DECib/VTHrOg o

Mkplj /\ CD£r.

N/\ POT

Kdo zunaj je?

Oh, dvoje ubogih s'rot!
bi rade le!

Pri vas čez noč bi bie.
Oh, dajte naju prenočiti
Bog plačnik vam hoče biti
0h s  ne, ne, ne - !

Oh vendar, usmil 1 te sej
Ne more bit'!

Hvaležna hočva bit*.

trka še?

Popotna zakonca.

Kaj hoč'ta le?

Pri vas Čez noč bi b'la.
Usmil'te se nas, ubogih •

s irotic,

dajte nama en majhen koteč.
Oh, ne, ne, ne - !

Oh vendar usmil'te se!

■ Ne more bit'!

Hvaležna hoč'va bit'!

To pesem pojeta d-
k hiši. Ena poje zunaj in
pojo v Horjulu na Notranjskem
srčen, se je v taborišču vsem
vseh barakah, čeprav vsaka

bino in prinaša gotovo tudi mnogo

dekleti, ko prineso Marijino podobo
druga pa odgovarja v sobi. Tako
Kor je ta adventni običaj zelo pri=
iako priljubil, da ga imajo že po
baraka po svoje« Običaj ima lepo vse=

duhovnih

J*

sadov.

itev. d 1 c,Leo III,

TEDTih/^ Nedei ja, 19. decembra 1943.

Štev. 51.,Leto III

2

19. december 1948,


Cerkev iz vsega srca želi, da bi verniki poznali njene
navade, ki so vse nastale iz njenega neumornega prizadevanja za
naše nadnaravno dušno Življenje. Cerkveno leto je tako smoterno
urejeno, da nas Cerkev z njim izredno uspešno vodi h Kristusu.Za=
to je umevanje 'cerkvenega leta za vsakega zelo važno. To je gibalo
družinskega življenja v Cerkvi, Kdor živi in čuti s Cerkvijo, kot
s svojo Materjo, spremlja dogodke cerkvenega leta z vsem srcem in
vso dušo.

Zgradbo ali ogrodje cerkvenega leta si lahko prav lepo
predstavimo s sliko.

Božič

Obrezovanje Gospodovo
Razglašenje Gospodovo

.Svečnica

Pepelnica

P-OT
o o
«2
ct cd
H-S3
P

Pasijonski čas
Velika noč

Vnebohod

Binkošti
Sv, Trojica
Sv.Rešnje Telo
■Srce Jezusovo

Kristus Kralj

N

o

ms

CD

ct •

M<

ct

P

<D

CK)

P

•■d

H

p

tsi

p

H-

t*r'

P

o< d
pop
B'*, e

CD <d p

b

POt! M

ctd
O
ct

O
<1
P

P

B
P

<!

P
M O
cd  ero
H P

CJ

<2
P

H

£

O

g

o< m
P P

p

o

ctd d
p H o
P p
P N M
P h-
o< P- p
P M<E3
B* P
P

P
P
M
o
<2 B
P

p  m!

B H

ctO 1 ' d
000
n<h  p
H- K p
o< B J  tSJ
P P o
p P h)

H-

ct

H-

K

P

<1

H

P 1
0 <!

P d M
H d
d H 1  P P
p P CSJ c+
cf

B
H* Pi
P O

P

M P
H

«2
CD
M
P

HP

P CJ. p

p po,
•' P

•P
O
o J

H’ o B
o< o< o

CD Cj.

B' p
o

<2 M
P

P5 W

p O

p

<F

o

H

O d ^

H O
<! p
N co
P P h-
H- H-P
tsi< cd< B
H- B P

g' g' pi p, p

p B <2  p m

f*r p h “ *

0<?
P

Big

O O
p B 1

O p

<2
H

cn< en
B"d
p p
B

P

p
<2
P
pb p
O ct

hi

CD

g

O

o J

p

Cb

O

o J

H-

g

B

ct <2
o h
H- p- tSJ

CJ. p p

d

h

P

^ Pb

o B
p h H
p M
p p d d P
p o o -
B o<

H-m h*  o.

CD h » h
p p p
H B CD CTO
' CD P

B

<2

CD d
P O

<2
h
P
0 < <2

O
P
h
B'

u o< «2

p p
p p p
o p P

0*5

„ H-d P J  P

CD< H <2
PB2 h
O P P CP
CK) OD' p

? pp B

<2
h
P'

P

CD h
d P

O N

Pbd
o o

«2

P

P

g

P

O

PbCK)
h p

P
Ct P

O

H p
O  O
N<

P

P

CJ,

p

<2

P

pj

g

P

ct

P

tsi

a 1
o

hi cj.  t<j<P
P P H-

N 0< <2
Ct p d<CQ CR P P)

O CK) d CJ.d P  P • d
H P h p P P P-
CJ.0q P cf CD<P
P P-' H- P h

P
<2

P

B
P
<2

H-ffi

cq<o

H

P

CK)

H'

P

P

<2
H
P'

P

** CJ.

P

II

p P <! P cj.hp

B

od
h

P H-
II

h

P

C-l

CJ. p
p p CJ.

H- • P
n<  d B

H- O O

O

h. I-
CD C 0 <H

P  B'
p P d

11 B O

O

Bj

d

IM

<4

BJ

Hr>

O

Bi

h)

O

m

d

hi

i*

3

štev.51Leto III.

19. december 1948.

Ko je 1942 - 194-6 v Španiji prebival, preč .pater Avgust
Fiderer, pri j or .cistercijanskega samostana v Stični, mu je prišla v
roke knjiga mehiškega jezuita p. de H er e dir. z naslovom:: "Upa fuente
de energia" ("Vir delovne sile").Ko. jo je prebral, ga je tako navdu=
šila, da je takoj sklenil: "To knjigo je treba, prevesti na slovon=
ski jezik!" Posrečilo se nam je, da je iz Mehike dobil pisateljev
naslov, nakar ga je nemudoma naprosil za dovoljenje, da bi ta knjiga
smela biti prevedena v slovenski in nemški jezik. To dovoljenje je
p. prijor takoj dobil. Kakor hitro je prišel v Stams na Tirolskem,
kjer je zdaj prijor v tamkajšnjem, cistercijanskem samostanu, se je
takoj lotil dela ter začel prevajati knjigo v nemščino. Po nepcj-
mljivih potih božje Previdnosti je bil takoj pri rokah tudi nekdo,
ki se je lotil slovenskega prevoda. Ta slovenski prevod je zdaj v
našem taborišču, en izvod pa je vzel s' seboj v Ameriko naš prevzvi=
šeni škof dr. Rožman, ki je za to delo tako navdušen, da se je brž
pobrigal, da slovensko berilo t‘e Čudovite knjige zdaj izhaja v ted=
niku "Ameriški Slovenec", ki j.e kot glasilo "K.S.K.Jednote" najbolj
razširjeni slovenski list v Ameriki. Uvod je prevzvišeni sam napi=
sal ter dejal, da knjige ni mogel odložiti, dokler je ni prebral.

Bila mu je še v Salzburgu,. kjer jo je bral, v veliko tolažbo.

Res je to čudovito Lepa knjiga, kakršne v naši litera=
turi nimhmo, pa tudi katoliška literatura drugih narodov kaj takega
ne pozna. Bere se skoro kakor kak napet in duhovit roman, pa vendar=
le obravnava snov, ki se navadno zdi tako malo zanimiva: mol itev,

To je tisti izvir na j večje sile, ki je človeku dana, pa je ncc'e‘ali
pa ne sna rabiti. ^

Sveten rojak v našem taborišču, ki je bral to knjigo,
je dejal piscu teh vrst :. "Kar vleče me, da kar naprej' berem!" V'
rokah imamo pismo nekoga lajika, ki je to knjigo večkrat prebral.

Ta pravi med drugim; "Take nabožne knjige (teh Slovenci itak nimamo
dosti) doslej še sploh nismo imeli, 'in je menda tudi v svetovni
literaturi edinstvena. Spočetka se bere kakor kako tehnično kram¬
ljanje, šele v 3. poglavju prehaja na molitev. Nauki so nekako po¬
sejani vmes, ima po.vrsti zgodbo za zgodbo, pa tako dramatično na=
peto in psihološko Utemeljeno, da mora zgrabiti najbolj trdo srce."

0 nadnaravnih rečeh, o katerih dandanašnji človek tako
.nerad kaj sliši, piše pisatelj šele v "uvodu", ki pa gajje original =
no prestavil v 3 . del svojega dela, da ne bi bralca s pobožnostjo
prezgodaj'preplašil. Sicer pa nam pravi, da ne piše za "pobožne" lju=
di, marveč za  take, kakršen je bil.^atej, ki je drugim denar poso=
jal, za Zaheje, za •■'[arijo Magdaleno., za take, kakršen je bil desni
razbojnik, za preproste in nepoučene, kakršni so bili.Gospodovi u=
čenči. Knjiga res ni pisana za ozkosrčne ljudi, ki ne poznajo lju=
bežni, pač pa bo marsikoga . učila prav moliti, ko bo v Bogu spo =
znal svojega neskončno dobrega Očeta.;

Mož, ki je to knjigo bral, je dejal: "Tako od srca rad
bi videl, da bi to knjigo prebral vsak Slovenec, zlasti še tak, ki
ga je morda zaslepil komunizem! Marsikomu bo ta knjiga velika bož=
ja milost. Jaz vsaj še le zdaj vem, kaj se pravi moliti."

o 0 o

Ker je slovenski prevod knjige^ ki obsega kakih 200
strani velikega formata,zdaj v našem taborišču, bi bil greh, ko ne
bi slovenskim rojakom ne dali prilike, da to knjigo bero. Zato bo
izšla'za Božič v tab. tiskarni', na kar vse opozarjamo.

Ne more biti lepšega in pomembnejšega darila' za Božič
ali novo leto kakor je ta knjiga, ki nas uči prav moliti - to se
pravi pravilno in uspešno rabiti najučinkovitejšo in naj večjo izmed

19.december 194

Itev, 51.,leto III.

- 4 -

vseh sil, kar jih je človeku na razpolago.

o 0 o

Tisti, ki bi si želeli to knjigo, naj takoj sporoce v
Begunski tiskarni ali pa v pisarni g. nar. delegata v 18. baraki.
Ce se vas bo zglasilo dovolj, bo^knjiga vkljub ob.širnosti veljala
le 15 'l, sicer bo pa veljala 20 d. Zato je prav,; če se pravočasno
zglasite, da se bo lahko več tiskalo', in bo knjiga bolj poceni.

POLOŽAJ CERKVE V MISIJONSKEM SVETU
JAPONSKA' na razpotju

DR. JANEZ. JANEZ
(Nadaljevanje).

(Nadaljevanje),

Trenutno žanje med Ja =
ponči največj e uspehe materializem,
novo poganstvo in komunizem.A že se
Čuti težnja za bol j. duhovnici nazo=
ri,Zlasti v vrstah izobraženstva.
vstajajo nove vere, ena bolj čud=
na .od druge •• Prišel je čas, ko je
vsak teden nastala kaka nova l.oči=
na in je njih število že presegalo
število 400. Novi preroki sp se o=
glašnli drug za drugim in začeli
begati že tako zmedene.ljudi, Na=
zadnje je morala japonska vlada pre=
povedati ustanavljanje takih:ločin.

Ta pojav nam mora dati
slutiti, da Japonska kljub vsemu
napredku vendarle ni urejena in da
v globinah svoje duše teži za trd=;
nejširni nazori.

Neki Japonec, pogan, je
to razpoloženje izrazil s pomeniji=
vitni besedami: "Duša Japonske je
raztrgana."

To kar vidimo v Japonski
s telesnimi očmi,, to je le zunanji
blesk, omama za človeški pogled.Po=
rast tehnike in industrije, gospo=
darskoga življenja in vseh mogočih
panog človeškega udejstvovanja še ni
vse. Za vsemi temi pojavi.se skri=
vajo v japonskem narodu;globine, do
katerih moderna Japonska še ni na=
šla pravega odnosa. Za telo je do=
bro poskrbela, a duša je ostala
prazna«.

Zato je zaklical japon=
ski katoliški duhovnik svojemu naro=
du»"Kaj pomaga ves zunanji napredek,
če je pa duša strta in bolna od hre=
penenja po nečem, kar je Japoncem
še tuje,.

(Dalje prihodnjič).

Ideal misijonskega zdrav=
nika je katoliški zdravnik,in
če mogoče, praktično kat611"=
ki, apostolski. Misijonski
zdravnik naj bi bil ne le v
svojem poklicnem udejstvova=
nju, ampak z vsem srcem in vso
dušo predan misijonu,v knte=
rem deluje,,in njegovemu po=.
slanstvu. Idealni misijonski
zdravnik kot zdravnik preisku=
je in zdravi telesa in se bo=
ri za telesno življenje paci=
entov, kot mišijonar-apostol
pa razmišlja, govori, dela,
•"ali in se Žrtvuje za duše po =
ganov, se ramo ob rami z mi=
sijonarji-duhovniki vred bori
za duhovni pročvit misijona,
Kako dragocen je vsakemu misi=
jonu'tak idealni misijonski
zdravnik!

Slovenci smo\v pogledu mi=
sijonskega dela sploh še prav
majhni in malo pomembni, tudi-
relativno gledano. A ne tako
v pogledu misijonske ideje.Tu
smo se' v zadnjih letih že pre =
ce j''dvignili. Tako je tudi že ,
precej prodrla med mlado slo=
vensko katoliško izobraženstvo
ideja laičnega mišijonarja,ki
jo je zlasti širila misijonska
organizacija Misijonska di =
jaška zveza. -Nikdar pa si
slovenski misijonski delavci
niso mislili^ da bo ideja'slo=
venskega laičnega miši jonarja-
izobraženca tako hitro tudi me
so postala - in to celo v '
razmerah kot so danes,

(Dalje prihodnjič)

19-december 1948

štev.51..Leto III, - 5 -

(Nadaljevanje-).

"Vi se temu čudite r v je dejala.sestra Valentina Janku,
"Meni se pa .zdi, kakcr da M zdajle gledala dogodek, ki ga sveto
pismo opisuje. Pripeljali so mrtvoudriega in Jezus mu je dejal; s ’Po j=
dij;Sin, odpuščeni so ti tvoji grehi, Jpidjie pa so si mislili, to
vsak lahko reče, ker s tem. ni n: cesar videti. Jezus pa je spoznal
njih zlobne misli in dejal; utaj je'laž jo reči: 'Odpuščeni sc tvoji
grehi, ali vstani in hodi. Da boste pa vedeli, da ima Sin človekov
pravico odpuščati grehe, ..reče mrtvoudnemu,: ‘ Vstani, vzemi svojo po=
steljo in pojdi na svoj 'doni, 1 '

• Tako' je hotel Bog utrditi tudi H"'rambegoviča v veri s tem,

da mu je naklonil zdravje„ .rto

»■. ' v

. 1 A 7.

Pod vtisom dogodkov, ki so se odigrali okoli Harambogovi*
ča, Janka Ahačiča in ses.tre Valentine, je nastopil sveti večer.
Kolikor Vij/še"' je približeval mrak, toliko: bolj so. je
približevalo tudi svetondčno razpoloženje.

Po dolgih hodnikih zdravilišča in po bolniških sobah je
že zadihalo praznično življenje. Vsak* kotiček je bil očiščen. Za¬
vladal je skrivnosten mir. Sli Sati je bilo samo šum dolgih sestrskih
kril ter lahen žvenket križa in svetinje, ki so jih sestre nosile
na pasu. ... '

Ko je nastopil mrak, se je oglasil zvonček pri kapeli.
'Zdraviliški kurat in pevski zbor sester je. oil pripravljen. Sli ,šo
kadit in kropit z blagoslovljeno vodp.vse prostore v zdravilišču,
•Pričeli so pri upravnih prostorih* iSo'žjf.<od. kurat je krepil, sestre
pa so prepevale božične pesmi. Iz upravnih prostorov so se podali v
.bolniške sobe, hodnike, ’ terase, jedilnico in končali kajenje v
zdravniških stanovanjih, * .

Vse zdravilišče je zajelo božipno razpoloženje. Vsaka bol=
niška soba je imela- svoje jaslice,- mnoge pa tudi božična drevesca.

Iz vseh sob so na hodnike odmevale 'lepe -božične, pesmi.; "hiogj. bolni=
ki pa -so v duhu poromali domov, lejčr \sp.. njih svojci' praznovali naj =
lepše praznike vsega' leta.

Po večerji je bila božičnica v .jedilnici. Postavili so ve=
liko božično•-drevo, ki se je lesketalo y!VjSeh mogočih barvah in luč=
kah, da je človeku jemalo vid... -‘-g

Bolnike je. najprej nagovoril primarij,-nato šef zdravilih
šča* Voščila sta' jim vesel božič in želela., da bi skoraj okrevali
in prihodnji božič praznovali v krogu Svojih domačih. Ob tem nago=
voru nobeno bolnikove oko ni bilo suho, Vsem je bilo tako milo in
nepopisno mehko pri sicu-

Zbor sester je zapel nekaj'božičnih pesmi,

Spregovoril je tudi zdraviliški kurat in želel vsem bol=
nikoli, da bi jim božje Dete prineslo zaželjeno zdravje. Dejal jim.,
je, naj imajo veliko zaupanje Vanj,- saj se je rodil zato, da bi po=
magal revnemu človeštvu.

Vsi bolniki so bili obdarovani.

Vso lepoto svetega večera ni nihče v zdravilišču občutil
tako lepo in globoke '-kakor"konvertj t Harambep-ovič. Na današnji dan
je okusil ves mir in vse ve.se'lje, ki ga more človek doživeti na
tem svetu. Prejel je sveti- krst in prvo sveto obhajilo in Beg mu je
vrnil zdravje. Vse tc ga je navdajalo s srečo, ki se ne da popisa=
ti. Treba jo je doživeti, .

Ko je prevzela službo nočna-sestra, se je pedala sestra

19. december 1948.

Štev-,51.,Lete III'.’  _ - 6 -

Valentina v kapelo, kjer je hotelh v miru preživeti sveti večer.
Bila je tudi. ona pod vtisom doge^ov današnjega dne; Harambegovi=
cev krst in sveto obhajilo in sedaj še njegovo ozdravijenje»Jasno
in določno je danes doživljala božjo vsemogočnost, božjo ljubezen
in božje usmiljenje. Bila je srečna kot Harambegovič* Ko mu je
pred'meseci z gotovostjo zatrdila, da bo ozdravljen, če bo zau=
pal v božjo pomoč - se je le nekoliko ustiašiia, če ni bila preveč
predrzna Danes pa je videla, da je bilo njeno zaupanje popolnoma
upravičeno.

V kapeli je bilo polmračno, Medel odsvit večne lučke
je preganjal mrak, iz jaslic v kotu pa je lila vijolična svetloba
in risala dolge sence po kapeli. Ozračje je bilo prepojeno z vo=
njem po kadilu, kakor da je polno svetonocne blagovesti. Povsod
je vladal sveti mir.

Sestra Valentina je kar zdrsnila na kolena, Obraz je po=
ložila v dlani in globoko vzdihnila, Danes je doživela toliko, da
je bilo polno njeno srce. Želela si je tega trenutka, da bo sama v
kapeli s svojimi mislimi, sama z Jezusom daleč proč od vrvenja
sveta.

Svet se veseli v hrupu, notranji človek pa v miru in
tihoti. Koliko se je imela sestra Valentina pogovoriti z Jezusom!
Hotela s<3mu je primerno zahvaliti za vse dobrote, ki jih je izka=
zal njej in Harambegoviču, Ves dan je težko pričakovala tega tre¬
nutka . Ih sedaj je prišel.

Po. težkem delu, po trpljenju, v nerazpoloženju in v vseh
težavah’si je najbolj želela tihih in mirnih trenutkov pred tabr=
naklje.m.

S kom pa naj bi se sicer pogovorila, komu naj bi potožila
svoje tegave, komu razodela svoje veselje. Svet mnogokrat nima
smisla za take stvari.

Tako je sestra Valentina, čeprav sama brez svojih dragih
okoli sebe, preživela sveti večer v sreči in zadovoljstvu,

8 .

Praznično razpoloženje v zdravilišču je povečalo tudi
lepe vreme, Bilo;je sicer mrzlo, toda sonce je sijalo prijazno in
odgnalo vsem sleherno puščobo iz srca.

Bolniki po sobah in na terasah so bili dobro 1  razpoloženi.

V vseh prostorih je bilo 'prijetno in vsem se je zdelo, da jih ,ogreva
sonce, ki je prijazno sijaje skozi stekla velikih oken.

Na praznik svetega Stefana sta dobila Harambegovič in
Janko dovoljenje, da smeta nekoliko na sprehod. Takoj po kosilu
sta se podala proti Križam. Bila sta dobro oblečena, da jima mraz "
ni mogel do živega,- pod nogami jima je škripal sneg, Vsa narava je
bila odeta v lepo belo oblačilo., ki ga je sonce posrebrilo, da se
je vsako drevo in vsak grmiček prekrasno lesketal. Cesta vodi ves
čas ob južnem robu hriba in ima mnogo klancev. Za sprehod je pri¬
merna, ker mora človek večkrat precej globoko po zrak in je zato
učinek sprehoda toliko večji.

Tam, kjer se cesta nagne navzdol proti Križam, se je na=
širna znancema nudila krasna slika. Pred seboj v dolini sta zagle=
dala vas Križe, cerkev,, župnišče in novi prosvetni dom. Drevje med
zgradbami je^bilobelo bd ivja, daleč zadaj pa se je v sončni svet=
lobi kopal očak Triglav, Obstala sta, opazovala in se čudila lepo=
ti božje narave in lepe slovenske zemlje,

"Kako' je lepo pri vas v Sloveniji!" je vzkliknil Haram=

begovič.

Počasi sta nadaljevala pot, Harambegovič je namenoma
predlagal za sprehod Križe. Hotel je obiskati cerkev. Ko sta pri šla

/tev.51. »Loto III. - 7 - 19.d cember 199-8.

■ 1.1. ..gg ■ .n - 1 - —■- r .,. , . . , , - - »

do cerkve, je Harambegovič povabil Janka s seboj. Šele tedaj se je
spomnil Janko, kaj ' je' pravzaprav vleklo Harambegbviča v dolino.

Ko sta se Vračala, se je,sonce pomikalo proti zatonu.

Tiho sta šla po isti poti. Ko st> dospela v vas Senično, sta začu='
la harmoniko in vesele glasove ljudi is Ribnikarjeve gostilne, ki
je stala ob glavni cesti.

"Vstopiva”, je povabil Harambegovič Janka?

V veliki gostilniški sobi je sedelo okoli miz več mladih
ljudi, jasnih lic, veselih obrazov in dobrega razpoloženja. Večina
je ^sedela tako,, da se je poleg vsakega fanta smejalo mlado .rdeče*
lično dekle, Morda so se slučajno tako posedli, morda pa tudi na=
lase. ' .

Na praznik svetega Stefana je navada, da mladi ljudje
včasih slučajno, večkrat pa po dogovoru - pridejo v domačo vaško
gostilno in tam poplaknejo vso resnost štirih adventnih tednov.

Ko sta naša znanca vstopila, se je vse ozrlo v nju.

"Ta dva sta pa Gol niška”, so šepetali, To je pomenilo
prav toliko, kakor naša,

"Imate še kaj prostora?”.je vprašal Janko.

/'Imamo, seveda ga imamo, dovolj!” so se čuli
pa že vstajali,'da bi pripravili'novodošlima

kateri so
sobi.

glasovi,ne=
prostor.

Vsedla sta se v kot,, da sta iiriela lep razgled po vsej

Pari so

Za

se vrteli.

pečjo

je,'Sedel, domač sin Janko in vlekel harmoniko.
Janko in Harambegovič sta jih opazovala. Tedaj

se je tudi v Harambegoviču nekaj zganilo. Tega, nar je doživel v
zadnjih dneh, še na zunaj ni praznoval, kakor je bila pri njih v
Bosni navada. Vstal .je in stopil k harmonikar ju?

"Znate igrati kolo?” •

^ Zn ara, seveda znam!”

./"ZaigrajteI” ' " /

. H- Harambegovič; je .st'al sredi sobe in vabil fante in deklet;
Na j dr:, j so ga .nekoliko čudno gledali, nato pa : so šli. Vsa

na ples
soba je

^OP^
bila ooin

igral,

d. Janko je

vsi privadili taktu, nato pa vedno
bogovič«

V največjem razpoloženju
sal sredi velikega kroga. Eno roko
oa držal kozarec vina, 31o jo vedno
žo omagovaril. Drug za drugim so pes
"Igraj, igraj!” je
in plesal ter pel sam sredi
"Na zdravje vsem!
zdravje vam,.slovenska deki

Najprej
hitreje.

lepo počasi,
Kolo je vod

da so se
.1 Haram=

je pustil vodstvo in sam zaplc=
je držal visoko v zraku, v drugi
hitreje. Godec in plesalci so
dli od onemoglosti.

■ V P- „
sebe. j.,o j
Na zdravje
‘ta/ na s dr

Kozarec je spraznil v dusku
čil ob peč, da se.. je razletel, na stC‘
vedli, je držal, V'rokah žo drugi koz

nad harmonikarjem Harambegovič
nehal, je zaklical?
vott'.,  slovenski fantje, no.
ra v j e v sem Slovencem!”

nato pa ga z vso silo treš=
ino koscev., Prečno so se za=
rec in ga zopet treščil ob
petega. FoJitje so začeli vsta=

1x1

so

pretep-

pcc. Tako tudi?tretjega, četrtega

jati, dekleta"pa cviliti. Mislili so, da se bo pričel

Janko Ahačič je vsual in odvedel Harambegoviča na svoj
prostor za mizo. kamor se je vos upehan usedel.

Goste je pomiril Ribnikarjev Janko, ki je poznal navade
naših južnih bratov, ker je svoječasno služil vojake v Bosni.

"Kar pomirite se, nič se ne bojte, tako kažejo Bosanci
svoje veselje in na ta način praznuj-jo'svoje slave,' 1

"Ali ni to tisti, ki je' bil pred prazniki krščen v Križah?”

"Seveda, on je", se je pričel razgovor in kmalu je bilo
zopet vse v veselem razpoloženju,

Janko je zaigral valček in vse je zopet zaplesalo.

Štev. 51.,Leto III,

19. december 1948,

- 8 -

Tomaž Harambegovič se je med tem oddahnil-. Po plesu je
zopet stal sredi sobe in ko je prišel gostilničar, je zahteval ra=
čun,

"Popila sva pol litra vina in razbil sem 5 kozarcev," je
dejal Tomaž Harambegovič,

"'Petnajst dinarjev," je dejal gostilničar,

"Kaj, petnajst dinarjev?" se je začudil Harambegovič,

"Da! Vino je šest dinarjev, kozarci pa devet,"

"Človek božji, to ni noben račun!" je dejal Harambegovič,
ni^je b_l vajen, da so v Bosni računali običajno takle ples stokrat
več kot je bilo napravljene škode,

"Tu imate sto dinarjev in za ostalih sto prinesite vina
ten mladim ljudem, da bodo poplaknili strah,"

V sobi je kar završalo,

Tomaž Harambegovič in Janko Ahačič sta si oblekla suknje,
želela vsem "Lahko noč" in odšla. V Ribnikarjevi gostilni pa so na»
daljevali s plesom in petjem skoraj do jutra,

9.

Minevali so dnevi, tedni in meseci« čas gre-svojo pot in
prinaša s seboj novo življenje,

Tudi^na Golniku ni bilo drugače,

Tomaž Harambegovič je med tem že odšel, Nič ni pomagalo.
Rentgen, sedimentacije, sputum in še vsi drugi pripomočki, s kato=
rimi zdravniška veda ugotavlja tuberkulozno bolezen, so kazali
točno in vstrajno same negativne rezultate, Harambegovič je bil
zdrav in konec,

Janku Ahačiču se je zdravje le počasi vračalo, toda go=*
tovo. Zdravniki so vedno bolj smelo trdili, da ga bodo pozdravili*
Tudi sestra Valentina je bila o tem prepričana. Ona pa-
ga j e hotela vrniti tudi Bogu, Doslej ni imela nobenega uspeha.
Žrtvovala se je, kolikor je mogla, Odpovedala se je petju, Kolika
žrtev je bila to zanjo, lahko presodi samo pevec. Mnogokrat si je
želela, da bi se že povrnil k Bogu, da bi mogla zopet peti. Vedno
bolj pa je bila prepričana, da tega ne bo nikoli dočakala,

Kolikor bolj je spoznavala nesrečo Bogu odtujenega člo=
veka in kolikor bolj se je poglabljala v veliko žrtev trpljenja
Kristusovega za neumrjoče človeške duše, toliko težje ji je bilo,
da ni našla sredstva, s katerim bi bilo mogoče vrniti zakrknjenemu
človeku vero. Toda obupala ni.

Veliki teden je imel gospod kurat postne pridige, v kate=
rih je govoril o trpljenju Kristusovem, Takih govorov še ni sliša=
la. ho teh pridigah se je sestra vedno potopila v premišljevanje,In
v nekem takem premišljevanju je ponudila Jezusu zadnje, kar je še
imela na tem svetu*

^"Jezus, ako nisem preveč vsiljiva, rada pomagam tej ne¬
srečni duši in dam svoje telesno življenje, ako vrneš dušno življe=
nje temu ubogemu človeku. Naj pridenem k Tvojemu velikemu zasluže=
nju še majhen delež iz svojega,

+ + + + +

Zdravniki, njihove družine, zlasti otroci, pa tudi sestre,
ki so bile zaposlene pri strežbi bolnikov in v ambulatorijih, so ži=
veli stalno v okuženem ozračju. Več sto ali tudi več tisoč bolnikov,
ki so imeli po večini vsi odprto tuberkulozo, so z dihanjem in sploh
s svojo navzočnostjo stalno napolnjevali zdravilišče z bacili, s
katerimi so okuževali zrak. Ravnatelj zdravilišča je moral zelo skr=
beti, da ohrani zdravje vsem tem, ni so z nevarnostjo svojega zdrav=
ja tisočem pomagali do ozdravljenja, (Prihodnjič dalje).

Izdaja pisarna narodnega delegata papeške misije v Tristachu pri

Lienzu.