etni c. kr. redar Albin Spehar, ki je bil že poldrugo leto v službi ter dodeljen oddelku na Belvederju v Trstu, se je dne 15. jan. zvečer ustrelil s službenim revolverjem in je bil takoj mrtev. HRVATSKO. Anton Kirinčlč Oor. Columbia in Chicago Sts. ! JOLIET, IL, MMčai Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Bre- Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost GEO. MIKAN MODERNA GOSTILNA Pri meni je največ zabave in in najboljša postrežba. N. W. telefon 1251. 202 Ruby St. JOLIET, ILL pnnflniiRunMHiiiHiiini^^ 1 Kadar se mudite na vogalu | Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v 1 MOJO GOSTILNO s = kjer boste najbolje poiteeieni. = Fino pivo, najboljša vina in smodke. | Wm. Metzger H Jluby and Broadway JOLIET Pošilja denar v staro domovino, bi iro točne ia po dnevnem kurtu. Prodaj« fina vina, likerje in smodke ROJAKI DOBRODOŠLI! 3SOI H. 9Sth St So Chicago, m POZOR, ROJAKU Moderno »ostiluo National Buffet t katerej bodem točil najboljše por* terjevo pivo, izvrstno žganje, dotaata vino in prodajal dišeče smodkt. Prodajam premog. ANTON T. TERDICH, 303 Ruby St N. \V. Phone 825 Joliet, III. E. Wunderlich Granite Go. 804-800-80S N.Hickory Street JOLIET, ILL. Velika zaloga spomenikov, Naše doprnžnice so: Itethania in Ressureetion Cemetery blizu Summit, Cook Co. iu Naperville, lil. Chicago Phone 949. N. YV. Phone 949 — Ameriška pisma poneverjal. V Zagrebu sri zaprli že drugega poštnega uslužbenca — pismonošo Draguti-na Vlašiča — ker so zasledili, da je iz Amerike došla pisma poneverjal. — Hrvaški ban Tomašič baje vendarle odstopi. Iz Zagreba poročajo, da je to' že sklenjena ^tvar in da ban čaka samo na ugodno rešitev svoje Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3.. KRANJSKO. Denarnega prometa koncem L 1910 je imela 564 MILIJONOV KROM) VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON. Vložen denar obrestuje po brez vsakega odbitka Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOM-TROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA ■ vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAK-KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRA* NILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drug® bm| varno "šparkaso". NAM PA TAKOJ PIŠITE. PO KATERI banki Mimo za Vas denar. SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNOI KRANJSKO. KOROŠKO. Hrvaškem. Tudi oropani Macedonci so zapustili Kočevje in odšli par dni pozneje neznano kam. — Krave je vtihotapljala. Franca Jenič iz Velikega Slatenka pri Novem mestu skupljuje vse, najraje pa iz Hrvaškega vtiliotapljeno živino, ker pri njej največ zasluži. Bila je radi podobnih dejanj že opetovano kaznovana, pa vse nič ne izda. V soboto, dne. 2. decembra je gnala čez Gorjance tri krave, ki jih je prejšnji dan, v petek Amerikanski Slovenec Ustanovljen !. 1891. Urednik...........Rev. John Kranjec Chicago Phone 2899. 813 N. Scott St. Joliet, 111. Prvi, aajvečji in edini slovenski-kttteližki list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek SLOVEHSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA. Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Predsednik.........Anton Nemanich Tajnik...............William Grahek Blagajnik...............John Grahek Telefoni: Chncago in N. W. 100. Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej. dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Itapise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se »e oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnja, AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. "Eke first, largest and the only Slo ▼enian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Sloveaic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Prva in edina slovenska unijska tiskarna. i TRADESTI tRnl COUNClO CERKVENI KOI EDAR. 4. feb. Nedelja Andrej Kor. Ver. S. " Pondeljek Agata dev. muč. 6. " Torek Rotija, Amand. 7. " Sreda Romuald, Rihard. 8. " Četrtek Janez Mat. Juv. 9. " Petek Apolonija, Cir. A. 10. " Sobota Solastika; Vilj. NAUK ZA DRUGO PREDPEPEL-NIČNO NEDELJO. V današnjem nedeljskem evangeliju govori Gospod o semenu, katero je sejavec šel sejat. Nekaj ga je padlo poleg pota, nekaj na skalo, nekaj mej trnje in nekaj na dobro zemljo. Jezus sam pa je razložil to priliko in je rekel: "Seme je božja beseda." — Kolika sreča, kolika dobrota je za nas, da je govoril po od njega navdihnjenih možeh in nam je dal sv. pismo. Kolika sreča za nas, da se oznanjuje tako pogostokrat beseda božja! Kar je kruh za naše telo, to je beseda božja za našo dušo. Dobi se pa dandanes mnogo kristjanov, ki besedo božjo prezirajo in menijo, da jim je odveč. Mnogo jih je, ki se imajo zadosti poučene v verskih resnicah in menijo, da jim ni treba poslušati božje besede. Zakaj pa se toliko pridiguje? Zato, da bi se naš razum razsvetlil in da bi se razpršile megle nevednosti. Le poglejmo po svetu. Ne morem sicer zanikati, da bi ne bilo mnogo učenih in izobraženih ljudi. Mnogo pa je, ki so kljub svoji veliki učenosti v posvetnih rečeh, v verskih rečeh silno nevedni. Ako bi vprašal tega ali onega izmed izobražencev: Od kod si? Zakaj si? Kaj bo enkrat iz tebe? Kacih sredstev se moraš posluževati, da dosežeš svoj namen? Bi ti morda dali odgovor, ki bi tebe prepričal, kako plitvi so ti ljudje v verskih rečeh. Posvetne vede nas uče, kaj je koristno našemu življenju, sv. vera pa nas uči, kaj nam je potrebno. Svetne vede prižigajo našemu otemnenemu razumu majhne lučice, beseda božja pa ti ponuja Njega, ki je sam o sebi mogel reči: "Jaz sem luč sveta!" Ti, ki ogovarjaš, da so ti pridige odveč, odgovori in povej mi, ali poznaš natančno svoje stanovske dolžnosti? Gotovo ne; ko bi jih dobro poznal, bi bilo tvoje življenje drugačno. Sv. apostol Pavel trdi, da bi judje ne bili križali Jezusa, ko bi ga bili popolno"-- ooznali. Vzrok nevednosti v verskih rečeh pa je ravno preziranje bo/(p besede. To preziranje ne more biti brez greha, ker je prostovoljno. Stariši, ki ne poznajo svojih dolžnosti, katere imajo do otrok in eden do dru-zega, greše, ravnotako pa greše tudi otroci, ki ne poznajo svojih dolžnosti do starišev, podložni, ki ne poznajo svojih dolžnosti do svojih predstojnikov. Kdor se ima za dosti učenega v verskih rečeh, se kaj lahko moti. Mogoče je učen v svetnih vedah, o verskih za- devah je pa morda jako slabo podkovan. Sicer se pa človek nobene vede ne nauči tako, da bi v njej ne mogel še napredovati. To velja zlasti glede krščanskega nauka. Ako se odtegujemo poslušanju božje besede, se kaj lahko zgodi, da še to pozabimo, kar smo znali v mladosti. Ako ti kdo reče, jaz ne potrebujem nobene pridige, ga vprašaj, ali zna on dobro voditi svojo družino v božjem strahu? ali zna on premagati vsako nevarnost, katera preti njegovi duši? ali zna primerno odgovoriti na najnavadnejše ogovore zoper sv. vero? Ako vsega tega ne zna, zakaj potem zanemarja besedo božjo? Beseda božja pa ne razsvetljuje le našega razuma, ona posvečuje tudi naše srce. Kar je rahel dež za rodovitno polje, to je beseda božja naši duši. Gospod pravi v današnjem evangeliju: "Seme je beseda božja." Kakor požene iz semena, katero položimo v zemljo, kal in iz kali korenina, iz korenine deblo, iz debla veja, iz vej pa peresa in sadovi, tako požene beseda božja v naših srcih vero, upanje, ljubezen in dobra dela, katerih plačilo je večno življenje. — Ako hoče poljedelec, da bo zemlja obrodila sad, jo mora zrahljati in preorati. Ko bi to opustil, bi zemlja rodila le trnje in osat. Tako bi bilor brez božje besede tudi naše srce brlog najgrših strasti. Zato pa pravi sv. pismo: "Ko bi nam Gospod ne bil zapustil semena, bili bi kakor Sodoma." Pridige sv. Ambroža so spreobrnile sv. Avguština, one sv. Bazilija so privedle na pot popolnosti sv. Efrema. Sv. Serapion, sv. Anton, sv. Frančišek Asiški so dosegli svojo svetost potom božje besede. "Kakor je imela mana v puščavi," piše sv. Avguštin, "okus, kakoršnega je uživavec sam hotel, tako je tudi beseda božja prikladna vsim našim potrebam. Ako si žalosten, te potolaži, ako si razbrzdan, te vkroti, ako si boječ, ti da poguma. Ona o-mehča trda srca, navdušuje mlačne, spopolnuje pravične, hrani vse čednosti in nas uči, kako premagati napade hudobnega duha." Drugi zopet bo ogovarjal in bo rekel: "Kaj mi pomaga poslušati pridige, ko vse zopet pozabim." Sv. Vincen-ciju Feresiju se je potožil prav tako nek kmetič. Svetnik mu veli, naj gre k vodnjaku in naj prinese v košarici vode. Kmetič je sicer vbogal svetega moža, toda vode ni mogel prinesti, ker je, kolikor jo je zajel, vsa zopet stekla. Svetnik mu pa reče: "Vedel sem, da mi v košarici ne boš mogel prinesti vode. Poglej pa košarico, poprej je bila umazana, zdaj je čista. Tako je tudi s teboj. Morda si res nič ne zapomniš, ničesar ne ohraniš, vendar pa ima duša pri tem vendar kako korist." — Zopet drugi se izgovarjajo, da so pridige dolgočasne. Onim, ki tako govore, so pridige dolgočasne, ker ne iodijo iz pravega namena v cerkev. Kdor išče pri besedi božji kratkočasja, ta se moti. Beseda božja nas nima zabavati, služba božja ni gledališka predstava, namen službe božje je častiti Boga, našega Stvarnika, Odreše-nika in Posvečevavca in koristiti naši duši. Kdor posluša govornika le za to, ker je dober Tpridigar, ta noče poslušati božje besede, marveč le pridigarja, človeka. Katoliški mašnik ne sme oznanjevati druzega, kakor Kristusa in sicer Kristusa križanega, ali kakor piše apostol "božjo moč in modrost." Dragi bravec, ako greš k pridigi, ohrani si v spominu besede Go-podove: "Kdor vas posluša, mene posluša." Ako boš sprejel besedo božjo z vso spoštljivostjo, tedaj bo ona tudi za tvojo dušo seme, ki bo obrodilo stoteri sad. REV. JOS. POLLAK. DOLŽNOST OB NEDELJAH IN ZAPOVEDANIH PRAZNIKIH BITI PRI SV. MAŠI. \ngleško spisal Rev. J. T. Roche. Poslovenil John Plaznik. (Dalje.) DESETO POGLAVJE. Maša za mrtve. Prizadevali smo se, da razložimo, kako velike vrednosti je najsv. daritev za duše živih. K sklepu nam še preostaja, da si natančneje ogledamo, kaj koristi sv. daritev umrlim — tem ubogim, pomoči potrebujočim dušam, ki tvorijo trpeči del občestva svetnikov. Za svoje muke in žalosti dobijo od nas le kaj malo olajšave, česar vzrok je to, da jih sami ne čutimo osebno. Duše so resnično v vicah, pa naj bi bile še tako od nas oddaljene. Njih orošnje in vzdihi pa nas ne dosežejo čez velikansko brezno, ki loči smrt in življenje. Njihovo odsotnost, ki nam je tako zelo zagrenila življenje, le kmalu pozabimo ali skoro pozabimo. Ali resnično trpe? Ali jih resnično mučijo neizmerne nutke? Ali nas resnični prosijo pomoči? Ali je tisto malo, kar smo storili za tiste, ki so nam bili posebno pri srcu, zadostovalo, da smo jih rešili iz ječe trpljenja? Ali ni tam na stotine ubogih duš, ki nimajo nikogar, da jim pomaga, ki se obračajo z milo prošnjo do nas, da bi jim pomagali v njihovem trpljenju z molitvami? Kako malo smo storili v življenju, ki nam ga je Bog. podaril, za te uboge! Bo li nam svet tudi tako malo ljubezni skazoval, kakor mi ska-zujemo dušam v vicah, ko bomo mi tam? Je li mogoče, da trpe strašne muke, ki bi jih mi lahko olajšali, pa ne stegnemo niti mazinca? Taka vpraša-šanja se pojavljajo vsakemu resnemu katoličanu in sv. cerkev je dala odgovor nanje v nezmotljivih določbah. Cerkev, nezmotljiva učiteljica, v katere ustih ni laži, je proglasila, da so vice, kraljestvo dušnega trpljenja, kjer se duše čistijo grehov in nepopolnosti v morju bridkosti — da njih bolečine niso plod živahne domišljije krščanskih pisateljev, ampak grozna resnica. Ni naš namen dokazovati, da vice obstojajo. To je nauk katoliške cerkve; če bi to tajili, bi nasprotovali cerkvi, ki bi nas izobčila. Spisi njenih o-četov in učenikov, splošna vera in izpolnjevanje prošenj duš v vicah, ki jih je izpolnjevala cerkev z javnimi molitvami in obredi, določila mnogih cerkvenih zborov in nepretrgana vrsta učenja papežev so same velike priče resničnosti te dogme. Vice resnično obstojajo. Vice so svet, kakor ta, na katerem mi živimo. Tam je brezštevila duš, katerih ondot-no bivanje je odvisno od mere pomoči, ki jo pričakujejo od svojih bratov na zemlji. "Če se pravi spokornik preje preseli v grob," pravi florentinski cerkveni zbor, "predno je naredil zadostno pokoro za grehe vsled privoljenja in opuščanja, se more njegova duša očistiti z mukami v vicah: toda pri-prošnje vernikov veliko pomagajo k njihovi olajšavi — namreč maše, molitve, miloščina in druga pobožna dela, ki jih verniki darujejo za druge verne po cerkvenih določilih." Cerkev naj nikoli nehala opominjati svojih otrok, naj se spominjajo gorečih prošenj velikega, nevidnega sveta, h kateremu smo prav zelo navezani po naravi in milosti. Vice spadajo v kraljestvo Božje ljubezni. Duše v vicah so določene, da bodo imele svoje sedeže med svetniki, ki se bodo svetili kot solnce na veke. Bratje naši so po družbi sv. vere, ki so se nekoč z nami vred borili proti zlobnemu duhu, a so po Božji milosti dosegli venec zmage. Še več: sv. Meso našega mesa so in kosti naših kosti — dragi so našim srcem in so zvezani z nami z navadno vezjo človeštva. Kot taki pač ne moremo biti brezbrižni zanje. (Dalje prih.) NEKAJ SLAVNIH REKOV ABRAHAMA LINCOLNA. Prihodnji ponedeljek bomo spet obhajali rojstni dan Abrahama Lincolna (12. febr. 1809—14. apr. 1865), za Jurijem Washingtonom najslavnejšega predsednika Združenih Držav Ameriških, velikega osvoboditelja sužnjev. Tem povodom podajemo nekaj znamenitih rekov modrega slavljenca. Evo jih: "Delo je bilo pred kapitalom in je neodvisno od kapitala." "Delo je nad kapitalom in zasluži mnogo višjo cenitev." "Najmočnejša vez človeškega sočutja, razun družinskih zvez, bi morala biti ona, ki bi zedinjala vse delavce, vse narode in jezike in slično." "Ne pustite njemu, ki je brez domovanja, razdreti hišo druzega." "Ko bom mrtev, želim, da bi moji prijatelji pomnili, da sem vedno utrgal trn in zasadil rožo, če je bilo v moji moči." "Zlato je dobro na svojem mestu, toda živi, hrabri in domoljubni možje so boljši nego zlato." "Nadaljevati upam to borbo, dokler ne zmagam, ali ne umrem, ali nisem premagan, ali ne poteče moja uradna doba, ali me kongres ali domovina zapusti." . "V mojem položaju sem obdan s težavami. Toda te so težko da tako velike kakor težave onih, ki se na bojišču trudijo kupiti s svojo krvjo in svojim življenjem bodočo srečo in blagostanje domovine." "Delo, delo, delo, je glavna reč." Abrahama Lincolna svet nekemu mlademu možu, ki je želel postati velik odvetnik, 1850. "Ne cenim mnogo človeka, ki ni modrejši danes, nego je bil včeraj." "Vsa narava, vesoljni svet, gmotni, nravni, umstveni, je moj." "Sužnost je prokletstvo belokožcu." "Za nos lahko vodite vse ljudi nekaj časa, in nekatere ljudi ves čas; ali ne morete pa za nos voditi vseh ljudi ves člas." "Noben človek ni dober dovolj, vladati druzega človeka brez njegovega dovoljenja." "Ljudska volja, ustavno izraženo, ie končni zakon za vse." "Vsakdo ima svoje posebno častihlepje, pravijo. Najsi je to res ali ne, rečem pa lahko, da jaz nimam večjega, nego biti resnično čislan od svojih rojakov, če sem vreden njihovega čisla-nja." "Jaz delam najboljše, kakor vem in znam; in tako delati upam do konca. Če bom imel končno prav, ni vse nič. kar se govori proti ftieni. Če končno ne bodem imel prav, je vseeno, če deset angelov priseže, da sem imel prav." deseta, in Dumas, suh ko vedno, je že sanjal o lepih 2000 frankih. Manjka samo še 2001 frank in nagrada mora biti njegova. Oni večer se je igra že pričela, ko je stopil Dumas zmagonosno k ravnatelju po — premijo. Ta se mu škodoželjno zasmeje. "Ne bo nič, prijatelj! Današnji večer smo dobili v blagajno samo 1994 frankov in žal mi je, da jih še sedem manjka do onih 60,000." "O joj! Kaj pa zdaj? Suh sem — bi hoteli biti tako prijazen in posoditi mi 20 frankov?" "Prav rad!" pravi Dartois in v roko mu stisne zlat za 20 frankov. Drugi dan pride Dumas zopet v pisarno, sedaj se je pa on škodoželjno smehljal in zahteva svojih 2000 frankov. Kako je to prišlo? Jako naravno. Ko je dobil Alexander Dumas prejšnji večer 20 frankov, je šel takoj k blagajni, kupil dva sedeža za 8 frankov, in v blagajni je bila sedaj cela, pogojena vsota 60,000 frankov. En frank je še preostal. Sposojenih 20 frankov je ravnatelju takoj vrnil in odšel je klanjaje se mu s franki v žepu. Na 150,000 ljudi pride eden, ki njuha. Na Kitajskem je baje 20krat več premoga nego v celi Evropi. Največ tobaka izvažajo Združene Države med vsemi deželami na svetu. ZGODOVINSKE ČRTICE. Piše: Ivan Adamič. (Konec.) Pomagaj si sam. Alexander Dumas (beri: Duema) starejši (1803-1870, slaven romanopisec, je bil baje vedno v denarnih neprilikah. Da pridobi ljubljenca pariškega občinstva za svoje gledišče, se zmisli zviti ravnatelj Faubourgovega gledišča, ponuditi mu izvanredno premijo. Po trideseti vprizoritvi znanega in obče priljubljenega igrokaza "Kean". dobi Alexander Dumas 2000 frankov extra in takoj, če narastejo dohodki te igre do takrat na 60,000 frankov. "Manjkati pa ne sme niti en centirn do te vsote!" pridoda ravnatelj Dartois (Dartoa) kot previden businessman. 29 predstav je minulo, v blagajni je bila že lepa vsota 57,999 frankov, 29. septembra 1836 bi imela biti zadnja tri- Nizozemska kraljica Viljemina je dne 18. januarja prezgodaj povila, že v četrtič, otrok je bil mrtev. "Neues Wiener Tagblatt" poroča, da se bosta kralj Viktor Emanuel in cesar Viljem sestala aprila meseca v Benetkah. Kitajsko pero je ščetka iz mehkih las, ki je najpripravnejša za slikanje čudno obrazovanih črk kitajske abecede. Ura je bila razdeljena v šestdeset minut, ker se ne da nobeno drugo manjše število tolikrat deliti ko šestdeset. To se da sodo deliti z 2, 3, 4, 5, 6, 10, 12, 15, 20 in 30. Bivši profesor slovanske filogije na dunajski univerzi, član gosposke zbornice, dvorni svetnik dr. Vratoslav vitez pl. Jagič je obhajal dne 14. jan. zlato poroko s svojo soprogo. Jagič je star 74 let, rodom Hrvat. Letošnje cesarske vojaške vaje av-stro-ogrske se bodo vršile na Sedmo-graškem. Prisostvovala jim bosta nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand in šef generalnega štaba general Schemua. Neka 96 let stara ženska je ondan umrla v Humboldtu, Iowa. Izza svoje otročje dobe ni več znala govoriti nemški. Ko se je bližala smrti, je pozabila angleščino in govorila samo po nemško. Češka šola na Dunaju. Z dne 30. dec. se poroča iz Dunaja: Upravno sodišče je pritožbi društva Komenskega zoper zatvoritev češke zasebne šole v III. okraju ugodilo in se bo šola zopet otvorila. Strašni viharji so bili o božičnih praznikih v zahodni Evropi. V Liz boni se je podrlo veliko hiš in več vlakov je skočilo s tira, več ljudi je utonilo. Na Francoskem so bile potrgane brzojavne in telefonske zveze in so bili veliki nalivi. Pogrešajo devet ladij. Zakaj je na svetu žalost? Zato ker je tudi veselje. Ni svetlobe brez teme, ni.višine brez nižine, ni sreče brez nesreče. Telo mora premagati bolezen, ker njegov cilj je zdravje. Duša mora zmagat^ nad žalostjo, ker njen namen je sreča. Najpriprostejši način, kako se poskusi pristnost mleka. Za kozarec napolnjeni z mlekom postavi gorečo svečo. Če je mleko pristno, nič razredčeno, torej nič pomešano z vodo, ne bodeš videl plamena sveče, če je pa mleku primešana voda, bodeš skozi kozarec opazil gorečo svečo. Vlom v grobnico. Ostanke staršev sedanjega srbskega kralja so nameravali v kratkem prepeljati z Dunaja v Topolo na Srbskem. A dne 23. dec. je nekdo vlomil v grobnico na Dunaju in ukradel glavo Aleksandra Karag-jorjeviča. Sodi se, da je bil to političen zločin, ker je tat pri miru pustil dragocenosti, ki so bile pri mrličih. Visoka nagrada se obeta tistemu, ki bi zasledil zločinca. Neko glavo so našli, pa ni prava. Ameriške sladkosnedenke. Ameriško ženstvo poje sladkarij mnogo več kakor evropsko. List "Confectioner's Union", strokovno glasilo slaščičarjev priobčuje sledeče: Miss America začne jesti s 7. letom sladkarije in je do 70. leta. Vsakih 24 ur poje 24 velikih naloženih vozov sladkarij v mejah Združenih Držav. Ta velikanska množina velja ameriške sladkosnedneže čez $100,000,000 na leto. Kaj prorokuje Edison. Na tozadevna vprašanja se je izrazil Edison, da bo človeštvo v bodočnosti obvladalo tudi vreme in da sc bo letanje po zraku zelo izpopolnilo. Znanost bo tako napredovala, da se bo človeško življe- nje podaljšalo za 200 do 300 let, ko uničimo razne bakterije, ki povzročajo bolezni in pospešujejo starost. Saj so n. pr. v Californiji velikanska drevesa, ki so stara do 6000 let, in še vedno žive. VWVWWVWWVVVVVWWW Oscar J. Stephen Železnica z jadri. Popotnik, ki pride čez nizke griče v bližino Oreura v državi Čile, more videti v svoje začudenje, kako se v ravnini s precejšno brzino premikajo visoka jadra. Zaman išče oko svetlikajoče vodne površine. Jadra so pritrjena na železniške vozove, ki jih prevaža veter po tirih. Tamkajšnja železniška uprava je znala izkoristiti močne stalne pasatne vetrove, ki vedno vejejo v ondotni pokrajini. Da je tako obratovanje zelo po ceni, je umevno. Čudovit otok. Eden najčudovitejših otokov je "Beli otok", ki se nahaja 30 morskih milj daleč od Nove Zelandije. Otok se dviga iz morja navpično, kakor silen steber in je vedno obdan s paro in oblaki. Od daleč na-pravlja utis, kakor ogromna oblačna gromada. Visok je 300 m, a njegov obseg obstoji iz čistega žvepla. V notranjosti otoka se nahaja jezero, v katerem je voda vroča 43 stopinj. Blizu jezera je veliko žrel, iz katerih se neprenehoma dviga par. To je vzrok, da je otok vedno obdan od para in oblakov. - Še imamo več sto Blasnikovih pratik, kojih se moramo iznebiti. Pro-dajemo jih po 5c kos ali 100 za $1. Amer. Slovenec, Joliet, 111. Sobe 301 in 202 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVIM NOTAR Kupuje in prodaj« zemljišča t mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohiitva proti ognju, nevihti ali «1rugi poškodbi. Zavaruje tud. življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko suoko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois. Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELUDONN/T 0BLI21 AU OBUfa IZ VO&IH titEŠBC SO KWSTW PRI. REVMATIZMU SLABOSTIH v ČLENKIH HROMOST1 PLJUČNIH IN PRSNIH BOLEZNH BOLESTI v KOLKU MRAZENJU t ŽIVOTU BOLESTIH v ČLENKIH VNETJU OPRSNE MRENE NEVRALOIJl PROTINU PREHIJUENJU OTRPLOSTI MŠIC BOLESTIH v LEDJIH SLABOTNEM KRIŽU BOLESTIH v KRIŽU HUDEM KAŽUU Moderna Tiskarna Telefoni izdela pismeni papir, kuverte, knjižice za nakaznice in pobotnice; za društva bolniške liste, uplačilne knjižice in pravila v domačem in tujem jeziku v najkrajšem času. Glede dela in cen se ne more kosati z nami nijedna tiskarna. Naše delo se samo hvali. -^- Pri naročenju omenite čas do katerega hočete, da bo stvar gotova. Točnost in dobro delo jamčimo. Izplača se vsakomur, da zve naše cene predno naroči. 100 Amerikanski Slovenec Prva »lov. unijska tiskarna :::::::: Prvi slov. list v Ameriki v lastnem domu & 1006 N. Chicago St. & JOLIET, ILL. 9 I Iz malega raste veliko! | Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za j j starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po I 3%—tri od sto—3% | na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali P3 pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je p od j nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. g The Joliet National | Bank [ JOLIET, ILLINOIS § Kapital in rezervni sklad $400,000.00. ROBT. T KELLY. P"<<"- . .,ir ® CHAS. C. PEAHCE. k»l,r Angleščina brez učitelja 1 Po navodilu slovensko angleške slovnice, tolmača in angleško slov. slov Knjiga trdo v platnu vezana stane $1.00—in jo je dobiti pri: V. J. KUBELKA 538 W. 145 St., New York, N' Največja zaloga slovenskih knjig. Piišite po cenik. K. S« Ki ****** ****** JEDNOTA ****** Bell Phone 1048. Organicovuia v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana ▼ državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik:.................................Paul Schneller, Calumet, Mich. podpredsednik:............Frank Boje, R. F. D. 1, Box 148, Pueblo, Colo. I-Vjpodpredsednik:...........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa. M&ni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik:.......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City. Blagajnik:.........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: ...............Rev. Josip Tomšič, Box 517, Forest City, Pa. Zaupnik:...........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa. ................NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111. John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo. John Povsha, general delivery, Hibbing, Minn. POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont. George Flajnik, 137—46th St., Pittsburg, Pa. Peter Staudohar, Box 552, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111. John Zulich, 5704 Bonna Ave. N. E., Cleveland, Ohio. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA. IZ URADA GL. TAJNIKA. Krajevnim društvom K. S. K. Jednote se tem potom naznanja, da poro-®'ya za društvene zastopnike in zastopnice je preskrbela Jednota in se nahajajo v gl. uradu. Vsak(a) zastopnik(jca) je pod poroštvom $1000.00. Radi ega^ prosim, da slavna društva v prvi vrsti pa zastopniki in zastopnice to vPoštevajo in jim ni treba skrbeti za ista. \ Nekatera društva do danes še niso doposlala denar za asesment štev. 1 a mesec jan. 1912, vsled tega prosim, da to v najkrajšem času napravijo in Poravnajo kar so na dolgu. Na vse dr. tajnike in tajnice sem razposlal po dva iztisa finančnega poroda za drugo polovico leta 1911. V slučaju, da bi kateri(a) teh poročil ne Pfejel(a) naj me blagovoli obvestiti. Jednako sem razposlal tudi potne liste vsa društva, ki so jih naročila. Društva, ki potnih listov nimajo na roan, naj mi naznanijo, kajti prejel sem sem jih ravnokar iz tiskarne in se aliko društvom ustreže $ njimi. Z bratskim pozdravom sem Vam udani sobrat JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. ne za vse nepotrebne reči denarja, samo za delavca ne, da gospoda nikoli pošteno ne plača — in kar je bilo še lepših besedij, ki so gospo Kuntariče-vo zelo razburile. V svoji razburjenosti mu je kratko izjavila, da se od takega kmeta ne da psovati, da danes nima drobiža, da naj pride v soboto zvečer, da bo vse pošteno dobil plačano itd. To je navdalo gospo Kuntaričevo z novimi skrbmi. Na plesno veselico so morali iti, toda kje dobiti potrebnega denarja. Da bi prosila kako prijateljico na posodo — ne, to bi bilo raz-žaljivo in sumljivo. Treba je bilo iskati drugodi pomoči. Bližala se je pomlad — in gospod soprog ne bo več potreboval gorke zimske suknje. Gospa Kuntaričeva se je že večkrat po-služila praktičnega pripomočka, da je vsako spomlad nesla v mestno zastav-nico zimsko suknjo svojega soproga, ker je bila tam bolj spravljena, kakor pa doma. In tako je storila gospa tudi letos. Zgodaj zjutraj je šla z vlakom v mesto in tam oddala v skrbno shrambo suknjo svojega dobrega soproga. Dobila je pa nanjo deset kron, kar ji je bilo v izdatno pomoč. Še nekaj jo je skr- sem tako semintam pohajkoval, sem nevede zašel na Švicarsko." Slab gospodar. Star berač: "Gospod, prosim za 'n dar božji!" Gospod: "Nimam nič!" Berač: "Sram vas bodi! Ko sem bil jaz v vaših letih, sem imel 50,000 premoženja!" V šoli. Katehet: "Kaj naj stori človek, ko ozdravi?" Učenec: "Zdravnika naj plača!" Zlobno vprašanje. Nekega morilca so obsodili na smrt, dasiravno ga je advokat zagovarjal. Ko je minila obravnava, vpraša nekdo zagovornika: "Kakšno kazen bi bil neki dobil vaš varovanec, ako bi ga Vi ne bili zagovarjali?" "Dobro," pravi Napoleon. "Kadar bom potreboval majorje, ki bodo iz lesa, naredil bom za majorja najprej Vas!" Največji mož. Učitelj: "Kdo je največji mož v zgodovini?" Učenec: "Velikan Golijat." Previdnost. Peter: "In ti si se tako mirno dal oklofutati; zakaj mu nisi vrnil?" Pavel: "Ker sem se bal, da more potem zopet name vrsta priti." Pred porotniki. Zatoženec: "Državni pravdnik trdi, da sta me dve priči videli! Vprašam Vas, gospod predsednik, kaj pa so te štiri oči teh dveh ljudi v primeri s 50,-000,000 ljudi v našem cesarstvu, ki me niso videli!" ^Društvene vesti. Joliet, 111., 7. febr. — Društvo sv, Janeza Krstnika št. 143 K. S. K. J. je ; "ttelo v nedeljo 21. januarja umeščenie t^vojih novih uradnikov za leto 1912, f ^voljenih v seji dne 17. dec., ki so sledeči: Josip Grill, predsednik; John Drashler, podpredsednik; Prank Nemanich, I. tajnik; Valter Pleše, II. tajnik; Josip Skrinar, blagajnik; Josip Pleše, zastopnik; Peter Rogina, Avgust Stukel in at«ve Skrinar, nadzorniki; Jpsjp Sekula, reditelj. skl SC društv0 Je na svoji zadnji seji -enilo, prirediti sijajen maškaradni P'es na pustni večer, dne 20. februarja, ^ Prostorih K. S. K. Jednote. Na ta askaradni ples so najvljudneje vab-j 1 vsi rojaki in cenjene rojakinje. a vsestransko potrežbo bo najbolje Poskrbljeno. Dobro došli! Frank Nemanich, I. tajnik. na plesu. v, Spisal Iv. Baloh. ^ ^°spa Kuntaričeva je dobila vabilo jea 'j'65110 veselico. Navada je bila, da j® domača "Čitalnica" priredila vsako Dan običajno predpustno zabavo. Kajti- ' da ie dobila vabilo tudi Kunta-Ceva rodbina, ker je veljala v celem Št6Stu kot rodbina, ki se je vedno pri-,]r v.. a k inteligenci. Sicer glava te 2 Zlllc gospod Kuntarič — ni zav-n(,Ua'a bogve kakega visocega socijal-Urat StaIi^a — on Je bil le pomožni stl) — pa vsa inteligenca je v me-lier Jvu«taričevo rodbino spoštovala, SeJe govorilo, da ima gospa tan- precej pod palcem. Na- nob i 111 pozna' rodbinskih razmer ,r>a l Pa sodijo ljudje večino- I <1C 2Unaniem> tedaj moramo re-• J,ev rodbina pomožnega uradnika I Q0 afca uživala splošno spoštovanje. 18ih "j ,se je večkrat v zasebnih kro-1'Ocl a JC &ospa Kuntaričeva precej Kosfi PO svojem očetu, bogatem 8o ',ln,6arju na Štajerskem, le stare šiCj ,c so v ožjem svojem krogu pri ča-tarič mcd scb°i trdile, da živi Kun-°'ia CVa rodbina prav skromno, da J^bere njemu koj vsakega prvega Vitega goldinarja, da mu le par poin Jcv Pusti za smodke, da imajo *ast° ('.°'8a' ^a' vse znosijo v mestno tli n-V"ic°. da še obleka, ki jo nosijo, v°8a °Va ~~ in še marsikai zailimi" T ' bii0°r^ gospa Kuntarič je dobila va-Pa 2a e veliko bolj kot sama, so se * ,'l.plesno vcselico zanimale tri nje- Je morala biti že božja Wi*J**. da je Bog ni obdaril z 110-kj^J sinom, ampak le s tremi hčerka,. so bile že precej v letih in — lo 8°spo Kuntaričevo najbolj bole-»ajmln.e. 8 Posebno lepoto obdane. Le foi,QsJ!sa — Tilka — ta je bila njen st 111 »jena nada. Slišala je že od rani, da njeno Tilko gospod dav- čni kontrolor rad pogleda in ji rad kako besedo privošči, pa gospa Kuntaričeva je vselej rekla, ko so ji njene go-spe-prijateljice o tem pravile, da na kaj takega še ne misli ne. Navado pa je imela gospa Kuntaričeva, da je šla vsaki dan točno ob šestih zvečer na sprehod, ko so bile uradne ure končane, in so šli gospodje uradniki vsak na svoj dom. In sicer je šla na sprehod po drevoredu, kjer so morali iti tudi gospodje uradniki. Seveda je bilo to samo slučajno. Starejša hčerka je med tem pripravljala doma večerjo, srednja je imela vselej od pete do šeste ure učno uro za glasovir, tedaj je morala vselej najmlajša — Tilka — iti z mamo na sprehod. Seveda je bilo tudi to samo slučajno. Gospodje uradniki so ju vselej prijazno pozdravili in semtertje tudi spregovorili kako prijazno besedo. Ko je torej gospa Kuntaričeva dobila vabilo na plesno veselico, tedaj je bilo že samo ob sebi umevno, da bo šla na ples ona in vse tri njene hčere. Sicer je bila Tilka najbolj prirasla svoji materi k srcu, ali to vendar ne gre, da bi ostali drugi dve doma. Za papa— pa so pa itak vedeli, da za take reči ne mara. Ali gospo Kuntaričevo je skrbelo neko drugo vprašanje, in to je bilo — financijelne nravi. Gospodar v hiši je bila prav za prav ona. Ko je vsacega prvega prinesel njen mož čisto nove bankovce po številu devetdeset kron, tedaj je imela gospa Kuntaričeva vedno že vse naprej preračunjeno, koliko bo šlo za stanovanje, za drva, za mleko, za prodajalno itd. Skušnje so jo pa učile, da se je večkrat uračunala. Prišli so včasih nenavadni stroški za o-bleko, za dobre namene — in vselej se je pokazala gospa Kuntaričeva kot hči premožnega gostilničarja. Ako pa so včasih razmere tako nanesle, da nikakor ni bilo mogoče shajati, tedaj je pa ona odtrgala svojemu soprogu od tistih mesečnih deset kron, katere je redoma prejemal z rok svoje soproge za smodke in vsakdanji vrček piva. Bil je dober človek, ki je vse potrpel. Slučaj je pa hotel, da je imela gospa Kuntaričeva ravno ta mesec izvanred-ne stroške. Mlekarica že ni bila plačana tri mesece, sedaj je pa izjavila, da mleka več ne nosi, ako se ji ne plača. Gospa jo je najprej pošteno o-štela, da je tako nepotrpežljiva, saj ve, da je plačilo še vselej dobila, a ker ni hotela sramote pred drugimi ljudmi, zato je dolg poravnala. S tem so se pa morali seveda izdatki za druge stvari omejiti. Gospa je štedila, kolikor je mogla, celo svojega soproga je pregovorila, da en teden ni šel v gostilno in tako prihranil par desetič ter jih izročil svoji boljši polovici, ker je tr dila, da ji manjka za meso. Gospa je imela že nekaj prihranjenega denarja za plesno veselico, kar je bilo potrebno za vstopnino, za večerjo, za napit nino, za različne narodne namene, ki so na tihem vselej obudili jezo gospe Kuntaričeve, kedar so se gospodje v svoji narodni navdušenosti dvignili in apelirali na narodno ženstvo — toda prišel je čevljar in tirjal odločno plačilo za čevlje, ki jih je napravil že pred tremi meseci gospodu, pa še sedaj niso plačani, dasi imajo gospa in gospodič- belo. Starejša hčerka je tožila, da bo kmalu drv zmanjkalo. Navado so imeli, da so šli vsi štirje vsak teden enkrat na sprehod v daljni gozd. Ah, gospa je tako ljubila sveži zrak! Seboj so nesli vsak svojo košarico in nabirali spomladansko zelenje, za kratek čas pa tudi smrekove storže, ki so se dali tako dobro porabiti, da se je hitro skuhala večerja. Pa to je bilo samo za kratek čas! Ko je pa starejša hči potožila da manjka drv, so pa sklenili, da bodo šli vsak teden po dvakrat. Saj je bilo tako lepe vreme, in zrak tako prijeten! Prišla je pustna nedelja. Pošteno je gospa prejšnji večer plačala čevljarja in mu še nekaj navrgla, da ne bo mislil, da so taki berači — kakor je rekla, naročila je iz. mesta lepe šopke iz svežih vijolic za svoje hčerke — in veseli in smehljajoči so šli na ples "Čitalnice". To vam je bilo priklanjanja in pozdravljanja med gospodi in gospe-mi, gospodiči in gospodičinami! Gospa Kuntaričeva je bila nad vse prijazna in vse je kazalo na njeno notranjo srečo in zadovoljnost. Splošno so vpra šale druge gospe, zakaj ni prišel tudi gospod soprog, pa gospa Kuntaričeva jih je potolažila, češ, da ga itak poznajo, da ne mara za družbo, da ima le dobro večerjo, svoj vrček in smodko, pa je zadovoljen. Navada je bila, da je najpoprej gospoda večerjala in potem se je še le mladina zavrtela. Gospa Kuntaričeva je pa tožila, da ji ne prija nobena težka jed, da navadno le malo večerja, zato se je zadovoljila le z limonado. Gospod kontrolor je bil pa tako prijazen, da je. vsaki njeni hčerki naročil sladoled. In zavrteli so se pari. Ah, to vam je bilo življenje! Iz lic vseh je sijala sreča in zadovoljnost in bogastvo. In od prsij Tilkinih in njenih sester so tako prijetno duhtele drage vijolice... Gospod Kuntarič je pa tisti večer slonel doma ob nekem starem časopisu, nekaj časa godrnjal, in šel brez večerje k počitku. — V šoli. Nadzornik: "Ali mi veš povedati, Jožek, kdaj je bila voljna zima?" Jožek: "Pred lanskim, ko je bil gospod učitelj šest tednov bolan!" Majhen razloček. Kmetica ogleduje vojake ter pravi: "To je čudno, da so si vsi tako podobni, le po obrazu se ločijo!" Pri skušnji. Profesor: "Kaj je glavni pogoj, da je človek na svetu?" Učenec: "Čas, gospod profesor!" "Kako je to?" "Prav lahko! Kako bi mogel biti člo vek na svetu, ako bi ne imel- časa?" Pred sodiščem. Zagovornik: "Povejte mi po pravici, ali ste res nedolžen?" Zatoženec: "Kako neumno vprašate! Ali mislite, da bi bil najel zagovornika, ako bi bil nedolžen?" I Za kratek Čas. Srečen berač. Martin Champion je telefoniral policiji: "Prosim, da mi najdete moje hlače," je rekel. "Ali ste pogledali pod žimnico?" je vprašal telefonski klerk v policijskega načelnika uradu. "Ne," je rekel Champion. "Dajte mi opis," je rekel. "All right. Številka na okrovu je 5,574,561 in številka na kolesju 5,133,-475." "O čem pa govorite pravzaprav?" "O moji žepni uri." "Mislil sem, da o svojih hlačah." "Da, ura je bila v hlačnem žepu. Neki berač je prišel in me prosil, naj mu dam par hlač. Dal sem. Ko je odšel, sem zapazil, da sem mu dal one z mojo uro v žepu. Najdite tistega berača, ali ga boste?" Lenuh. Bilo je pred sodiščem in zasliševali so nekega mladeniča kot pričo. Sod nik ga je izpraševal: "Torej pravite, da ste stari 15 let? Ali imate kak posel?" — "Ne," je odmajal fant z glavo. —"Torej postopate in postajate na cestnih vogalih itd." — "No, da." — "Kaj pa dela vaš oče?" — "Oče? Ne mnogo." — "Ali nič ne dela, da pre živi družino?" — "Včasih. Od slučaja do slučaja že kaj dela." — "Tako, tako," je odgovoril sodnik, "torej je vaš oče pravzaprav ničvreden lenuh?" — "Ne vem," je odgovoril priča, "lahko da je, lahko da ni. Sicer ga pa raje sami vprašajte; tamkaj sedi med porotniki." Na Višnjegorskem kolodvoru vstopi Višnjegorec. Znani potnik ga vpraša: "He, Janko, kam ste polža djali?" Janko se odreže: "Lejga no, kaj ne veš, da smo ga dali dolenjsski železnici v zakup, da prevaža na njej vlake?" A: "Katera smrt je najložja?" B: "Če kdo zmrzne, tako po lahkem umre, da nič ne čuti. Šele ko se zbudi, vidi, da je mrtev." Pozabljivemu profesorju so v gostilni vedno zamenjali novi klobuk s starim. Ko kupi zopet nov klobuk, pa zapiše vanj s črnilom: "Ta klobuk je moj." Kljub temu so mu ga še isti večer zamenjali. Profesor se je pa strašno hudoval, češ, da je to skrajna predrznost, da mu vzamejo klobuk, ko je vendar zapisano v njem, da je njegov. Mleko. Mlada mestna deklica opazuje čredo in vpraša nedolžno: "Katera žival pa je tukaj krava, kf daje mleko?" Gospodična pa, ki je bila že enkrat na deželi na letovišču, ji odgovori samozavestno: "Ne bodi smešna! Mleko dobivamo vendar od koz!" Konec sveta. Pripravljajmo se na smrt! Lee Spangler, "glasoviti" prerok iz Yorka v Pennsylvaniji, napoveduje • konec sveta, ter izjavlja, da bo svet obstaja! samo še štiri leta. Leta 1915., pravi, bo zašla zemlja s svojega sedanjega pota ter se bo razletela po vsemiru. Najbolj čudno je to, da je v Ameriki dovolj ljudi, ki verujejo Spanglerju, akoravno že sedmič prerokuje konec sveta. Pred dvema ali tremi leti je ta čudni prerok vzbudil pravo zmešnjavo med svojimi verniki, ko jih je v Nyaku (državi New York), peljal na vrhunec nekega griča, da vidijo in čujejo, kako bo on pozdravil uničenje zemeljske oble s strojem, ki ga je on izumil in ki meče v zrak rakete. Zemeljska krog-lja pa je kljub njegovemu streljanju in raketam ostala nepoškodovana, radi česar so se njegovi verniki, ki so se prej tresli strahu, tako razjarili, da so Spanglerja napodili s kamenjem in bi ga celo linčali, ako bi ga dobili v pest. Po tej lekciji je prerok dalje časa miroval, a je sedaj zopet pričel "prerokovati", pri čemur napoveduje, da pravi preroki po šestih nepogojenih prerokovanjih pogode pravo resnico. Kdor verjame, dobi krajcar. — Tako poroča ljubljanski "Slovenec" z dne 16. jan. t. 1. Iz dnevnika zasutega rudarja. Pred kratkim so našli v nekem pre-mogovem rovu v Kaliforniji truplo rudarja, ki mu je used zemlje zaprl pot iz rova in ki je umrl strašne smrti. V krčevito stisnjeni pesti je držal mrtvec mali dnevnik, v katerem opisuje na kratko zadnjih sedem dni svojega živ-njenja. "Morning Telegraph" objavlja pretresljive zapiske ponesrečenca: 6. oktobra. Konec se bliža. Povejte moji ženi, da sem umrl, ne da bi trepetal. Strašno je, da moram končati kakor podgana v pasti, toda volja božja naj se zgodi. — 7. oktobra. Lačen sem, zmrzujem, strašne muke prestajam. Zakaj ni nobene pomoči? Morebiti nihče ne sluti, da sem jaz tu. Ta muka ne more dolgo trajati. — 8. ok- tobra. (Nedelja.) Še sem pri življenju. Tako sem zmrznjen in utrujen. Bo& pomagaj mi. Odpuščam sovražnikom. Svet se mi zdi sedaj tako lep, o smrt, kje si! — 9. oktobra. Poldan je. Zakaj-se je name pozabilo. Čim slabejši prihajam; življenje me počasi zapušča. Za požirek vode bi je dal. — 10. oktobra. Bliža se mi konec. Ne trpini več toliko, udal sem se. Smrt se mi zdi sladka, ne bojim se je, Bog se me usmili, kmalu bom spoznal njegove skrivnosti. — 11. oktobra. Ta je zadnja noč; mir prihaja. Zdravi. Koliko je v Evropi vojakov? V letu 1909 je bilo v Evropi 4,081,639 aktivnih vojakov. V slučaju mobilizacije pa bi postavile evropske države na bojno polje 23,399,969 vojakov. Izmed sto mož bi moralo v slučaju vojske k vojakom: V Švici 30 mož, na Srbskem 25, v Franciji in Črni gori 22, v Italiji 20, v Nemčiji in na Turškem 15, na Švedskem 13, v Bolgariji 10, na Grškem in Romunskem 9, na Norskein 8, v Avstriji 7, na Nizozemskem in na Ruskem 6, v Belgiji 5, na Angleškem in na Danskem 4 in v Španiji 3 možje od sto. Ni šala! Nikar se ne šalite s svojim prehladom. Preženite svoj prehlad.' Topla kopel za noge, kaka topla pijača in Severov! Tableti zoper prehlad in hri-po (Severa's Cold and Grip Tablets) uživani po navodu vam pomorejo. Uživajte jih redno, dokler neprilika ne izgine. Cena 25c; na prodaj v lekarnah. Pazite na ime W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. POTREBUJEMO za delo od 80 do 100 mož v naših tovarnah v Quitman, Clarke Co., Mississippi. Rabimo take ljudi, ki hočejo tam stanovati, a ne drugih, pod temi pogoji: Kdor kupi od nas 40 oralov farme v Quitman, za $800, dobra zemlja, nič kamna, lahko čistenje, i nam plača $100 na roko, a ostalo na lahke obroke, mu jamčimo delo kakor hitro bo vplačal na pogodbo in dobi kon-I trakt. Pišite za pojasnila. Grimmer Land Co. Quitman, Miss. Pozor! Vojaki, rezervisti in nadom. pričuvnici. Ako se želite oprostiti vojaščine sploh, preložiti orožno vajo, prositi za ev. pregled zaslužene kazni vsled zanemarjenja svojih vojaških obveza* nosti itd. se obrnite na podpisanega. Moje dolgoletno službovanje in poznanje vojaških postav omogoči mi garantirati Vam vspeh Vaše prošnje. Za vse v vojaško stroko spadajoče zadeve, prošnje, polnomoči itd. se blagovolite obrniti na ta naslov: IVAN ADAMIČ, poverjenik Amerik. Slovenca 334 East 87 St., New York City. Nekaj drugega. Učenec: "Gospod učitelj, Vi ste nam hoteli zadnjič predavati o možganih!" Učitelj: "Da, da, bom drugič! Sedaj imam čisto nekaj drugega v glavi." Dober odgovor. Gost: "Gospod gostilničar, ali je to zajčja ali mačja pečenka?" Gostilničar: "Ali Vam ugaja?" Gost: "Gotovo mi ugaja." Gostilničar: "No, kaj pa potem vpra šujete?! Boljša je mačja pečenka, če Vam ugaja, kakor pa zajčja, če Vam ne diši!" Dober odgovor. Žanček prinese iz šole slabo izpričevalo. Oče ga prebere, vzame palico v roke ter vpraša: "No, Zanček, kaj hočem sedaj s palico?" Žanček: "Pojdite se ž njo izpreha-jat!" __ Pred sodiičem. Predsednik: "Vi ste bili pobegnili na švicarsko, da bi ušli kazni!" Zatoženec: "Oprostite, gospod predsednik, jaz sem šel le z doma, in ko Uganil je. Gost: "Kje pa je gostilničar?" Natakar: "Je pri nekem krstu." Gost: "A, tako! Potem ga pa le Yii-tro pokličite iz vinskega hrama!" (Gost je namreč uganil, da krsti gostilničar vino z vodo!) Kurjava zastonj. "Kupil sem sedaj peč, pri kateri pri-štedim petdeset odstotkov kurjave." "Ah, predragi, kupi si še eno tako peč in bodeš prištedil vso kurjavo." Gosli nad vse. "Kaj je vam ljubše, gosli ali klavir?" "Seveda gosli... Te lahko zagrabim in vržem skozi okno in vse je v redu." Napis na grobu. Na nekem grobu je stalo napisano tako-le: Še solze ne morejo zbuditi več moje rajne žene, zato se pa jokam po nji." Oficir ali častnik iz lesa. Napoleon je srečal enkrat častnika. Ker je bil ravno dobre volje, ga je o-govoril. Najprej ga vpraša po imenu. Ker je pa bil mrak, ni videl, kako šar-žo ima (ali je visok oficir ali ne) in je rekel: "Ste major, kajneda?" — "Ne, Prevzvišenost." pravi oficir, "sem sa mo stotnik (Hauptmann) I" V tem trenutku pa mu pade na um, da bi lahko opozoril pri tej priliki nase. Zato pravi dalje: "Toda jaz sem iz lesa, iz kakršnega se naredijo majorji!" — NAJBOLJŠI ZDRAVNIK JE Doktor Ivee in najbolj izkušeni, svetovnoznani ter prvi slovenski zdravnik v Ameriki! Ves svet ga hvali za njegovo učenost. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! Toraj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagnoso Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. On je specijalist za moške, ženske in otroške bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je tO sploh mogoče. Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, prišče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni. Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno. Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in on Vam bo dal najboljša zdravila. Tel.: stanovanja Chi. 2192 L in N. W. 1239; urada N. W. 1012. Adresirajte pisma tako: 900 N. CHICAGO ST., COR. CLAY JOLIET, ILLINOIS. Dr.MartinJ. Ivec SininmniiinaniiinnnnDiiiiiiiiniiiiiiuiaiiiiiiainiiiiiuiiiiimn 5 A. NEMANICH, preds. M. GRAHEK, tajnik. S. OLHA.blag Z B — GLAVNICA $50,000.00. Us tan. in inkorp- leta 1910 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmu! Ilirija Grenčica v steklenicah iti Baraga Zdravilno Grenko Vino. jiiiiiiiiuiiuuuiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin I s Raznoterosti. Ljubezni in sovraštva moč. Ponatis prepovedan. Izviren roman. Za Amerik. Slovenca spisal Rev Jos. Pollak. (Dalje.) IX. poglavje. Kmalu potem je prišlo pismo, v katerem je sporočal Marko, da je a!i i medvedje njegove moči, zato so ga pustili odslej pri miru. Seveda pa . tem, neravno krotkim, obračunanjem' niso bili zavezani jeziki, jezikovalo 'ii obrekovalo se je tudi nadalje še. seveda le na tihem. Par dni pred poroko je še) Rovan -čolnom po Potonico in njeno hčer, da bi obema pokazal, kako je vse lepo prenarejeno po domovju. — Bilo je to v prvič, da ste se zopet sešli Lenka iu Minica. Slednja sv je držala napram bodoči svoji mačehi, bivši svoji prijateljici, jako hladno, mej tem ko se je Lenka očividtio prizadevala biti kolikor mogoče ljubezniva in prijazna. Premagala se je pa na zadnje tudi Minica toliko, da vsaj oče ni zapazil nji--nega ledenega vedenja. Sicer pa to ni imelo ponjeniti mnogo, ker je imel Kovan takrat oči le za svojo nevesto. Malo pred odhodom ste zadeli slučajno deklici sami ena na drugo; v veliki sobi; kar pa ji- bilo očividno obema mučno. Z nekako nervozno na-gfostjo je zravuavala Minica kup perila, katerega vrže kar naenkrat od sebe, .stopi očividno ' razburjena pred Lenko in ji reče: "Lenka, še je čas! Vprašala bi te, rada nekaj poprej, dokler ne bo prepozno.!' "I.e govori, Minica. ako meniš, da moraš govoriti!'' "Ne moreni sc- postavljati med te iu očeta — menim pa, da moram govoriti poprej, preden se zgodi to. kar sc ne bo dalo več popraviti." — Lenka ni črlinila ne besede, Minica pa je vedno boli razburjeno nadaljevala: "Ali veš, zakaj hočeš poročili očeta.' Maščevati se hočeš nad Markom, ker meniš, da mu je tvoja ljubezen in ljubezen trapaste dekle, eno in isto!" ' Kako se drzneš povedati mi kaj ta-cega naravnost v obraz? Ali sem ti mar odgovora dolžna zato. da ne maram za moža človeka, ki se obesi na vsako žensko?" "Joži kakor se hočeš! Jaz vem, kar vem. Sani Marko mi je vse povedal ill naš Marko ne laže." — Zaničljiv krohot je bi! odgovor na te besede, toda Minica sc za to ui zmenila in nadaljevala jr. "Nič druzega te ne vodi kakor nečimurnost in kaznjtva kljubo-valnost! Da bi pa dosegla grdi svoj namen, zato hočeš zlorabiti ubozega očeta! To je sramota iu nesreča ')>', ako se to zgodi, neizogibna." "Molči! Jaz ne trpim, da bi ti tako govorila z menoj. Ali naj mar pokličem očeta, naj me brani on. ko mene, Mjremeuljivo odločila osoda cele vrste ljudi. — Celoknpnost ne trpi, da bi posameznik brez kazni preziral običajne, stoletja stare navade. — Kovan se je o resnici teh besed v tekli časa do celega lahko prepričal. Kakor mu nekateri niso pozabili, da se je kot hlapec s prvim zakonom vrinil v vrsto najpre-možnejših kmetov, tako se mu je zdaj še bolj zamerilo, da se je. kot prileten mož in oče doraslih otrok, poročil z dekletom, katero bi bilo lahko njegova hči. Kdor poprej ni šel mimo Ro-vanovih, ne da bi nekoliko pogledal pri njih, je šel, zdaj mimo vesel, ako nikogar izmed družine srečal ni. Pri Skalarju je imel Rovan poprej krog sebe vedno lepo omizje, zdaj pa je posedal prav pogostokrat sam-. 1 Vse to je mož kmalu zapazil iu jezilo ga jv. Slično sc mu je godilo pri občinskih sejali. Poprej je bilo njegovo mnenje vsikdar merodajno. zdaj je nahajal na vedno večji vpor. Nasprotno pa je imel Kuštcr, Rovanov stari nasprotnik, vedno večje število privržencev. Tega Kuštcr tudi skrival ui. kazal je vsikdar iti povsod svojo premoč nad svojim sovražnikom. Ako je hotel Kovan poln takih vtisov pred svojo ženo olajšati si srce. ga ona ui nikdar razumela, Razmišljeno ga je poslušala in raztresena mu je prikima vala prav tedaj, ko je bilo pritrjevanje do celega neumestno. Ob takih pri ložnostili je v Rovanu vse vrelo in kipelo, a glasno si svoje nejevolje ui tipal pokazati nikdar, Mlada gospodinja je bila kakor lep marmornat kip brez srca, bila je kakor stroj, ki brez občutka vrši vse to. kar mu je naloženega. 1 .jubeznivo je ravnal Rovan s svojo ženo, katero je ljubil in spoštoval, a ona mu ljubezni, prisrčnosti in spoštovanja ni vračala nikdar. Naj pa je ljubezni moč še tako velika, zgubi se polagoma, ako se ne povrača z ljubeznijo. Tudi Rovan je postajal od dne d" dne do svoje žene bolj ptuj Sicer pa čim hladnejši je bil do žene in čim manj prisrčno je bilo njegovo obnašanje do nje, tem ložje je shajal z njo. Kakor, hitro pa se je skušal ogreti -e v ljubezni do nje, tako naglo se mu je odtegnila. Stokrat >i je mislil Rovan: "Boljši je vodeni močnik, katerega ti ponuja ljubezen. kakor pa tečna pečenka, katero prinaša na mizo hladnokrvno preziranje." Ze zdavno se je vrnila tudi Minica od Potočnikovih domov in delala je pridnejše kakor zadnja dekla pri hiši. Ako je imela kaj povedati mačehi, je storila to mirno, toda hladno; tako tudi med tema dvema ni prišlo nikdar do zaupnega zbližanja. Jako pazljive oči pa je imela Minica za potrebščine svojega očeta. Ako je bilo v tem oziru kaj treba storiti, o-pravila je to vsikdar nekako izzivajoče. To je seveda pogostokrat razbur-jevalo Lenko, a Minica se je delala, kakor bi tega niti lie spazila ne. Minula je zima, ki navadno tesneje sklepa posamezne ude družine med seboj, ker se mude več doma v hiši, kakor v druzih letnih časih. Pri Rovanu pa so se nasprotstva skoraj pomnožila. Tu in tam je prinesel sel ka- \ ko pismo prihajajoče od Marka. Naslovljeno je bilo vedno le Minici, katera mladi mačehi nikdar ni razodela njegove vsebine. — Rovan je jako za- j čel pogrešati sinu, ker ga hlapci tudi glede dela, pridnosti, točnosti in paz-! ljivosti nikakor niso mogli nadomesti- ( ti. Odločil se je oče glede tega govoriti in posvetovati se s hčerjo. V svoje največje začudenje pa je moral mož zapaziti takoj, da je ta popolnoma nasprotnega mnenja, rekla je očetu: "Marko že sam ve, kaj da dela." — i Vznevolile so te besede Rovana, a Mi-' niča mu je kratko rekla: "Pa sami pišite Marku!" Pa tudi tega ni storil Rovan, odkladal in odlašal je od dne do dne. Pri tem pa je postajal vedno nestrpnejši in prav mnogokrat so ga i čuli zabavljati in preklinjevati. Odkar menda stoji Rovanova hiša.i so vedno županovali Rovani v majhni' občini Vrhovski. Tudi takrat, ko je j vsled ženitve zagospodaril hišni hlapec pri Rovanu, so ga, kljub raznim pomislekom. vendar le izvolili za župana, ker je bila to od nekdaj navada, da je Rovan župan. Volili so vsako tretje leto župana, toda volilo se je zgolj le iz navade in nikdar nihče ni mislil oddati svojega glasu komu drugemu, kakor Rovanu. Nadalje pa je bila tudi ta navada na Vrhovju, da se župan sam nikdar ni udeležil volitve, da ga je marveč vedno zastopal kdo drugi. Bilo je lepega jutra v mesecu aprilu, ko je s pipo v ustih sedel pred uljna-kom Rovan. Bila je ta dan zopet volitev in premišljeval je mož, kolikrat je bil žg izvoljen, kako je vedno dobro gospodaril v občini in kako vestno je skrbel on za celo Vrhovje. V hiši so žejiske nekaj pripravljale in hlapec je nastavil sodček pive —- za Rovanov.o j hišo sicer redek dogodek. Star običaj i je bil namreč, da je Rovan po končani I izvolitvi nekoliko pogostil svoje \ oliv- j ce. V vsej svoji lepoti so se kazali vr-' hovi gora in spomladansko nakitje si je nadevala zemlja. Prišla je zopet zlatokrila, vesela spomlad. Iva je že kazala rumene svoje inačice. Pod bregom je bilo vse belo od samega cvetočega telolia, vmes pa so migljale njo-1 dre jetrnikove glavice. Vso. vse so je t zbujevalo k noVctnu življenju, le . srce Rovanovo ni hotela spomlad se svojim tajnim razkošjem, se svojim cvetjem in svojimi upi. Spoznaval je vedno bolj, da je razlika starosti med njim in njegovo ženo prevelika, da jo torej pravo sporazuinljenje le loško mogoče. In vendar ni imel svoji ženi očitati kaj posebnega. Bila mu jo zvesta in tudi kot gospodinja je izpolnjevala vestno svoje dolžnosti. Seveda prišlo jo vse tako nekako naglo; morda Lenka sama takrat ni zadostno prevdarila, ko mu je rekla, da hoče postati njegova žena. Storjeno pa je storjeno in ne more se več storiti nostorjeno. Vprašanje je le to. ali ima, ako vrši Lenka vestno vse svoje dolžnosti, pravico tudi zahtevati v-aj malo ljubezni? Mej tem. ko je premišljeval vse to' Rovan pred svojim uljnakom. -o je b'i- ] žal Rovtarjev Peter, ki je čevljaril po'j hišah in popravljal kmetom njih okoi-1 ne črevlje in škornje. Videl pa si te-1 ga možička lahko povsod, kjerkoli ie bilo zastonj kaj za pojesti in kjerkoli je bilo zastonj raztin vode kaj mokre-1 ga. "Aha!— si misli Rovan'— temu pa zopet nekaj diši." Silno pa so začudi gospodar, ko zapazi, da je Peter krenil v stran mimo Rovanove hiše. I'm --e je zdelo Rovanu tako čudno, da je zaklical za njim: "Peter, kam pa tako naglo? Ali nisi danes nič lačen in žejen?" — "To pa to" jo odgovarja! o-stiivljaje se Peter in - škodoželjnim nasmehom jo dostavil: "pa stopiti moram urno k novoizvoljenemu županu, da gospodinji nekaj naročim." — "K novemu županu? No tedaj ti ni treba mimo iti, si že na la pravega | prišel." — "Ne. ne, Rovan! Glej. svet j je okrogel in zato vrti. Zavrtelo se je to pot nekoliko drugače. Kaj hočemo? Izvolili so Kuštra; zato pa moram hiteli, da Kuštrovka naglo kaj pripravijo."—/e zdavno je skrilo drevje Petra, Rovan je pa še stal ves bled pred uljnakom in nejevoljen je pljuval na tla Ta izvolitev ni bila slučaj, to je bil premišljen udarec, ki je zadel Rovana v dno srca. Grizlo ga je, da je prenehala stoletna navada, da so osramotili njega s tem, da so izvolili ujemu za naslednika njegovega največjega sovražnika. Zaječal je krepki mož in tfrgel se jo na klop. Tako zaječi košati hrast, ko ga podere neusmiljena sekira. Dolgo je sedel zamišljen, nejevoljen in žalosten na klopi pred uljnakom. V njegovo srce jo legla zima, krog njega pa je ženitovala vesela spomlad, vrba je mnževala doli ob ■jezeru iu kukavica se je oglašala gori v gojzdu. Vstal je slednjič raz klopi iii s počasnimi koraki je stopal proti hiši, v kateri ste Minica in Lenka ravno po-grinjali mizo. "Spravite vse to v kraj!" je velel gospodar kratko in osorno. Začudeno je pogledala Lenka. "Spravite, sem re- kel. Jaz nisem več župan, izvolili so Kuštra." — "Kaj pa zijate?" —- je vprašal ne-voljno ženo in hčer, ki ste se bili zavzeli nad nezaslišano novico — "kaj zijate? Novi časi, nove šege, novi ljudje! Mora že biti tako! Morda pride še hujše. Tako je, ako se poda star osel na led. Seveda tebi je morda prav," je zarohnel nad ženo — "sicer bi našla vsaj eno besedo za svojega moža." Doslej ga je Lenka le nekako topo ogledovala in v srcu se ji je vzdigoval bogati kmečki hčeri lasten ponos. Cu-: tila je, da mora kot "kikljarjeva žena" j —prišla ji je ta zabavljica zdaj prvič na misel — na ogledu trpeti tudi ona. Da je kikljarjeva žena, te misli se ni mogla več znebiti. Navdajala jo je z nevoljo, kateri je dala duška z odgo-Jvorom: "Je že moralo tako priti. Vse-I kako si moral dati sam povoda zadosti!" Ne jezno, marveč žalostno j' je odgovarjal mož: "Lenka, ne govori tako! Vselej sem ravnal pravično." — "Kaj to meni mar? Zdaj za enkrat nisi več | župan. Seveda pa ne pomisliš, da sra-j mota zadene tudi mene, akoravno sem popolnoma nedolžna pri tem. Pa bo naj! Zdaj bo še le veselo pri Rova-novih". in začela se je pri teh besedah . krčevito smejati. — Minica, ki je do-| slej trepetaje in molče poslušala celi j pogovor, je zdaj zaprosila mačeho: j "Lenka, prosim te. misli na svojega ' moža, na našega očeta!" — "Molči!"— ! je zakričala togotno gospodinja.—"Saj že zdavno vem, da držiš z očetotn in čednim svojim bratom! Ako zgubi vajeti iz rok gospodar, jih mora zgrabiti gospodinja. Pusti me pri miru. liinav-ka!" — Rovan v svojem neprijetnem začudenju ni našel pripravnega odgovora. Nikdar ni verjel, da bo z njim iu dobro njegovo hčerjo na tak način govorila njegova žena. Hči pa jo zgrabila očeta za rokav in mu je žalostno rekla: "Pojdiva oče, midva sva tukaj odveč." Pustil se je kakor dete peljati od hčere v zadnjo sobo, tam pa se je —kakor bi še ne mogel vsega umeti — z glavo zmajevaje vrgel na posteljo, h kateri je priseclla hči. ki je z rokami zakrila svoj obraz in milo jokala. Tu iu tam je prihajal v sobo osorni glas gospodinjiti, ki je ta dan gromela nad hlapci in deklami. Pred hišo pa je v drevju milo drobil taškič svoje pesmi in z njo razveseljeval taščico, ki je delala gnezdo. Bila je vsepovsod spomlad! — ( Dalje prili.) in več stalnega M dnevnega dobička jamči-^^ mo našim agentom z im- l II ■ portiranimi avstrijskimi slikami. Brez opozicije ali nevarnosti..Vprašaj za podrobnosti: A. S. Silberman, 352 Pleasant Ave., St. Paul, Minnesota. Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, IU. Z g. Wellnitzom se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan. Kam pa greš Jože? Drugam ne kot k Mat. Stefaniču čea treko. Tam dobim dobro pivo, žga nje, smodke in izvrstno domače vino ki je rudeče in belo, in bo teklo vesel« Pridite tudi drugi vsi, in prepričajt se sami. — Na svidenje pri Mat. Stefanič-u, ♦00 Ohio Street Joliet« 111» National Studio (R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111. Edina slovanske fotografija v Jolietu. Zmerne cene. Najboljše delo. Pojdite ali pilite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je Tie A, ff. Flexer Dri i Go. LEKARNARJI. "or. Bluff and Exchange Streets JOLIET. ILL. Ki izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se vsa kar varska dela ter obešanje ste*ske|> papirja po nizkih cenah. Alexander [Was,** Chi. Phone 376. L/ N. W. 927. "J> »T* -T* -v* -T* -T" Jf' "f- J?* -T- -4» Jt3 Splošno zahtevanje FR. Kompare. SLOVENSKI PRAVNIK. ADVOKAT Telefon S. Chi. 439. SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVt SO. CHICAGO. ILL. The Will County national Bank Of Joliet Illinois. Prejema raznovrstne denarac ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek |3oo.oM.W C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir. Emil Bachman 1719 South Center Avenue. CHICAGO, ILL. Najstarija slavensko-krščanska tvrd-ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO-VA itd. Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih. koji šaljemo na zahtjev svakome ba-dava. Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev. Jako malo je zdrav il na sveiu, ki se jih splošno zahteva, v vsaki letni dobi, v v sakem delu zemlje in od vseh slojev ljudstva. Najbolj znano od takih zdravi! je Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino. Vzrok tega splošnega zahtevanja je ta, da je to zdravilo velike pomoči v tako raznih bolestih človeškega telesa. Ker je sestavljeno i/ popolno čistega rudečega vina in izbranih zdravilnih zelišč, jo namenjeno da zdravi in okrepčujo bolne prebavne .organe. To ola.tš.1 BOLEČINE V ŽELODCI, NEUGODNOST PO JEDI, KOLCANJ E, VETBOVE,-KOLIKO, ZAPRTJE, N KUY0ZN0ST, i/urno okusa, SLABOST, in pov spošuje prebav Ijanji. To je prav e v rednosti v vseh takih boleznih, ko -e opazi, da telo stalno slabi in da je kri slaba. Rabi naj se pri v seli bolczi.il> želodca, jet e/, erevcs in krvi. V lekarnah- Zavrni cenene, nekoristne ponaredbe. JOS. TRINER, Importer and Exporter 1333-1339 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. Mellfer & Wellnitz pri Rovanu in pri Potočniku. — Rova-novi in Potočnikovi so sicer imeli ratio go sorodnikov, loda povabili so jih le prav malo. Ker je bila poroka na Brezjah, so imeli potein zvečer pri Potočniku le kratko večerjo, po kateri h ta se odpeljala novoporočeiica črez jezero k Rovanu. Potočnica pa si jo za par dni izprosila Miuico, da bi — kakor je rekla sama — ložje pogrešala Lenko.—Tako se je torej odločila, ne- tr1ner3 ^ELIXIR^^ bitter-wine lilfe 1 ^ THINEftOVO norke vino -.......... ■W'ctvr^d by JOSEPH TRINER S.A*kl*nd Ave. L CHiCAr n m J Pozor Rojaki! Rev. Jos, Pollak. Kupite si farme w North Dakoti ia Montani potem bodete neodvisni v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo. M. B. Schuster Young Building. Novo vino črno rudeči zinfandel, in belo vino muškotel po 35c gal., recs-ling 40c gal., vino od leta 1910 črno ali belo, muškotel ali reeslir.g 40c gal., staro samo belo vino 50c gal., drožnik EDINA SLOVENSKA TVRDKA Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z drnštva in jednote. DELO PRVE VRSTE. CENE NIZKE. J?\ K3ERŽE CO. 2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, IL1. ^^^ SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ Josip Klepec javni notar, N. Chicago St., Joliet, 111. Ko imate opraviti s sodnijo v stari domovini, ali če hočete iztirjati od koga tam svoj denar, se z zaupanjem obrnite na mene. Imam mnogoletno skušnjo v notarskih poslih, za to sem u-verjen, da morem zadovoljiti vsakogar, ki svojo zadevo meni izroči. ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Drožnik po 5— 10 gal. Posodo dam zastonj. Vinograd in klet St. Helena. Pisma naslovite "Hill Grit Vineyard" Stefan Jakžc, lastnik. Prepričani smo, da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število TR0ST &KRETZ Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. <«H Jefferson St., blizu mosta, Joliet malih vlog — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK Posebnost so naše The U. S." 10c. in "Meerschaum" Sc. Na drobno se prodajajo porsod, na debelo pa na 10> Jefferson Street Jeliet, IE fiadi imamo na skrbi male vsote, najsibo zaulogeiali pa za čekovni ali trgovski promet. Plačamo 3% obresti na vlogah. First National Bank Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni. JOS. ANSIK slovenska gostilna mesarija iti j groeerija. 8911 Greenbay Ave., So. Chicago, III Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje. Mirovni -sodnik ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS Cor. Chicago and TanBuren Sts. Najstarejša banka v Jolietu. Glavnica in preostanek $400,000-00 Garnsey, Wood & Lennon Advokati. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL 222 Jefferson St. nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geslo. Geo. Lopartz Grocerijska prodajalna N. W. telefon 808. 402 Ohio Street JOLIET, ILL. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo vse-ej postregli z najnižjimi tržnimi ce lami. Mi imamo v zalogi vsakovrst-■ega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki ir :rdi les, late, cederne stebre, desk ir iinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulic >lizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi st pri nas in oglej si našo zalogo! Mi tr lomo zadovoljili in ti prihranili denar PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Blag., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni Jos. Zelnikar gostilničar FINO PIVO V STEKLENICAH Vaš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS Bottling Dept Cor. Scott and Clay St 200 Jackson St, Joliet I& Prijateljem in znancem naznanjaj da sem kupil Mauserjev salun, kjer ne lahko najdete vsak čas in se okrepčatei V zalogi imam najboljša vina in drug« pijače. VSI DOBRODOŠLI! KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajt* za cene Lyons Bros. LES ZA STAVBE — IN PREMOG — Oba telefona 17. Washington St, JOLIET, ILL SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo dragih sladkih pijač za krepčilo. Frank Opeka gostilničar Corner State and 11 th Street NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213. Prodaja na drobno in debelo najbol$b californijska vina. Delo jamčim« Popravljamo kupljene pri nas urejujemo brezplačne NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU. Brennan & Olander 305 Jefferson St, Joliet IlKnol* To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. >13 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. Ui vam očisti in pogladi obleko, Čistimo razno brago iz kože in dlakasto, rokovice, ženska krila, suknjiče, moške obleke vseh vrst. Mi delamo dobro in prav. Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes. Oba telefona 488. Ana Vogrin Izkušena babica N. W. Phone 1727. 1216 N. Hickory St., Joliet, 111. Joliet Citizens Brewing Co- i: North Collins St., Joliet, 111. Rojaki, če hočete imeti lepo očiiie. no perilo pošljite ga v edino slovenske perilnico v mestu WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet N. W. tel. 218. Chicago tel. 13WL Naše delo je izborno. Podpirajte domačo cbrtl Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Can Street Great Atlantic and Pacific Tea Co. izucena in izkušena BABICA 700 N. Broadway JOLIET, ILL. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGEH North Chicago Street v novi hiii Joliet National Banke. daje najboljSe nagrade in najboljše blago. Geo. Bluth zastopnik za Joliet. 712 N. Broadway. JOLIET. J. P. KING^ °b|Uv.18f0n LeSnl 99999 »»trgovec. Clinton in Desplaines Sts. Joliet Spomini na moje romanje v Sv. Deželo. Vina naprodaj Both Telephone* it BELO PIYO ^ilte "ELk: Breinci" pivo Izdelovalci bajboljSega piva sodčkih in steklenicah. KkifUiui... ....______________ (Dalje.) j 10. V Kano, h Genezareškemu jezeru in v Seforis. Pri vsmiljenih bratih, katerih prijor je vsled dolgoletnega požrtvovalnega delovanja v Sv. Deželi povsod dobro poznan, smo se razdelili v dve manjši družbi, zato, ker bi bilo v Seforis sicer težko prenočiti. Tovariši so šli v Seforis in odtod v Kano. Fr. Viktor in jaz sva šla pa naravnost v Kano z namero, nazaj grede iti črez Seforis. Hodila sva dobro uro. Pot nima nobenih posebnosti, omenjam le vas Rene, v kateri je precej kristjanov. Na levi se vidi hrib, na katerega vrhu je vas el Mečed, stari Getefer, rojstni kraj preroka Jona, ki je, kakor se trdi, tudi pokopan tukaj. Že od daleč se zagleda prijazna Kefr-Kana, majhna vas in večinoma jako vbožne hiše. Vendar pa imajo frančiškani tukaj dve cerkvici in nezedi-njeni Grki tudi eno. V vasi Kana so torej tri cerkve in vendar šteje vas komaj 600 prebivavcev, izmed katerih pa je polovica mohamedanska. Lega je jako prijetna, ker so krog in krog vrti in drevje. Predstojnik samostana je Tirolec p. Egidij, o katerem sem že poprej zvedel, da je kakor vsak pravi Tirolec jako navdušen Avstrijec. Potrkam na njegova vrata, vstopim in ga nagovorim nalašč italijansko; sprejme me prijazno. Kako veselo pa me je pogledal šele mož in kako živo se je zasmejal, ko mu povem nemško, odkod da sem in da ima pričakovati jutri še drugih gostov. Ves vesel zavpije: "Tedaj napravimo jutri res ženitnino v Kani."—Cerkev je lepa in nova, dozidal jo je p. Egidij večinoma z avstrijskim denarjem. Vse v cerkvi nas spominja na prvi čudež Gospodov, na spremenjenje vode v vino. Tudi tukaj so ohranjene še sledi stare cerkve, ki jo je sezidala cesarica Helena. —- V Kani sta samo dva frančiškana, oba Tirolca. Zgovorni in šaljivi pater, me nikakor ni pustil k počitku, češ, rojakov nimam vsak dan pod streho. Vedel mi je pa toliko šaljivih in smešnih povedati, da sem se še dolgo smejal, ko sem bil že sam v izbi. Drugo jutro smo pričakovali tovarišev, ki so prišli že dopoldne. Tako se je spolnila p. Egidiju res želja, imel je 7 gostov, ki so se mu povabili na ženitnino v Kani. Bila sta dva vsmi-Ijena brata, mi štirje in p. Klement oli-vetanec iz Tancenberga na Koroškem, ki je prebival zavoljo bolehnosti dve leti v Sv. Deželi. Pridružil se nam je v Kani in ostal nam je ljubezniv tovariš na našem nadaljnem popotovanju, na katerem smo mnogo prijetnega in veselega doživeli, nikjer pa toliko, kakor pri šaljivem Tirolcu v Kani. Po kosilu smo pogledali še drugo cerkev. Na mestu, kjer stoji sedaj ta cerkev je stala hiša Natanaela in v obče se trdi, da je ta Natanael sv. apo-stolj Jernej. Zato pa je ta kapelica posvečena sv. Jerneju. Kmalu je prišel iz Nazareta naročen voznik, da bi nas odpeljal h Genezareškemu jezeru. Kakor je bila vožnja iz Kaife v Nazaret mučna, prav tako mučna in dolga je bila vožnja iz Kane h Genezareškemu jezeru. Prednost pa dam vendarle tej vožnji. Voz je bil prostoren, vozilo se nas je brez voznika šest, zato pa je ta imel vpre-žene tudi tri konje. Voznik pri prvi vožnji je bil priprost Arabec, ki razun svojega ni znal nobenega druzega jezika; ta, ki nas je vozil iz Kane v Ti-berijo, pa je bil Arabec iz Nazareta, ki je hodil v svoji mladosti v protestan-tovsko šolo in je postal protestant. V šoli se je naučil, in precej dobro, nemško; vsled tega nas je lahko opozoril na marsikatero znamenitost. Vozili smo se nekako- eno uro in pripeljali se do vasi Turan. Tukaj je jako lepo in rodovitno polje; nekateri trdijo, da so tukaj lačni Gospodovi -u-čenci smukali klasje in jedli zrnje. Smukati klasje je bilo vbogim po Mojzesovi postavi dovoljeno, ako so bili lačni. Farizeji so pa trdili, da je to hlapčevsko delo in da je kot tako sobotni dan prepovedano. Ko so storili to učenci Gospodovi, je bilo farizejem v spotiko; zato so rekli Gospodu: "Glej, tvoji učenci delajo, kar se ne sme delati ob sobotah." (Mat. 12, 2.) Gospod je pa zavrnil farizeje; dokazal je, da učenci niso napačno ravnali, ako so smukali klasje sobotni dan. — Drugi trdijo, da je polje, na katerem se je to zgodilo, bliže Kafarnauma. Vozili smo se zopet približno eno uro in prišli smo do gore, ki je na nji, kakor pravijo nekateri, Gospod učil osem blagrov in vse to, kar nam je zapisal sv. Matevž v S., 6. in 7. poglavju svojega evangelija. Drugi zopet menijo, da se je to dogodilo na hribu v bližini Genezareškega jezera. Gotovo pa so tukaj vmrli 1. 1187 junaške smrti krščanski vojaki, ki so se pod vodstvom jeruzalemskega kralja Gvidona Luzinjanskega bojevali zoper sultana Saladina. Vsled te nesrečne bitke je prišel Jeruzalem in vsa Sv. Dežela, zopet v roke nevernikov. — Na bližnji gori je nasitil Jezus čudežno nad 5000 ljudi. Tudi ta dogodek stavijo nekateri bliže k jezeru. Tukaj gre pot zopet navkreber in se zavije. Pri tem pa se spremeni tudi okolica. Vidi se dolga in široka dolina, po njej pa se blišči kakor biser Ge-nezareško jezero. Sveto jezero, ljubljenec Gospodov, bodi mi iz dna s#ca pozdravljeno! Kako mirno, kako lepo Antonija Rifel J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Tel. 101 Joliet, 111 Jilt Sin Dye House Straka KLOBUKE W. J. LYONS C. W. MOONEY Judge Murphy Bray-eva Lekarna Box 657. Crockett Cat I ležiš v naročju svojih gora! Bilo si brez dvojbe nekdaj mnogo lepše, ko | je obraščalo sedaj gole tvoje gore nekdaj košato drevje, ko se je šibilo na tvojem nekdaj tako rodovitnem obrežju polno klasje.. — Lepo si moralo biti, milo jezero, v Gospodovih časih, ko so te obdajala krog in krog cvetoča mesta, bogate vasi, ko so plavali po tvojih valovih brezštevilni čolni in ladije. Zlasti pa si bilo lepo tedaj, ko te je se svojo pogosto pričujočnostjo posvetil Gospod, ko se je v tvojih čistih vodah zrcalila sveta Njegova podoba. Mesta, v katerem se je Gospod tolikrat mudil, Kafarnauma ni več; ti pa še šumiš in bučiš se svojimi valovi in sanjaš o < svojem stvarniku, ki te je tolikanj ljubil, ki je hodil po tvojih vodah, kakor po suhem. Kako so vstrepetali nemirni tvoji valovi v ponosni sreči, ko je on stopil v čolnič in si ga smelo ti nositi! — Tako nekako sem se zamislil, ko sem zagledal pod seboj lepo Genezareško jezero. Dobre pol ure pozneje smo bili v , mestu Tiberias v frančiškanskem samostanu. — Tudi tukaj smo bili prvi ptujci po koleri, ki je prav tukaj naj-grozneje razsajala. Tiberija ima kakih 6000 prebivavcev, katerih je 5000 judov, Prejšnje leto malo pred našim prihodom je nehala grozna šiba božja, ki. je pobrala v kratkem času mej 6000 : prebivavci nad 1500 ljudi. — Kakor le- ; pa je lega mesta Tiberije, tako grde so : njegove ozke in vmazane ulice. Herod Antipa je sezidal to mesto 20 ( let pred Kristusovim rojstvom in kma- ■ lu je postalo glavno mesto Galileje. , Judje v začetku niso nič kaj zahajali j v Tiberijo in sicer ne le za to, ker je bila sezidana nad starimi grobovi, mar- : več zlasti zato, ker je bila zavoljo poganskih podob in tempeljnov judom v spotiko. Po razdejanju Jeruzalema, so se pa judovski beguni vendarle naselili v Tiberiji in prišli so kmalu do večine. Judje so imeli 'tukaj svoje učene šole, kjer se je spisalo judovsko ustmeno izročilo ali talmud. Ker je v Tiberiji samostan majhen, imajo patri tudi tukaj za goste posebno hišo, v kateri smo se prav dobro odpočili od dolge in mučne vožnje. Samostanska cerkev je posvečena sv. Petru, ker nekateri sodijo, da je Jezus tukaj dal sv. Petru oblast pasti njegova jagnjeta. Ali drugi trdijo, da se to ni zgodilo v Tiberiji, marveč v Tabgi. To je res verjetneje, ker evangelij nikjer ne omenja, da bi se bil Gospod mudil v Tiberiji, katere so se Judje sploh, zlasti od začetka, izogibali. dovniki mašniki. Zakaj se tako stri-žejo, sem popraševal, pa pravega odgovora nisem zvedel. Veslali so vedno štirje, dva sta počivala. Opazil sem tudi, da je mej počitkom eden pridno prebiral svoj koran. Sveti počut-ki se lotijo romarja, a:ko premišljuje, da se vozi po tistem jezeru, po katerem se je tako rad vozil Gospod. Vožnja je trajala tri ure tje in nekaj več kakor tri ure nazaj. Od daleč sem zapazil na levem bregu jezera Magdalo, rojstni kraj Lazarja, Magdalene in Marte. Nekdaj precej veliko mesto je sedaj le majhna neznatna vas. — Kako cvetoče je bilo nekdaj mesto Kafarnauml Sedaj pa ni tukaj druzega, kakor frančiškanski hospic. Od lu-ke, ki je bila v starih časih, se ne vidi nič več; pač pa je videti mnogo razvalin, stebrov in obsekanih kamenov. Ti žalostni ostanki.in spominki pričajo o nekdanji lepoti mesta. V bogatem Kafarnaumu se je Gospod najraje mudil. Tukaj je povedal, da je njegovo meso res jed in da je on živi kruh, ki je iz nebes prišel. Tukaj je ozdravil ljubi Jezus mrtvoudnega hlapca onega stotnika, ki je tako ponižno prosil Gospoda, da je sv. cerkev sprejela njegove besede kot molitev in najbližnjo pripravo na sv. obhajilo, besede: "Gospod, jaz nisem vreden, da greš pod mojo streho, temuč reci le z besedo in moj hlapec bo ozdravljen." (Mat. 8, 8.) (Dalje prih.) Dne 12. februarija smo maševali prav zgodaj, ker smo imeli že pred šesto uro naročen čoln za vožnjo po jezeru. Ko stopim zjutraj iz samostana, čutim neprijeten duh po ribah in res sem videl prav pred samostanom naprodaj tisoče in tisoče rib. Kakor je imelo to jezero o Gospodovem času veliko rib, tako je tudi dandanašnji še; zato so pa tudi najboljše in najfinejše ribe skoraj zastonj. — Ko pridemo do obrežja, nas je čakalo že šest veslarjev s precej veliko ladijo, ki je imela jadra razpeta. Veslarji so bili krepki možje in mladeniči. Pri slednjih sem zapazil, da so bili ostriženi popolnoma tako, kakor so ostriženi re- (Nadaljevanje z 2. strani.) postopa z ozirom na posvečevanje dne va Gospodovega. In sedaj, kaj slišimo večkrat od naših bližnjih sosedov? Takole nam nekateri od teh učenjakov rečejo: "Samo pri vas v Toweru morate k maši hoditi, pri nas ni treba." Tako je tudi radi posta. Tukaj zopet se je eden odrezal: "Samo pri vas v Toweru ne smete ob petkih mesa jesti, pri nas ga pa 'žiher' jemo, kolikor hočemo." Sedaj bi pa jaz vprašal takega Janeza zaslepljenega: kje je pa to zapisano, da samo Towerčani smo dolžni k službi božji hoditi? ali je to zapisano, da zopet samo Towerčani oziroma Soudančani smo se dolžni zdržati mesnih jedi?! Ali ni Bog dal 10 božjih zapovedi za vse ljudi, ko je rekel med njimi: "Posvečuj praznike", ali je mogoče rekel samo: "Vi Tovverčani posvečujte praznike"? Ali je zopet sv. cerkev postavila svoje zapovedi samo za Towerčane in zapisala: "Le vi Tovverčani ne smete uživati mesnih jedi, drugi pa vsi 'žiher' kolikor hočejo"? Tako se je nekdo izrazil: "Pri vas v Toweru imate prestrogega gospoda." Tukaj lahko na kratko odgovorim: kaj nam je pa dandanes bolj potrebno, kakor dobrih pridigarjev, ko smo v teh tužnih časih?! In sedaj je vprašanje, ali res naš g. župnik zahteva od nas kaj nemogočega? Ali mogoče on od nas zahteva kaj več kakor je sploh v katoliškem katekizmu zapisano? Nikakor ne. On nam le to strogo in natančno razlaga, kar je v tisti malej knjižici (katekizmu) zajjopadeno in če pa drugi duhovniki, ki delujejo po tukajšnjih naselbinah, tega ne storijo, tedaj ni zamere, da je njih ljudstvo tako nevedno. Naša fara v Toweru ozir. Soudanu je res majhna, ampak toliko že skrbimo, da naš gospod župnik ne rabi zmeraj za denar prositi, ker to bi bilo njemu in nam zoperno. Zato pa ker mu ni skoraj nikoli treba za denar prosjačiti, nas pa toliko ložje pouči o vsem, kaj nam je treba storiti za našo ubogo neumr-jočo dušo. Moramo pa še pripomniti, da je res v Toweru in Soudanu katoliških mož, da smo lahko ponosni nanje, kateri ne samo enkrat ali dvakrat v letu grejo k sv. spovedi, ampak tudi večkrat med letom prejmejo sv. zakramente. Naj ši pa zopet ne mislijo ljudje, da smo tukaj sami svetniki. Prepričan sem le toliko, da dober in pobožen duhoven lahko veliko dobrega stori za narod, povprečen in pa preveč korajžen pa dosti slabega. S. Rezervni sklad nad pol milj ona kron. KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom. Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18. obrestuje hranilne vloge po čistih ^tf «1 (yf brez odbitka rentnega davka. ^Ji XXX 3 /0 Naš zaupnik v Zjed. državah je Frank Sakser, 6104 St. Clair St., Cleveland, O. 82 Cortland St., New York. Stanje hranilnil vlog dvajset miljonot kron. Valley, Stevens Co., Wash., 30. jan. Cenj. urednik! Zopet Vas nadlegujem z enim "strašno" dolgim dopisom, katerega bi natisnili v A. Slovenec. Naznanjam rojakom po širni Ameriki in onkraj morja, da smo izgubili iz naše srede priljubljenega rojaka "pečlarja" Urbana Šoklič, kateri je bil doma v vasi Vošče, fara Radovljica na Gorenjskem. Prišel je v Ameriko pred 30. leti. Kakih 6 let je bival v Min-nesoti, potem je odpotoval proti za-padnemu delu Z. D. Ustanovil se je tukaj v Valley, Wash., kjer si je naredil domačijo. Bil je eden izmed prvih Slovencev tukaj. Star je bil 62 let, a bil je še zmiraj sam. Dne 2. januarja je odpotoval od tukaj v Dakoto v neko bolnišnico, kjer zdravijo za rakom bolne ljudi. Tudi on je imel to bolezen in šel se je zdravit. V bolnišnici je bil komaj 3 tedne, iz katere se ni več povrnil. Dne 24. januarja ga je zgrabila tista "koščena" roka in mu prestrigla nit življenja, katera nobenemu ne prizanese, kajti nobenega nič ne praša, jeli hoče ali noče. On je bil priljubljen pri tukajšnjih rojakih, kajti bil je pošten in pravičen. Ne zapušča tukaj nikogar izmed sorodnikov, v stari domovini ima se eno sestro in nekaj druzih sorodnikov. Lahka mu bodi tuja zemlja! In sveti naj mu večna luč! Spi naj spanje pravičnega! Priporoča se v molitev. Žalujoči prijatelji-znanci. teransko društvo s sedežem v Ham-bornu. To društvo ima namen: Spodbujati k ljubezni in zvestobi do domovine in cesarske rodovine, skrbeti za onemogle ali ponesrečene uda društva, jih po mogočnosti z denarnimi sredstvi podpirati, jih na trdno podlago katoliške vere napeljevati, kakor tudi ude zoper vse katoliški veri nasprotujoče napade in sredstva braniti, obenem pa tudi dostojen in po katoliški šegi pogreb preskrbeti umrlim udom. Ker smo tukaj v Nemčiji zaposleni avstrijski Slovenci večinoma vsi po poklicu delavci, nam torej manjka nekaj denarnega sredstva za nakup društvene zastave, katero iskreno želimo imeti do meseca maja. V ta namen in v imenu našega društva in vseh v društvu zbranih Slovencev prosim v Ameriki živeče Slovenci in katoliško zavedne blage darovalce nekaj denarnega sredstva, za omogo-čenje nakupa društvene zastave. Denar naj se pošlje pod naslovom: Anton Urek, Schillerstrasse Ham-born, Rheinland, Germany, Europe. Imena vseh blagih darovalcev za nakup naše društvene zastave bodo zapisana z zlatimi črkami v društveno "Spominsko knjigo", bodo tudi v časopisu razglašena imena, in sicer v našem svetovnem "Avstrijsko-voja-škem veteranskem časniku"; obenem se bodo pa tudi delili "društveni častni znaki" blagim darovalcem. Ker sem upanja, da bode moja prošnja uslišana, se vam udano v imenu našega društva za iskano in izkazano dobroto iz srca zahvaljujem, želeč "srečno in veselo novo leto". Z odličnim in rodoljubnim pozdravom udani Anton Urek, preds. dr. Biwabik, Minn., S. febr. — Tukaj pri Monik Main rudniku je bil od strela zadet Frank Bošnar 30. januarja zvečer in prepeljan v Biwabik hospital in 31. januarja je umrl in 1. februarja je bil pogreb. Rajnki je bil doma od št. Vida. Tukaj zapušča dva brata, eden stanuje na Aurori, Minn., drugi v Elba location. Rajnkemu naj bo tuja žemljica lahka! M. T. Z. East Helena, Mont., 3. febr. — Cenj. urednik A. S.! Se ni moj prvi dopis zagledal belega dne, zopet Vas nadlegujem. Poročati imam žalostno novico. Tu je umrl John Pahule, doma iz Prigorice, fara Dolenja vas pri Ribnici na Dolenjskem. Pokojni je bolehal za rakom nad leto dni in za to boleznijo tudi izdihnil svojo dušo v starosti 52 let. Pogreb se je vršil dne 31. jan. t. 1. Dopoldne ob 10. uri bila je peta sv. maša in ganljiv govor, katerega je imel tukajšnji župnik Rev. Feliks Kientz. Pokojni je bil član podp. dru-itva sv. Cirila in Metoda št. 45 K. S. K. J., katero mu je preskrbelo veličasten pogreb, katerega so se udeležila vsa tukajšnja moška društva, društvo Jutranja Zvezda N. H. Z.; društvo sv. Alojzija J. S. K. J., društvo Slovenski Lovec S. N. P. J. Vsem goriomenje-nim društvom, ki so našega nepozabnega brata spremila k zadnjemu počitku, izrekam v imenu celega društva najprisrčnejšo zahvalo. Pokojniku pa svetila večna luč! John Sasek, predsednik. Hamborn, Nemčija, 1. jan. — Podpisani predsednik društva naznanjam, da smo v Nemčiji živeči Slovenci ustanovili dne 10. grudna 1911 vojaško ve- Iz Adlešič, 10. jan.—Ker nisem sporočil našim rojakom že dalje časa nič novic, naj jim naznanim danes nekoliko več o minulem letu. 13. jun. smo imeli volitve v drž. zbor. Kandidat S. L. S. g. Eug. Jarc je dobil v občini Adlešiči 104 glase, v obč. Tribuče pa 37. Nasprotnik njegov liberalec Peter Majerle pa v Ad-lešičih 37 glasov, od teh od Bojanča-nov, ki volijo vselej liberalno, 23 glasov, v Tribučah pa 16. Lani smo imeli trikrat prvo sv. obhajilo šolarjev. Prvič 21. maja, ko je prejelo sv. obh. 49 otrok, drugič 11. junija 58 otrok, tretjič na praznik pre-svetega Sr-ca Jez. 36 otrok. 26. jun. imeli smo občinske volitve v Adlešičih po nov. obč. redu. Udeleži-tev je bila kar ogromna v primeri z drugimi leti. Oddanih je bilo v vseh 3 razredih 249 glasov. Izvoljeni so bili razun enega vsi odborniki S. L. S., ki so izvolili za župana Mikota Črni-ča—Pdrasa iz Adlešič. V nedeljo 9. jul. smo imeli čez 3 leta zopet enkrat proščenje v Dolenjcih. Sv. opravilo je imel č. g. Al. Val. Ko-vačič, Salezijanec iz Rakovnika pri Ljubljani, ker od drugod nismo mogli dobiti nobenega gospoda. Ljudi je bilo prav veliko tudi iz sosednjih far. V soboto 2. septembra je bila pri nas čez 5 let zopet sv. birma. Na sv. birmi je bilo i2 naše fare 206 otrok, razun teh pa je bilo pri nas še nekaj otrok iz sosednjih far in sicer: 3 iz Podzemlja, 11 iz Kunič in 16 iz Lip-nika. Duhovnikov nas je bilo pa dan pri nas 11. 4. septembra nas je zapustil naš dosedanji učitelj in organist g. Ivan Stre hovec, ki je stopil v pokoj in se preselil v Ljubljano, kjer stanuje v Bohoričevih ulicah št. 16. Služil je celih 45 let, pri nas pa 13. Njegovo službo pa je nastopil za njim g. Josip Gorišek, dozdaj učitelj v Dobljičih, ki je tudi prevzel organ, službo v cerkvi. Lanska trgatev ni bila tako obilna, kakor pred par leti, čemur bo kriva gotovo predlanska prav slaba letina, ko je list tako rano odpal in je vsled tega trta opešala. Nekateri so natrgali komaj polovico od 1. 1909, a teh je bilo le malo, drugi pa le po eno tretjino. A vino je pa večinoma prav dobro in močno. Lani smo imeli strašno sušo in vročino in vsled nje tudi slabo letino. Izdatnega dežja nismo dobili več mesecev. Posušili so se vsi vodnjaki in kali in ljudje so morali vodo voziti po noči in po danu. K tej nesreči pa je prišla kmalu še druga, namreč kužna bolezen parkljaste živine, slinavka ali koze na gobcu in parkljih, vsled katere je poginilo več mladih svinj, nekaterim po 5 in še več. Vsled te bolezni je prenehal ves promet s živino in vsa trgovina. Prepovedani so bili tudi in so še do danes vsi sejmi. Zdaj pa ljudje še niso imeli s čim voziti vode za se, za kuho itd. Nositi so jo morali še za živino. To je prav hud udarec za ubogega kmeta in je vsled tega veliko pomanjkanje denarja. Vsled silne suše ni bilo nič otave, tudi drugi jesenski pridelki so prav slabi, le krompir je dobro obrodil, pa le tistim, ki niso sadili domačega, sla- bega semena, ampak dobili seme od drugod. Zelja je bilo prav malo, nekateri ga niso dobili pa prav nič. K sreči pa imajo mnogi gospodarji še predlansko zelje zatrpano. Tudi repe je bilo prav malo, nekateri je pa niso dobili tudi nič. Ravno tako je s tur-šico, katera je zdaj že v Karlovcu va-ganica ali mernik po 5 K. Sploh je letos vsled slabe letine velika draginja tudi pri nas. Celo jajca so bila eno po 3 kraje., kar še ni bilo nikdar pri nas. K sreči pa smo imeli prav lepo in toplo jesen in se je živina pasla vso jesen zunaj, da se je vsaj nekaj krme prihranilo, katere bo vspomladi gotovo primanjkovalo. A snega pa nimamo še do danes prav nič in nič zime. Lani je bilo v naši fari rojenih 34 otrok, 15 dečkov, 19 deklic. Umrlo je 28 oseb, 12 moškega in 16 ženskega spola. Najstarejša oseba, Mat, Rauch, je bil star čez 83 let. Porok pa je bilo 8. Vsem rojakom pošilja srčne pozdrave Ivan Šašelj. Studeno pri Postojni, 11. jan.—Prejeli smo Vaš dobro urejevani "Am. SI." Hvala za prijaznost; priporočamo se še nadalje. Tako lahko prijatelji marsikaj zvedo iz onega sveta, kjer so več ali manj časa bivali. Pre-tečeno leto smo imeli volitve v obeh občinah, kamor spadamo: v Bukovji in v Postojni. V Bukovski občini je o-stalo še bolj pri starem, le nekaj novih odbornikov je prišlo v odbor, da bo več življenja. V Postojnski občini so se tudi vršile volitve, ki pa bodo zaradi mnogih nepostavnosti najbrž o-vržene; pritožba se je vložila. V Strm-> ci smo sezidali tudi novo kapelo na čast sv. Antona Pad. Blagoslovil jo je dekan Postojnski, g. Matija Erzar. Brala se je v nji tudi sv. masa. Vse na okoli je razsajala živinska bolezen, mnogo so okoličani trpeli, ker je bila zaprtija; nekaj živine je tudi poginilo, v Strmci so pa bili obvarovani. Ali mislimo, da se imamo za to zahvaliti sv. Antonu, da nas je obvaroval. Za Katoliško slov. izobraževalno društvo v Studenem Dom. Janež, župnik. preko Tisovice, ga napadejo trije volkovi. Orožja ni imel nobenega, zato se je branil s kamenjem. Toda volko vi niso hoteli pustiti plena. Temnilo se je že; da bi bil varnejši, se je Buro-vac vspel na neko skalo in od tam dalje kamenjal volkove. Vsa noč je minila tako. Šele ob zori sta dva volkova odšla, tretji pa je ostal. Mož ni imel kaj izbirati: glad in mraz sta mu pretila. Šel je torej s skale in gnal volka s kamenjem pred sabo. Tako je končno dospel do neke lesene ko libe in se skril vanjo. K sreči je našel v kolibi nekoliko čebule in krompirja. Tu je tudi prenočil in se drug dan napotil v Jablanico, od tu pa domov. Doma je takoj obležal od strahuj in omra čil še mu je tudi um. Čast delu. Bodoči družabni razvoj bo šel čisto drugačno pot, kot se pa sedaj živi. To nas uči Amerika in malo Dansko. Danci in sicer takozvana "boljša" družba so se začeli pečati z rokodelstvom. Tako se je n. pr. sedemnajstletna hčerka danskega ministrskega predsednika Berntsena šla učit mizarstva. Sedaj, ko je naredila maturo na gimnaziji, se je šla učit mizarskega rokodelstva k mojstru gospodični Horsborlore. "To je bolj zdravo, kot pa čepeti pri knjigah," se je izrazila hčerka ministrskega predsednika. Njen oče, prvi svetovalec danskega kralja, je ravnanje svoje hčerke zelo odobraval in ji rekel: "Vsako delo človeka izpopolnuje in izboljšuje." Kake skrbi tarejo kralje? Neka družba se je meflila o skrbeh kronanih glav. Stari Zalokar je bil tega mnenja, da imajo vladarji največ skrbi radi izbire ministrov. Repar je zopet mislil, da je največja skrb izbirati prestolonasledniku nevesto. Tret ji je zopet pristavil, da jim dela naj večje preglavice vojska. Sosed Urban se tudi vtakne v ta pogovor in pravi: Ali veste prijatelji, kdaj je bil ranjki angleški kralj Edvard v največjih skrbeh? — Bil je na lovu. Hotel si je nažgati cigareto, pa ni bilo žveplenk. Neki grof je končno vendar našel eno v svojem žepu. Sedaj je prišlo vprašanje, kdo naj to žveplenko prižge, ker vsa odgovornost pade nanj, da prehitro ne ugasne. No, in ta naloga je pripadla na kralja Edvarda, on je moral edino žveplenko prižgati. In tista skrb, da bi ne ugasnila žveplenka, to je bila največja v celem življenju kralja Edvarda. Delo. Delo je največji blagoslov za človeštvo. Brez dela ni življenja. Srečen je človek, ki ima moč, znanje in voljo, potrebno za svoje delo. Sebe in tiste, ki so odvisni od njega, osrečuje. Toda vemo, da včasi njegova telesna moč o-peša, njegov duh otopi, njegova volja oslabi. Jasno je, da potrebuje zdravega izpodbudila in dobrega okrepčala. To najde v Trinerjevem ameriškem zdravilnem grenkem vinu. To zdravilo je sestavljeno iz čistega, rdečega vina in najboljših zelišč. Na-pravlja zdravo slast, ozdravlja vnete mrenice, ki obdajajo prebavila, daje moč živčevju in mišicam, lajša bolečine v želodcu in drobju, zapeko, glavobol in napade revmatizma in nevral-gije, težavo po jedi, malokrvnost. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111. Edini Slovenski zlatarski trgovec ur, verižic in prstanov in vsa. kovrstno zlatnino. Se vam priporočam rojakom in rojakinjam da se pri meni oglasijo če potrebujete kaj zlatnine predno zane-sete svoj denar tujcem. Moja zlatnina je popolnoma jamčena, moji stroSki so mali; za-vol tega dam ceneje kakor drugI. Imam vsakovrstnih ur, Elgin, Waltham, Hampton in Illinois. Imam na izbero budilnih in stenskih ur. Itojaki ne pozabite gesla, svoji k svojim. Podpirajte domače l. udi ne pa tujce. Pri noeni bote vedno najboljše postreženi. Priporočam sc vsem v Jolietu in po zjedinjenih državah. pt FRANK BAMBIČT n 306 Granite St. JOLIET, ILL. AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA Najpripravnejša in najcenejSa paro- brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom Trstom in Reko. Brzi poštni in novi parobrodi na dv* vijaka: MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA. KAISER FRANZ JOSEF I. "maiden voyage" iz New Yorka April 20, 1912 Druge nove parobrode kateri čejo vo dt 19 mil na uro se gradijo. Parniki odplujejo iz New Yorka ok sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorku Vsi parniki imajo brezžični brzojav ilektrično razsvetljavo in so moderne jrejeni. Hrana je domača. Mornar ii in lečnik govore Slovensko in Hr vaško. Za nadaljne informacije, cene ii /ozne listke obrnite se na naše zastop n;ke ali pa na: PHELPS BROS. & CO. General Agents 2 Washington St., New York MALI ✓ G L A S L Godba za plese in vse druge zmožna igrati slovenske in drUgotl rodne komade, najnovejše. Z strom ali plehovo godbo po uniji®" ni. Tudi iščem slovenskih t0^1 Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Jw Stukel, 209 Indiana st.. Joliet, H1 NAPRODAJ LEPO UREJENA lekarna, ki ima dober promet. W prilika za Slovenca. Več pove BP" "A. S." f ^ GODBA ZA VSE PRILIKE, C^ A. F. M. Stanov, tel. Chicago urada tel. Chicago 564. Band and Orchestra, soba 2, V'r Hammond Bldg., Joliet, M ' A. Boyne. ORGANIST IŠČE PRIM^' primerne službe pri slov. ali ^ — Nikjer ne najdete toliko novic kot v Am. Slovencu; le $1 na leto. ski cerkveni občini. Več Pove,'; Slov. & NAPRODAJ ALI V NAJEM in lota na 522 Lime St. Kdor bi takega potreboval naj se St. Loparc, Citizens Brewing liet, 111. FRANK MALIJ, IZ DOLENJE C® čuje, Št. Peterske fare pri mestu išče: Jakoba Malij, Malij, Janeza Vrtačič, Janeza vačič. Ima jim nekaj poseb«|-povedati. Naj pišejo na n3"\. Frank Malij, Allegheny CountyJ' Box 11, Pittsburgh, Pa. KJE SO: MIKO, ANTON iN tarina Pezdirc iz Krasinca st podzemelske fare. Brata sta s* , vala pred 18. meseci v Clevela"1 Ohio in sestra v Chicago, I"' njih naslov bi rad zvedel niihov ^ Mihael Pezdirc, Union H°sf Dallas, Texas. Kitajska narodna himna, ali bolje svečana molitev za "zlato krogljo", to je kitajsko cesarstvo in Ching-dinastijo, ki je bila uvedena na Kitajskem s cesarskim patentom, se glasi nekako tako-le: "Večna bodi zlata kroglja. — Nebo naj nas varuje. — Naj se veseli človek in vse, kar živi, kakor race med potočnimi lilijami. — Radostno nosimo vsi enako oblačilo.— Srečni smo v dobi Ching-dinastije, ker gledamo sijaj in slavo. — Nebo varuj cesarsko družino. — Visoko je nebo, tako visoko. — Morski valovi valove brez prestanka!" — Čisto poetično, ce- lo prepoetično za današnje neprijetne čase dinastije Ching, ki bi skoro smela zavidati brezskrbne race med potočnimi lilijami! Inteligentnost psa. V nekem kraju na Angleškem je živel pes, ki je imel to navado, da je, če je le mogel, vsak dan podavil par o-vac; kadarkoli je na ta način zadostil svojim krvoločnim nagonom, je bil seveda pošteno tepen. Toda pes si je znal pomagati. Po noči, ko je vse spalo, si je snel z vrata ovratnik (bil je namreč priklenjen na verigo), in se splazil na tihem k ovcam in vsaj eno zadavil, da si ohladi kri. Potem je šel k bližnjemu potoku in si umil in izpral okrvavljeni gobec, nato se je splazil zopet domov k svoji hišici in z veliko težavo in spretnostjo nataknil zopet ovratnik in spal mirno v svoji uti s tako nedolžnim obrazom, kakor bi se nič ne bilo zgodilo. Ta slučaj je popolnoma resničen in kaže, da je pes tako razumen, da izkuša z zvijačo zavedno in premišljeno varati in goljufati gospodarja, za kar je pač potrebna že precejšnja stopnja inteligentnosti. — Vsakdo naj si zapomni, da se "A. S." predplačuje; le en dolar na leto. _ Na svetu je 2200 do 2250 jezikov ali vsaj močno različnih in za samostojna smatranih narečij. VSE konzularne in notarske zadeve (civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev IVAN KAKFR 220^ Grove St. Milwaukee, Wis Ali veste kje se dobi najboljše in najcenejše Meso in Grocerip Gotovo kod Joseph Pleše 911 N. ScottSt. N. W. Phone 135. Chicago 13^ Cene za soboto in pondeljek, 10. in 12. fe^J Pork Loin, funt po............. Pork Chops, funt po............12^c Pork Butts, funt po...............lic Svins.ka rebra, funt po.............9r Svinski repi, ......................6c Neck Bone, funt po...............4c Hamburger, funt po..............10c Govedina, funt po..........7, 8 in 10c Round Steak, funt po............14c Porterhouse Steak, funt po.......14c Sirloin Steak, funt po.............14c Jagnjetina, funt po..........10 in lic Teletina, funt po.........12, 13 in 14c Salo, funt po.....................lic Najboljša mast, funt po..........12c It' Suhe Picnic Hams, funt po----fi Suhi špeh, funt po..........10 j|f Frankforts, funt po.................. Polish Sausage, funt po............ Liver Sausage, funt po........... GROCERIJA. jjf 17 funtov sladkorja.............' f 10 funtov Žolte moke........... 3 steklenice Catsup...............J 3 steklenice Hrena,..........." ' 1>: 1 konva Tomatoes ................. 50 funt. Gold Medal Flour...... 1 gal. olja ......................$ 1 funt Tea ....................... 1 funt Coffee Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje Volkovi v Bosni. Listi poročajo, da je letošnje leto v Bosni posebno mnogo volkov, ki preže na živino, a so nevarni tudi ljudem. Tako je šel minule dni nek Burovac iz Udbra v Bijelo Polje. Ko pride ter je najboljša pijačo. E. Porter Oba telefona 405.: Brewing Company S. Bluff St., Joliet, IB. eagle export