Teino učilo. Kazavnipodnk. V r e m e. S i) o v a. JMegla, oblak, rosa, slana, dež, veter, vihar, hndo vremoj blisk, grom, toča, sneg, Ied. Učba. Mcgla jc vodna soparica, ki se zgosti. Megla se vidi naj vcčkrat pri velikili vodah, in je spomladi in jeseni naj navadniša. — Oblak so megle ali vodne soparice, ki so na kviško vstale, ki jili sapa nosi in vetrovi preganjajo. Oblaki so nekteri višji, nektcri nižji od zemlje. Kakšni so oblaki? Kaj nam oblaki zakrivajo ? Kadar je nebo oblačno, ne vidimo solnca, liuie in zvezd. — Rosa pride od rosnili soparic, klere zvečer ali po noči od zeniljc in poscbuo od zeliš vstajajo, zjutraj pa ob merzleji sapi se v kapljc nabirajo. Rosa |)a se lc (akral zcliš prinio, kadar ni vetra; če je vetrovno, prcžciic veter taake soparice, predon se niorejo v kaplje zbrati. — Slana jo zmcrznjeiia rosa. Kedaj pada tcdaj slana? Slana naredi včasi vcliko škodo: zakaj ? — Če sc vodne soparice v oblaku sti.snejo, so ležjc od soparice, i-ii padajo v kapljah na lla. To jc dež. Dež jc mircn ali pohleven, pa tudi včasi hiter iu niočen. l)ež napoji' zemljo, da vse raje rase in rodi. Če ni dolgo dežja, jc su.ša. 0 su.ši je žalostno; zakaj ? — Povsod okoli nas je sapa. Ako se sapa kje sliladi ali sogreje, i« toraj zgosti' ali stanjša, se žene gosta sapa vselej v kraj tanjfše sape, in to jc veter. Kakor so štiri slrani sve(a: vshod ali jiitrova stran, zahod ali vcčerna stran, jug ali poldncvna slran sever ali polnočna slran, ravno tako se vetrovi dele v štiri velikc vetrove, in jc ledaj vshodni, zaliodni, južni in scverni veter. Vctrovi so nekteri bolj niiriii, nekteri hujši in nekferi zelo močni in luidi. — Vihar vstane, čo vetrovi od vseli strani s silo uaglo skup prirujovr. Viharji večkrat veliko škodo narede. Toda vctrovi nam vcndar veliko več koristijo, kakor nam škodujejo. Vetrovi čistijo zrak iu inajejo sapo, da sc rie pokvari, nam manjšajo hudo vročino, pa tudi velik mraz, ker nam iz drugili bolj gorkili krajcv gorkeje sape naženo. Suše mokro zemljo, in napravijo o suši dobrotljivega dcžja. Raztrošajo drevesno in sadežno seme in zasevajo niladr drevesa in marsiktere druge koristne rastline. Gonijo barke in čolne po morji in vodah i. t. d. — Povsod po zcndji je razširjena nckaka tanka ognjina. Če se namreč ognjinski in neognjinski oblaki stcrnejo in eden ob drugega dergnejo , se ognjina vžge , in blisk iz oblakov šine, se bliska. — Bliskov glas ji; grom, ktcri nam nič ne škoduje; blisk pa, čc kani udari, razdrobuje in vžiga, kjer kaj gorivnega zadenc. Kadar se bliska in gromi, pravimo, da je hudo vreme ali buda ura. Ob hudem vremenu je nevarno biti blizo kakega dimnika, zvonika ali visokega drevesa, ker blisk rad udari v visoko ozidje in v visoko drevesa. Tudi ne sme kdo ob liudein vremonu naglo teči ali sc peljati. Xa zvonike in poslopja postavljajo železeu drog, kteri bli.sk ali slrclo v zemljo vodijo. Tudi hude vremcna, akoravno so strašne in nevarne, nani veliko veliko koristijo, in nam oznanujejo božjo neskončno vsegamogočnost. — Toča so zmerznjene veče ali manjše deževne kapljice. Toča naredi včasi veliko škodo; kako? — Sneg se naredi', če mraz vodne soparicc v tanke kosme stisne. Kakšni so snežcni kosmiči? Kdaj grc in pada sneg? Sneg nam daje ravno tisli prid, kterega nani dež piincse. Verh tega varuje sneg zemljo z zeliši in sadeži vred , kakor odeja, ojstrega zimskega mraza. Tudi otrokoni dajc sneg marsikako veselje. — Led je zmerziijcna voda. Kedaj se narcdi led? Čemu je led? Tako dokoiičamo naš načert kazavnega poduka v zacctni šoli. Kar pri teni nauku še zuabiti tu pa t.un manjka, ali cv je kaj preveč, naj bistri učitelj po potrebnili okoliščinah sain dodaja ali izpusča, kakor niu naj bolje kažt1. Vselej pri vsakem poduku pa naj učitclj so živo spominja, da Učenje brez kazavncga poduka Je slcpo in prava šolska inuka .1. l'i a/n olmk.