r,
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
.	$6.00
.	$3.00
Za Na« York celo leto •	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
_ Velja za vse leto • B Za jjoi leta - . .
i
i
GLAS
List ^slovenskih delavcev v Ameriki«
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHeliea 3—3878 NO. 62. — ŠTEV. 62.
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NEW YORK, TUESDAY, MAECH 15, 1932. — TOREK, 15. MARCA 1932
VQLUME XXXX. — LETNIK XXTX
GLASOVANJE 0 PROfflBIOJI V POSLANSKI ZBORNICI
M0KRAČI SO SPRAVILI SKUPAJ 187 GLASOV TER SMATRAJO TO ZA NAJVEČJI USPEH ZADNJIH LET
Izza uveljavljenja Volateadove postave je bilo to prvo glasovanje v poslanski zbornici, ki se je tikalo odprave prohibicije* — "Boj je skoro izvo-jevan," je rekel mokraški poslanec Linthicum* Po zatrdilu kongresnika Becka, nasprotuje več republikancev nego demokratov prohibiciji.
WASHINGTON, D. C., 14. marca. — Poslanska zbornica je danes z 227 proti I 87 glasovom zavrnila predlog, naj se začne pečati z odpravo prohibicije.
G1 csovanje glede odprave prohibicije je bilo prvo izza uveljavljenja Volsteadove postave.
Volsteadova postava je bila sprejeta leta 1919 z 287 pr-oti I 00 glasovom.
Ko jo je predsednik Wilson vetiral, se je vršilo ponovno glasovanje, pri katerem je bilo oddanih zanjo 1 75, proti nji pa 55 glasov.
V primeri z onim glasovanjem se je število mo' kračev podvojilo. Proti preklicu je glasovalo danes 1 I 4 demokratov in M 2 republikancev, za preklic pa 97 republikancev in 90 demokratov. Speaker Garner se ni udeležil glasovanja.
Vsi kongresniki iz držav New Jersey, Rhode Island in Connecticut so glasovali z mokrači. Deset newyorskih kongresnikov se je pridružilo suha-čem, dvaintrideset mokračem, eden se je pa vzdržal glasovanja.
Demokrat Linthicum iz Marylanda, predsednik mokraškega demokratskega bloka, je rekel, da je glasovanje jasno pokazalo, da se je dežela začela vračati k pameti. Se enih volitev potrebujemo, pa bomo imeli v zbornici večino.
Republikanec Beck, voditelj republikanskega mokraškega bloka, je pripomnil: — Nihče ne more prikrivati dejstva, da je bilo glasovanje moralna zmaga za mokrače. Ko se bo kongres prihodnjega decembra zopet sestal, torej po volitvah, bomo obnovili svoj predlog. Nadvse značilno je, da je za odpravo prohibicije glasovalo več republikancev nego demokratov. To dejstvo je velike važnosti za delegate, ki se bodo udeležili republikanske narodne konvencije. Današnje glasovanje je jasno pokazalo, da bi si republikanci podpisali smrtno obsodbo, če bi sprejeli na narodni konvenciji su-haško planko.
Republikanec Cooper iz Ohia, ki je zagrizen prohibicijonist, je rekel:
— Mokrači so v zadnjih letih znatno pridobili na moči, in zamorejo črpati precej upanja iz današnjega glasovanja. Toda do dvetretinske večine je še dolga pot.
Suhaški voditelj, demokrat Blanton iz Texas, je poudarjal, da je današnje glasovanje alarmni signal za suhače, ki se morajo organizirati in z združenimi močmi odbiti napad mokračev.
Tekom debate so skušali suhači dokazati, da-se bo vrnil v deželo salon, nakar so odvrnili mokrači, da bodo takoj glasovali za ohranjenje ^rohibicije, če bi obstajala le najmanjša nevarnost, da se vrne salon.
Danes je bila v Beli hiši delegacija hotelirjev in restavraterjev ter izročila predsedniku Hooverju prošnjo za izpremembo Volsteadove postave.
Delegatje so poudarjali, da dejajo špikiziji poštenim lokalom veliko konkurenco.
Ako bi bilo vrnjeno pivo, bi lahko vlada skolek tala vsako leto nad šest sto milijonov dolarjev na samem davku.
Milijonar Eastman se je ustrelil
BRIAND NA ZADNJI POTI
Pol miljona ljudi v spre-vodu. — Apostol miru je imel temu primeren pogreb. — Vojaki v procesiji.
Pariz, Francija, 14. marca. — Zastopniki vseh narodov in domovina Francija je izkazala zadnjo east .svojemu voditelju Ari-stidu Briandu. Pol milijona ljudi je stalo po ulicah, po katerih se je pomikal mrtvaški sprevod. N.je-govo truplo je ležalo v zunanjem ministrstvu, nad katerim je gospodaril toliko let.
Ker je bil Briand "apostol miru". je bil tudi njegov pogreb prirejen v tem smislu. Njegovega trupla niso peljali na lafeti, kot navadno velike državnike. temveč konji so ga vlekli v navadnem mrtvaškem vuzu na ]M>kopa-lišče. Tudi vojaštvo je bilo zastopano v zelo majhnem številu.
Za krsto je korakala deputaci-eija vojakov iz svetovne vojne in nosila napis Briandovega slovitega izreka, ki ga je izgovoril lia konferenci Lige narodov: "Proč s topovi in puškami 1"
Ta napis je prevzel ob cesti stoječe ljudi. Spočetka boječe, zatem so pa glasno vsi pričeli ploskati.
VATIKANSKA ŽELEZNICA
ŽALOSTEN KONEC MLADE LJUBEZNI
Deklica iz New Yorka je bila štiri dni v gozdu s svojim ljubimcem. - -Našli so jo ustreljeno*
Neuruppin, Nemčija, 14. marca. Mathilda Disehma<nn. stara 12 let.-iz Xew Yorka je, izginila s IG let. starini Ilerbertom Iluelsen. Živela sta v gozdu štiri dni. Oba so našli v gozdu ustreljena.
V svoji goreči ljubezni sta sklenila, da pobegneta v gozd. Podnevi sta se tiščala pod grmovjem, ponoči pa sta hodila okrog iskaje hrane.
Ko so ju našli, je bila deklica mrtva. Iluelsen pa je še živel. I*o njegovem pripovedovanju, se je deklica sama ustrelila. Iluelsen ji je izvil revolver in se ustrelil v glavo. Zakaij se je dekle ustrelilo, Iluelsen ne more povedati.
Frederick Dischmann. ki živi v Corona. L. .. je pred letom poislal svojo hčerko Matildo k svojemu bratu v Nemčijo, kjer je obiskala šolo. V šoli se je spoznala z mladim IfuHsenom in med njima se je razvila mlada ljubezen. Xi-kdo pa ne more dognati, zakaj se ji* tako mlado dekle ustrelilo.
IRIG0YEN MORA SPREJETI P0MIL0ŠČENJE
Bivši argentinski predsednik se nahaja v ječi. Sedanji predsednik ga je pomilostil.— Pomilo-ščenje ni hotel sprejeti.
Buenos Aires, Argentina, 14.
marca. — Zvezni sodnik Jantus j je odločil, da mora prejšnji argentinski predsednik Ilipolito Irigoven sprejeti /pomiloščenje, ki mu ga je pred kratkim podelila argentinska vlada.
Irigoven je odklonil pomiloščenje. katero mu je podelil prejšnji predsednik J ose Krihuru, predno je oddal svoje mesto novemu predsedniku AugustLnu I*. Justo.
Mesto pomiloščenja zahteva Tri-goven novo preiskavo glede ob-j dolžitve, da so se tekom njegove-I ga. pred„sedništva dogajale pri j vladi nekatere nerednosti in pod j katero obdolžbo je tudi bil po-j slan v ječo. Irigoven pravi, da jr; nedolžen.
ŠVEDSKEMU KRALJU UŽIGALIC JE SLEDIL V SMRT G. EASTMAN
V teku treh dni sta se prostovoljno poslovila iz življenja dva moža, ki sta igrala veliko vlogo v ve-leindustriji oziroma velefinanci. — V Parizu se je ustrelil švedski kralj užigalic Ivar Kreuger; v Ro-rhester, N. Y., pa George Eastman. Eastman si je vzel življenje zaradi neozdravljive bolezni. Kaj je gnalo Kreugerja v smrt, se zaenkrat še ni dalo natančno dognati.
Tozadevna 'poročila se glase
Vatikansko mesto, 14. marca V nekaj dneh bo dokončana va-' tikanska železnica, ki bo najkraj-1 ša na svetu. .S pi vim vlakom se bo peljal papež Pij. Železnica še več mesecev ne bo blagoslovljena. !
Vatikanska železnica, ki bo merila 60() čevljev, ne bo samo najkrajša na svetu, temveč bo tudi imela najboljše vozove.
Ima dva železniška tira in pod Vatikanom je .SIX) čevljev dolg predor. Železnica bo vozila samo od cerkve sv. Petra do meje papeževe države.
Papežev vlak sestoji iz treh jeklenih vozov in so najkrasnejše opremljeni. En voz je namenjen za papežev prestol, drugi ima kapelico, tretji pa je namenjen za papeževo privatno uporabo in v njem je bo papež jedel in spal.
VSE ZA L1NDBERGHA
Budimpešta, Ogrska, 14. marca. Mrs. Ludvig Horvat h„ mati desetih otrok, je zastavila svoj edini prstan, da je mogla plačati za mašo s posebno prošnjo, da bi bil vrnjen odveden LindtJerghov sin.
Svojim otrokom tj*' naročila, da morajo moliti vako jutro in vsak več čer za srečno vrnitev Lindbergh o vega sina.
ČUDNA OPERACIJA
LETALCI SPUŠČAJO
HRANO RIBIČEM
Venice, Cal., 14. maera. — .J. llein iz Long Beach. Cal. je imel nesrečo, ko je lovil ribe. Ko je z velikim .sunkom mislil iz vode potegniti ribo. je bil samo prazen trnek, ki se mu je zapiči v oko. Zdravnik in bolniška strežnica mu ga nista mogla izdreti.
Xa pomoč pride policist Enie-rik in ko vidi položaj, hiti v bliž-! njo garažo, prinese velike. 25 \ funtov težke klešče za rezanje ži-J ce, odreže konec trneka in zdrav-j nik nato lahko izvleče trnek iz
BANKA HOČE IZPLAČATI DENAR
Chicago, 111., 14. marca. — Unity Trust and Saving Bank je že četrta banka v Chicagu, ki prosi vlagatelje, da pridejo in dvigndjo svoj denar, da more banka končati s svojim poslovanjem.
Obvestila na vlagatelje -se gla-
sc: .' 1
— Nesmiselno je voditi kako
trgovino, ako ni mogoče napraviti dobička, ali pa da se vsaj pokrivajo stroški. Zato smo odločili, da banko zapremo. Kač ne vloge bodo izplačane v celoti.
Bančni uradniki pravijo, da so se bančne vloge v enem letu skrčile od enega milijona na 300 tisoč dolarjev.
..Helsingfors, Finska, 14. marca. Pet aeroplanov je vrglo živež za ribiče in mrvo za konje, ki se na- J hajajo na ledenih ploščah v Fin-j skem zalivu.
Izmed 7(>0 ribičev, katere je odpeljala ledena plošča in ki se je pozneje razbila v več manjših plošč, je bilo rešenih 300 in 100 konj, drugi pa se še vedno naha-| jajo na ploščah, ki pa se bližajo otoku Seitskar. Ker je sedaj zopet nastopil mraz. je upati, da bo-j ponesrečeni ribiči mogli po ledu na suho.	j
ARETIRAN. KER
JE USTRELIL BIKA
New Mexic, Mehika, 14. marca, i Poročnik Vineentc Gomez je bil j aretiran v Pueblo, ker je ustrelil ! bika, ki je ušel iz arene in se za- j letel med gledalce.
Policija ga je pridržala pod ob-J dolžbo. da je nepremišljeno rabil j orožje.
PAPEŽ RAZVELJAVI
_24 ZAKONOV
Vatikansko mesto, 14. marca. Papeževo sodišče Kota. je lansko leto razveljavilo 24 porok, 32 pro-) šenj pa je zavrglo, llota je naznanila samo število razveljavljenih porok in zavrnjenih prošenj, toda imen strank ni objavila.
KONEC POLJSKE STAVKE
Varšava, Poljska, 12. marca. — Večina 30.(KX) prenroga rje v v o-k rajih Sombrowa in Krakov se je vrnila ua svoja me^ta. Stavkali so 24 dni. ke .so družbe znižale njihovo plačo za osem odstotkov.
SMRČANJE VZROK
SMRTI OČETA
Estevan, Sask, 14. marca. — Ker je isin preveč smrčal, njegov; oče John Shay, star 05 let. ni mogel spati. Oče rahlo prime sina, da bi ga obrnil. Sin. misleč, da ga je zgrabil kak vlomilec, »atpade očetu in oče se zgrudi mrtev na tla.	~	1
MOČAN POTRES V MEHIKI
Vera Cruz, Mehika, 12. marca. M of-a n potres ko čutili v Vera Cruz. Orizaba in Cordoba. Potres se je raztegnil do Teh a un tepec.
Poročilo ne omenja nikakih žrtev. toda 'poškodovanih je bil več poslopij.
ZLATO NA NEW ZEALANDU
Auckland, New Zeland, 14.
mania. — Poročila naznanjajo, da so v Aroha gorovju. 60 milj od Aucklanda našli osem zlatih žil. Kot poročilo naznailja. je ena ži-la na dveh mestih visoka 50 čevljev.
Rochester, N. Y., 14. marca. — Predsednik Eastman Kodak Company, George Eastman, ki je bil med najbogatejšimi ljudmi na svetu, se je ustrelil skozi srce.
Eastman je šel v svojo sobo, rekoč, da lioče nekaj pisati. Ivinaiu nato so zaslišali strel. Ko so uslužbenci prihiteli v sobo, so ga našli mrtvega.
Predno se rje ustrelil, je napisal na List:
"Mojim prijateljem: Moje delo je končano. Zakaj čakati?
G. E."
-Njegovo premoženje se ceni na r>00 milijonov dolarev. Star je bil 77 let in je bil zadnje leto bolan. Zadnje metseee sploh ni mogel iz svoje hiše.
Eastman je ostal samec skozi celo svolj-e življenje in je živel v veliki, raizkošno opremljeni palači z velikim številom uslužbencev.
V dobrodelne namene je v svojem življenju razdal okoli 75 milijonov dolarjev .
Kil je velik prijatelj Tli omasa A. Edisona, Henry j a Forda in Harveva S. Firestone. Vsi predsedniki Združenih držav zadnjih let so bili njegovi osebni prijatelj.
Pariz, Francija, 14. m area. — Ivan Kreuger, švedski kralj vžigalic in najbogatejši mož na svetu si je s strelom skozi srce končal življenje. Dan poprej je prišel iz Xew Yorka s parnikojn I le de France in imel je dogovor, da se takoj po njegovem prihodu v Pariz vrši konferenca z uradniki njegovih podjetij, z ameriškimi, angleškimi in francoskimi bankirji.
Podpredsednik K r e u ge r j e v ega trusta je prišel v hotel, da izve za vzrok, zakaj Kreuger ni prišel na konferenco bankirjev. Ko njegov služabnik pogleda v njegovo sobo. najde svojega gospodarja mrtvega in oblečenega na postelji z rano na srčni strani. Poleg nje ležal revolver, katerega je kupil malo prej v Ameriki.
Kreuger je bil sin ravnatelja neke tovarne za užigalice. Leta 1900 je prišel v Xew York, kjer je bil zaposlen pri utavbinski družbi Pury and Henderson. Leta 1002 je šel kot inžjnir v London in je v tej lastnosti deloval pozneje v Kanadi in zopet v Združenih drŽavah.
Leta 1908 se je vrnil v Stockholm. kjer je ustanovil družbo Kreuger in Toll. Vpeljala sta monopol na vžigalice.
Mnogo svojega denarja je imel založenega tudi po raznih drugih vele-industrijah ; imel je tudi več železnih rudnikov in imel za več milijonov dolarjev delnic brzojavne in telefonske družbe.
Njegovo premoženje je bilo lansko leto 405 milijonov dolarjev.
Star je bil 52 let
TEŽAVE PRI PRINČEVI ŽENITVI
Prinčeva mati je več let ločena od svojega moža. — Zahtevala je cerkveno poroko. — Princ je odklonil.
London, Anglija, 14. marca. —" Zakaj se bivša ruska velika ku<> ginja, Marija, mati princa Len-narta ni udeležila iporoke svojega sina s Koro Xissvandt, je bilo pojasnjeno v "Heraldu" sledeče:
Velika knegmja Marija, najdu-hoviteja in najbolj demokratska, izmed vseh Komanovieev, je ime-la burno življenje. Kot mado dekle se je poročila švedskim princem Viljemom, očetom princa Lennarta. Vsled strogih predpisov švedskega dvora se je počutila nesrečno. Svojega .iicžn jo pustila in poroka je bila razveljavljena. Ko je prišla ruska revolucija, ji je švedski dvor vrnil nekaj njenih dragocenosti, toda večina dragocenoti, katere je prinesla s seboj kot doto. je ostalo v Stockholmu. Iz tega dobiva sedaj njen sin svoje dohodke.
Po ruski revoluciji je morala velika kneginja skrbeti za svoje življenje. Od svojega moža ne dobiva nikake pdpore, kakor tudi ne od s vaj ega sina. Bila je zadovoljna # poroko svojega sina, ker je bila demokratična, vsled česar se je odločila, da se udeleži njegove iporoke.
Odpotovala je iz .Xew* Yorka in so je sestala s svoj mi sinom v Southamptonu. Toda vse njeno veselje je bilo pokvanjno, ko ji sin pove, da se bo poročil samo civilno in ne v cerkvi. Kekla je svo-^einu sinu: — Pripadala sem stari ruski vladi; ko pa je prišla revolucija, sem šla svojo pot. Bolj-ševiki se postavljajo, da so ubili Boga. Zaradi mcJie se poroči v cerkvi! Prišla sem 3000 milj daleč. da vidim tvojo srečo. Nikdo izmed tvoje družine ne bo prišel, nato napravi to zaradi ttn*ne.
Lenuart ji obljubi, da ji bo spo-. ročil svojo odločitev č&z dva dni, X je go v taijnik sporoči po telefonu materi, da se hoče poročiti civilno.
Razočarana sklene Marija, da se ne udeleži »poroke svojega sina.
Leta 1914 je bila Marija ločena od princa Viljema. Od&Ia je v Rusijo. Tekom reiolucije je pobegnila v Pariz, kjer je morala skrbeti za svoje zivljeiye. Poročila hc je s princem Putianom. Leta 1929 je prišla v Združene države in je bila v neki newyoriki trgovini.
svetovalka M modo.
•OX Al V A BCD A"
NfWYOEE, TUEflpAT, MAS OH 15, 1932
THE LABGK8T SLOVENE DAILY in U. B. A.
OI Ibl	fwi|
31« «. IStk Itnet, Bomfb of Minbrttaa,
of »bora officer* New York City, N. 1.
O L AS
M HODI
Iran Dmj Except laodtyi ud HoMrtay
m ceh> Lete velja um
In K%nadr ^.....nm,-
trn ipui ........____
In Cukl tri«. .—_—v
Ameriko,Za Nev York aa oato leto
.... WJM Z a pol tet«------
$3.00 Za tnoMiDJtvo sa celo iMo —41 JO Za pol leta _________________________
$7.00
...$7.00 43-60
OuOecrlptloD Yearly $0.00
AdTertuemaat an
Oin Maroga- lahaja faakl dan imemll nedelj Id pr«
td«. bras podpua ta ueetmoett m n« pnoMujejo Denar naj M bla-•>tob poJUjao po Monej Order Pri apremembl kraja naročnikov, aimo ia m oam tudi prejftnje blvallifte nawiaial. da hitre) • najde
mo naalomlka_
M V.
«&aoDA \ uo • i$u> Umi.
Telephone: CBelaea S—XS7$
LIGA NARODOV IN DALJNI IZTOK
/z Slovenije.
Med Ženevo, kjer fcborajeju zastopniki sveta lige narodov, in med Tokiom, glavnim mestom Japonske, k.;< r kujejo japonski mili t arih t i svoje naerte, je velika razdalja.
Ta razdalja pa ne pride vpoštev le v zemljepisnem pogledu. Tudi v uaziraujih je nepremostljiv razkol.
V Ženevi prkiigujcjn o miru, dočim rožljajo Japonci z orožjem in se pripravljajo na nadaljne roparske pohode.
Japonci bodo vkratkem uvedli splošno ofenzivo proti Kitajcem, ki branijo cesto, vodeeo proti Nankingu.
Navzlic premirju so izbruhnili v okrajih Liating in Lutuchiato vroči boji. Me^to Kiating je i>ožar skoro po- ( polnoma uničil.
Izredno zborovanje Lige na rodov, ki .se je pečale s problemi na Daljnem iztoku, se je od godilo. Diplomat je so sklenili, da ne bodo priznali nobenega japonskega uspe-! ha, ki je bil izvojevan z orožjem.
Nadalje je bila imenovana komisija, obstoječa iz devetnajstih članov, ki bo preiskovala japonsko-kitajski konflikt.
To sicer lepo zveni, v resnici pa jako malo pomeni. Ničesar ni bilo namreč storjenega za pomirjenje obeli nasprotnikov.
Zdi se, da je bila z Aristidom Briandom, ki je prejšnji teden umrl, pokopana tudi Briand-Kelloggova pogodba, ki izloča vojno kot sredstvo za uravnavo političnih sporov.
Mirovni apostol Briand je legel v grob, v slovo so mu p*, grmeli kitajski in jai>onski topovi.
Usoda mu je bila mila, ker ga je poklicala tako zgodaj.
Kajti če bi še par let živel, bi bil nemara priča novi svetovni vojni, ki bo brez dvoma dosti bolj pošastna kot ie bila vojna, ki se je končala leta 1918.
NASI V AMERIKI
9. marca okrog 7.45 uri je bil najden na avojem domu v Cleveland*) Nick Svetonovich, star 59 let Mrtvega so nail© njegova no-pro ga in hčere, ki so se vrnile i t cerkve- JSdravnik. ki je bil poklican, ni mogel ustanoviti vzroka smrti, zatorej je bilo truplo odpeljano v okrajno mrtvašnico za pregled. Zapušča soprogo France* in štiri hčere, Lucille. Frances, Tomazinu. Angel la in sina Frank.
—	9. marca je bil prepeljan iz Detroit, Michigan, v Cleveland, dobro poznani rojak Andrej Jarc, ki je preminul v soboto v University bolnišnici v Ann Arbor, Michigan. Zadnjih šest let je vodil alaščičarno v Detroit u, poprej Pt^e dolgo vrsto let živel v Cleveland. Pokojni je bi! star 44 let in je bil doma is ("me vaisi pri Ljubljani
—	V Mestni bolnici v Cleve-landu je preminul za pljučnici) A. Gregorič, star 38 let. Zapušča soprogo in hčer Rosi. V Clevelandu
bival 18 let. Bil je rojen v Hcagotužu pri Črnomlju na Dolenjskem, kjer zapušča očeta in tli brat«.
—V Clevslandu je preminula Antonija Jerele, ki je dolgo bo-Itanjka je biLa rqj. Kraj-Stara je bila 46 let. Rojena bila v Mora viki gori, far* sv. fwi (Litiji. V Ameriki je bi-23 1st. Hanjka tapuiča mo-Iva sina, sestro m bra-
ta, v Evropi pa mater, sestro in dva brata.
—	Po sedem mee*ečui mučni l«zui je preminila v Clerelandu Angela* Aidišek, v starosti 20 let. Zapušča mater in tri sestre, Anto-uia, Mollv in bister Mary Francis Ivoyola. ki se nahaja v St. Joseph Academy v Michigauu. Družina Aidišek je bila težko prizadeta v zadnjem letu. Kruta smrt je s svojo koščeno oko kar trikrat (posegla ter prvič ugrabila očeta, ki je bil januarja 1931 za det od avtomobila in je podlegel za posledicami, drugič junija meseca. ko je preminila hčerka Anna. in sedaj pa je za njima šla še Angela.
—	Mrzle kopeli je bil deležen Frank Bačun v Michigan jezeru, pri Milwaukee, ko je v družbi dveh prijateljev šel sankat na te nek led. Ijed se je ^udrl in potopili «o se Vsi trije v vodo. Na (pomoč so jim prihiteli Mrs. Račun. Zvonar in njegov sin in Udovicla Imeli m) vsi dovolj dela prodno so jih potegnili iz vode in potem posušili.
—	5. marca zvečer se je v kle ti svojega doma, v West Allis, Wis., obesil rojak Tony Žlebnik, po domače Martinov, doma iz Grušovelj v Savinjski dolini. — Vzrok samomora je neznan. Po kojnik je bil preje več let član dveh društev, toda je tekom zadnjih let društva pustil, ker zaradi (previsoke lestvice je ime), preveč ca plačevati. Zapušča soprogo,

Fly Greek, N. Y.
Že je čas, da se eden oglasi iz naše velike naselbine, da drugi ne bodo mislili, da smo izumrli.
Poročati moram, da zimo smo imeli prav milo dosedaj, sedaj je pa začela rogoyiliti, ko je zanjo skoro prepozno.
O delu ne morem poročati. Kar se tiče farinerja, ima skoro vsak dan isto delo, dohodki so pa pičli, ker nam slabo plačajo za naš pridelek.
iKar se tiče naše mladine, je dobro izvežbana v angleščini, a žalostno je povedati, da materin oziroma slovenski je.zik bo izumrl v kratki dobi, ako ne bo pomoči. Kdo je tega kriv.' Jaz vam postavim za vzgled Slovake, ki gredo) v duh u napredosti s svojimi otroci. Bil sem v dotiki ž njim v Herkimer in Little Flails. Imajo svojo faro. svojega duhovnika, svojega učitelja in učiteljico. Kar se tiče cerkve, sem jo videl od zunaj, kar se tiče dvorane, sem pa bil v njej. To je veliko poslopje, v katerem stanuje učitelj z družino, spodaj iuiajo dvorano za šolo. za društveno sejo, za svojo zabavo in (ples.
Bilo mi je milo pri srcu, ko sem videl slogo, ki je vladala med njimi. Vise jo govorilo materni jezik. od mladega do starega. Mislil sein si: — Kje smo mi Slo-veei 1 Ali bi mi ne mogli posnemati ta narod in bi dali naši uila-dui enako izobrazbo, da bi vpo-števali ineterinski jezik kakor ga oni. Jaz mislim, da. Dosti je oee-tov iti mater, ki ne znajo angleščine v pisavi in čitauju. D««sti jih je, ki imajo od 4 do S sinov in hčera. Dosti ih je, ki jim ni mogoče več kot do 8 razreda hoditi v šolo, nakar mora vzeti delavsko spričevalo in pričeti delati. Par let zatem si želi. da gre za kruhom v svet. Tedaj je mrtev za sta-riše. Had bi se razgovarjal v ma-terneni j«ziku, ipa se ne zna.
Ali ni vsak ponosen, ko sliši, da društvo priredi slovensko igro. nakar nastopi pevsko društvo. Kaj bo potem, ko to izumre? Ce-gava bo krivda, če ne nazadnjaških očetov in mater?
Jaz mislim, ako bi se združile tri slovenske naselbine, to so Little Falls, Flv Creek in East Worchester, bi bilo mogoče vzdrževati dobrega slovenskega učitelja, ki bi lahko poučeval mladino.
To je samo par migljajev očetom in materam da iaprevidijo. kaj je njihova dolžnost za napredek v bodočnosti. Pozdrav!
Frauk Triukaus.
Barberton, Ohio.
Dali bo kdaj konec te neljube krize, ki je povzročila neznosno breme delavcu trpinu, ter ga kar naprej tira direktno v propast i Tedensko čitamo Glasila raznih podpornih orgauizacij, in na kaj naletimo? <Xa celo kolouo suspendiranih ter črtamh članov in članic, ki so bili navdušeni in ponosni, da spadajo v eno ali drugo podporno društvo v tej novi do-moviui, danes pa morajo društvo pod pritiskom krize opustiti, ker ni mogoče a-sesmenta plačati. Ali ni to obžalovanja vredno? Dnevno pa čitamo o dobrodelnih društvih. klubih itd., ki prirejajo igre, veselice, zabave itd., vse to v svr-ho brezposelnih, zakar jim gre čast in priznanje.
Društvo sv. Jožefa, št. 110 je sklenilo, da skupno z društvom sv. Srca Marije, št. 111 K. S. K. Jednote priredi dpe 19. marca t. in. v dvorani Samostojnega društva "Domovina" na 14. cesti igro v dveh dejanjih. Igra se imenuje "Fajfa tobaka" in "Časiea kave".
Vsebina igre je -zelo zabavna. Poleg igre bo še veliko drugih točk na programu, za kar vam jamčimo, da vam. ne bo žal pose-ta. Vstopnina je 2oc za odrasle, 10c pa za otroke. Čisti preostanek He bo razdelil med bedne člane in članice goriimenovanili društev.
Cenjeni sobrati in sosestre o-beh društev, kakor tudi ostali Slovenci in Slovenke v Barberto-nu in okolici, vsi ste prijazno vabljeni, da se te dobrodelne prireditve udeležite. S tem boste poka-
zali dobroto (svojim bližnjim, za kar se vam v imenu potrebnih že vnaprej zahvaljujemo.
Nasvidenje 19. marca t. m. ob 7. uri evečer.
53 sobratskim in sosestrskim pozdravom
John Ujčič.
Detroit, Mich.
Razmere v Detroit u se nič ne obračajo na boljše, pač pa na slabše. Dela se ne dobi ne za denar in tudi ne na drug način.
Vseeno pa, akoravno imamo žalostne razmere, detroitski Slovenci ne spimo. Veselice se vrše na enem ali drugem prostoru ysak teden in tudi udeležbe niso preslabe.
Sedaj pa smo ise celo ženiti pričeli rn sicer tukaj rojena mladina.
Zadnji teden si je za stalno na-djala zakoniki jarem gospodična Frances Poznič. hči znanega rojaka Franka Poznica. Svatba pa se je vršila pri rojaku Franku Strm-šeku na 2130 Monica Ave., radi večjega prostora.
Dne 1. marca se je |>a vršil j shower party, katerega je priredila tovarišiea gospodična Pavlina Travnik pri rodbini Alojz Smith na .">40 Granet Ave., Hazel Park, (Mich.
rdeležba je bila ogromna. To je bil pač dokaz, tla je rodbina Pozna- in hčerka pri tukajšnjih rojakih priljubljena. Daril je bilo toliko, da ipač ni izgledalo o kakšni depre-iji med tukajšnjimi Slovenci.
Skoda da ni takšnih domačih zabav bolj pogostouia. potem bi že človek pozabil batiuc in krivice. s katerimi nas obsipavajo tukajšnji delavski prijatelji.
Novemu paru želimo mnogo sreče v zakonskem življenju.
Eden navzočih.
Milwaukee, Wis.
S. P. Z. "Naprej" v Milwaukee, Wis. bo pel na radio dne 20. marca ob polšesti uri »zvečer (osrednji čas). Pri koncertu bo sodeloval tamburaški zbor "IlegjT*. Koncert bo oddajala postaja WTMJ, katera operira na 48<i.ti metrov — 620 kilociklov. Poslušalci so pro-šeni, da nam javijo potom pisem ali pa potom dopisnic, kako jim je ugajal koncert. Stvarne kritike so dobrodošle.
Določeni sta dve nagradi za poslušalce: ena za najbolj oddaljenega poslušalca, kateri bo uNa-preju" javil sprejem koncerta, druga pa za najboljši kritični ali drugačni opis koncerta, ne glede na to odkod pride.
Vse dopise je nasloviti na : "Naprej", c|o Station WTMJ, Mil-wauke, Wis.
Tatvina v Trzinu.
nedeljo, 28. februarja, ko so bili vsi domači v cerkvi pri službi božji, se je vtihotapil neki nepridiprav v hišo št. 99, last Marije Kvari p. d. 'pri Fingrafu' ter prišel skozi "trahtar" na senik in tam predrl požarni zid ter prišel v kamro gospodinje. Ker skrinje ni mogel odpreti, ima namreč dvojne tečaje, notranje in zunanje, je razbil pokrov s sekiro ter si nabasal denar čez 1000 Din. njenemu zetu Alojziju. Trojanšku pa je odnesel zlato uro z verižico, j prstane in drugo »zlatnino. Odšel jo nemoteno ter izginil. Ivo so se j domači vrnili domov, «?prva niti opazili niso, ker so bila vezna vrata zaprta. Ko pa je gospodinja prišla v svojo sobo in opazila nered, je takoj vedela, da je bil izvržen drzen vlom. Zlikovea orož-ništvo zasleduje.
ca sv. 1'rlia. stara božja pot. Pod cerkvico je Pajnova graščina, last turjaških grofov. Malo dalje spodaj leži vas Zales v ravni črti meti Sv. Trojico in sv. Urhoni. Poti vasjo je lual studeenc — sedaj tudi ves zamrznjen. Drugod je bila čudovita tiha noč, pri ognju 'i** pa burja silno razpihavala plamene in jih metala semtertja tako, tla je vsa Špelhiova domačija bila v ognju. Špelin ima škode do 100 tisoč dinarjev, zavaro-volnina pa znaša 30,000 Din.
s
Ogenj na Jesenicah.
Hudo oparjen otrok.
Ponoči od 2ti. na 27. febr. je po daljšem času zopet gorelo na Jesenicah. Tovarniška sirena na Jesenicah in Javorniku, žvižganje železniških lokomotiv, plat zvona itd. je spravilo vse Jesenice pokon ci. Sprva je v resici izgledalo, kakor tla gori Murava. to je oni tlel Jesenic, ki hi bil v si čaju požara najbolj ogrožen, ker se oudi hiše tako rekoč tiščijo druga ob drugo. K sreči pa se je izkav.alo, da gori le drvarnica hiše žHezničar-
V hiši šoKkega upravitelja Deško viča v Bakoveih se je zgodila precej huda nesreča.
i ja Lavrinica. ki stoji sama na po-Sestletni (najmlajši) sinček | hoeju Mirce.. Seveda hi bila v *lu-Dušan je vedno bil velik prijtelj , raj» vetra tudi tu nevarnost, da Štedilnika v kuhinji. Na topl.-m | b, Se spodaj ležeee hiše užgale. S štedilniku je presedel «-e-s*o eele \ kavlji in primernim orodjem so v
ure. Pred dnevi je reveža zadela huda nesreča. 'Na štedilniku se je zganil. Pri tem um je spodrsnilo in preden se je mogel ujeti, se je hiša. že speljal. Zadel je c»l> pi.->k«ir poln ! vrele vode. Pisker se je prevrnil j in votla se je /.lila na fantka. Hipoma se je razlegel po kuhinji o bujen krik. Domači so takoj priskočil k otroku. Revež se je hudo
oparil. Vroča votla je zapustila ,,	- , ,, ,
, .	, .	1'rogovni euvaj Ivan .Markovte
grozim sledove po levi nogi. desni i i • - - ......	...
, , . ,	, .	, - ki .v* euval železniško progo blizu
roki. bradi, ustnicah in po obra-! i- , •	, .. ,
1	kaknja, je pravil domaeim tla ->i
bo končal življnje. Pretekle dni je
brzojavil svoji tašči v Zenico, naj
takoj pridi-, eeš. da mu je žena
kratkem času potegnili goreče poslopje na kup in tako obvarovali, da ni pogorela ttidi stanovanjska
V REKO JE SKOČIL
NAZNANILO!
t
Prošnji Mr. Frank Sakserja za parobrodno agencijo so ugodile razne parebrodne črte. Parobrodna agencija bo poslovala pod imenom —
Atlantic Travel Bureau
in sicer v poslopju:
73 CORTLANDT STREET, NEW YORK CITY
Tvrdka se bo bavUa s potniškimi zadevami, poleg tega bo pa tudi pošiljala denar v Jugoslavijo in v druge dežele.
Ker mora tvrdka renti še nekaj podrobnosti, predno začne poslovati na 73 CORTLANDT STREET, opozarjamo rojake, naj se v vseh zadevah potovanja eeiroma pošiljanja denarja, zaenkrat ebračaje na —
ATLANTIC TRAVEL BUREAU, c. of Glas Naroda, 219 W. 18th Street, New York City. — Vsem tozadevnim vprašanjem bo posvečena takojinja
Zli.
Oparjeiiemu revežu so takoj nudili prvo pomoč, nato pa so poklicali tudi zdravnika. Mali revež mora prenašati silne bolečine in preteklo bo dokaj časa, »preden ho mogel zapustiti bolniško posteljo. ' Z malim vred trpijo seveda do-1 mači. ki morajo poslušati bolestno ječanje, a revežu ue morejo pomagati.
Ogenj uničil kmetijo."
Dne 127. februarja zvečer, okrog 11, se je vnelo »pri Francetu Petri-čil. posestniku v Zalesit št. ti, po-domače pri Špel in u. Kaj se ve. če ni bilo morda podtaknjeno.'! Do-i mači so se prebudili, ko jt* sila ! ognja bila največja. Ogenj je divjal z neznansko močjo in je v kratkem času upepelil hišo. hlev. skedenj in kozolbe. Rešili so sicer živino. ]>a kaj. ko je vse drugo zgorelo! Mrva in slama — vse je šlo! Iz hiše so rešili nekaj malega. Tužno je plat zvona oznanjal ogenj. Pa, ker se preslabo tdiši, premnogo ljudi ni niti vedelo, da | so imeli ogenj ponoči. Drugi, ki so se zbudili, so hiteli gasit in pomagat — pa ni bilo s čem. Vas Zales namreč leži na juž. pobočju hriba, na katerem istoji cerkvi-
Pravljica.
Ko je llog ustvaril ženski roti, je ž njim vred ustvaril rod nezadovoljstva.
Ženska je namreč tisto bitje pod božjim sol licem, ki ni nikdar zadovoljno in sicer -zato ne, ker noče biti. Daii ženski, karkoli hočeš. yedno bo po če drugem stremela. Predvsem kažejo ženske o-čito nezadovoljstvo s svojimi možmi. Pravijo, da so moški vzrok njihovega trpljenja in da so moški tisti, ki jim grene življenje ter jih spravljajo v obup.
Poleg tega. tla so nezadovoljne, so tudi skrajno odločne. Karkoli si zabije ženska v glavo, tako mora hiti in nič drugače.
Nekega dne so imele veliko zborovanje ter so razpravljale o vse h mogočih stvareh. Posebno se je odlikovala govornica, ki je takole govorila :
— Me ženske smo velike reve. Moški nas vedno zapostavljajo ill norejo. tla bi naša veljala. Kuhati moramo in prati, skrbeti za gospodinjstvo, in vse. karkoli je hudega na svetu, pade na naše rame. Najhuje je pa, ker niora-iin» v bojet-iuuh rotliti svoje otroki*. Odkar j«* llojr ustvaril človeški r<»d. jih že rodimo. Dolgo časa s ni o to prestajale, sedaj pa ne bomo več. Naj >pa za »zpremeiubu nekali časi moški rode.
Navzoče so govornici navdušeno ploskale ter so kiualo sestavile tozadevno resolucijo iu jo poslal«' na najvišjo instanco, naravnost v nebesa.
Ko so v nebesih tisto stvar prečit ali so obupno majali z glavami. Ženskam niso mogli kar meni nič. tebi nič ugoditi, zameriti se
zbolela. Tašča je prišla in zet jo | jini ipa tudi niso hoteli, kajti žen-je prosil, naj skrbi za svojo hčer.1 ska je vrag. če se ji zameriš, ker si hoče končati življenje. Domači so pazili nanj, toda v noči od četrtka na petek je odšel iz hiše in .se ni več vrnil. Šele /.ju-
tra j so ribiči potegnili truplo iz Bosne.
njegovo
Po dolgem razmotrivanju. razpravljanju in ugibanju so sestavili v nebesih sledeči odgovor:
TRINERJEV0 GRENKO VINO
Iproti zaortju. slabemu apetitu,glavo-Ibolti izejubi spania.V vseh lekarnahl
RADA BI IZVEDELA za svojega sina Franka Čehun, podo-mače Ukcov iz vasi Uozd 14 pri Kamniku. Pre«l 17. leti mi je poslal nekaj denarja in <xl takrat pa ni več glasu od njega. Prosim rojake, če kdo ve zaaij, da mi sporoči, če pa sam eita, ga prosim, da se mi oglasi, ali pa naj piše svoji sestrični: — Margaret Mat j an, 870 Bennett St., Luzerne, Pa. — Ana Čehun, Gozd 14, p. Kamnik, Jugoslavia.
(3x 12.14&15)
	fflWPT^lPWWlMT"	
		
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
oglašujte
«1
GLAS NARODA" ne čit* turno tih
članstvo, pač pa val Slovenci v vasi o|eo1IcL
- ... I .. .	II	■	i	-
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
■^■.u- -jr u t	.j-	——------ — — ■
— \'aši zahtevi ne moremo popolnoma ugoditi, kajti materin-bkili dolžnosti se ne da tako zlopa poveriti moškim. V splošnem so ženske 'za tako stvar tudi dosti bolj pripravne kakor moški. Da vam pa že vsaj deloma ugodimo, smo skomandirali. da boste v bodoče rodile brez bolečin. (Namesto vas bodo bolečine moški prenašali.
Ta odgovor ni bil ženskam ni«'-kaj posebno povšeči, toda mislile so ><i: — Uolje je nekaj, nego nič. Že vsaj bolečin nam ne bo tre-ba prestajati. Bodo že v.saj dedci videli, kaj se to pravi.
In tako se je zgodilo, da se je tiist«' dni dopolnil čas mladi, lepi iu čvrsti Marjanci. ki je bila komaj leto dni poročena. Poklicala je babico, dasi je ni potrebovala.
ji j'" bila za kompanijo nego za pomoč.
V nebesih so držali besedo. Marjanca je rodila brez težav iu brez najmanjše bolečine.
Pri teni se je pa spomnila svojega moža, in zasmilil se ji je v dno duše. -ra prestati.
O. ubogi, koliko nio-
—	Poglejt«'. — je rekla babici — kako je z mojim možem. Malo gouiilic skuhajte revežu in malo briuovčka mu dajte. Oh. kako se mi smili.
l>n babica je šla. tla stori kot ji je bilo naročeno.
Ko se vrne po preteku par minut, jo vpraša Marjanca:
—	No, kako je <z možem.' Ali revež zelo trpi.' — Oh, kako ^e mi smili.
—	Mož sedi na pori-u in veselo žvižjra — odvrne babiea. — toda z vaši in bortlarjem j<» nekaj narobe. V kuhinji sedi pri mizi in pretresljivo stoka.
Marjanca je še tistega večera sklicala tajno sejo vseh poročenih iu neporočenih žeusk.
A' resoluciji, ki je bila na tajni seji sprejeta in poslana nebeškim oblastim, je bilo rečeno, da je najboljše. če vse pri starem ostane.
ULAI MAlCOr
VBV YQM, TOBEBAV, MARSH K, lftM
Til LAEQW aLOVMl DAHjT in P. E IE
OZDEHANJU
LIKOVIC JOŽA:
NASA SRAMOTA
Mnogokrat se mi Je zdelo, da je t kupo je nenadoma kanil črn cureK tarnanje in trkanje na prsa radi [ nečesa nečednega in ostudnega,
alkoholizma ter nedostojnega obnašanja, ki je večinoma posledica nezmernega popivanja, samo nekaka pobožna navada oziroma
hlinjenje. Tudi si nisem mo^el misliti, da je naš človek surov in nemaren v besedah, čestokrat sem namreč cul, da je udaril Bo? na našo zemljo zlat pečat ter izvolil naš narod za. svoje poslanstvo. Toda nekoč sem naletel na pri-zer, ki je razgalil našo sramoto pred božjim obličjem .soncem in tujimi ljudmi.
V nekem znanem trgu v Zasavju so praznovali večjo slovesnost, kar so združili s cerkvenim opravilom in posvetnim slavjem. Cesta so bile preprežene z zelenimi venci, ki so bili -prepleteni s pisanimi trakovi; orjaški mlaji so se koša-tili koncem vrtov, vmes so se vrstile pritlikave hojce s svojimi mičnimi vršički. Napisi so poveličevali praznični dan. Ulice so bile pome lene, rože v oknih so dajale hišam prikupno lice. Dekleta so .-c razkazovale v no.ih oblckcah, o-četje so modrovali pred krčmami. Znani harmonikaš Frtičar je iskai ugodno priliko, da najde krčmar-ja pri dobri volji ter se dogovori za popoldansko gedbo. Berači so sc tkrivali za podi in pripravljali prazne malhe. Otroci pa so se zbirali okoli dveh cirkuških voz ter strmeli v kričečega pajaca, ki je vabil k predstavi.
kar je skalilo lepoto tega koščka zemlje.
Iz bližnje krčme je nenadoma u-darila kletev in psovka! Steklo v vežnih vratih je zasvencaio^ za-čulo se je 1 op u tan je in lomastenje. Sredi ceste se je naletelo šestero fantov, ki so se začeli divje ruva. -ti in pretepavati. Bili so zelo vinjeni, njihovi koraki so bili negotovi, med suvanjem so se močno opotekavali. Stari so bili komaj osemnajst do dvaindvajset let. Med pretepom so se utrinjale najgrše kletvice, ki jih čujes komaj v kakšni laški, obmorski beznici, kjer se zbirajo pri žganju razvpiti mornarji, slabe ženske in drugi ne-vredneži.... Vse ljudstvo vrh stopnišča je strmeč obstalo, gospod ju so v zadregi stopili skupaj in zmajevali z glavami, častniki so se spogledavali. Da bi preprečili zgledovanje so napotili goste po drugi poti.
Toda vinjenim pretepačem ni bilo mar. da jih zre vsa soseska in tuji gostje. Nekdo je sicer stekel po stopnišču nizdol ter jih pusku-sil odstraniti. Toda vsako prigovarjanje in svarilo je bilo zaman: Pesti so padale po licih nasprotnika, klobuki £o zleteli na tla ter se mešali pod nogami fantov. Že je brizgnila kri, rdeče kaplje so s? sprijelc s cestnim prahom. Ranjeni mladenič se je sunkoma iztrgal in s? pognal proti vrtu kraj stop -
Poletni dan je bil jasen, meglo so nic. Bil je mlad fantič, majhne po-
se razvleklc, drobni oblački so tekli na jug. V češmilju so se sladkali kos. z medeno kapljico, ki jo je ustvarila noč s svojim hladnim dihom. Polja so se svetila v belih sončnih pramenih. Go?di so se bu-diU, božja milost je pljusknila preko bregov vsemirja ...
Zgodnji bozjepotnlki so že prihajali iz bližnjih vasi ter se ustavljali pred cerkvijo, ki je stala vrh prijaznega hribčka, po katerem ^o bile speljane stopnice. Pregledovali so na stopnicah bleščeče odpustke in drugo sladko drobnarijo ter čakali kdaj udarijo zvonovi. Z vlakom so se pripeljali novi romarji. slavnostno razpoloženje je dahnilo skozi trg. Ko je začelo prl-zvanjati, se je vse strnilo k cerkvi. Pcbcžne množice so se pomikal* preko belega stopnišča, ki je dajalo boži emu hramu neko vzvišene in nebeiko častiUjivost. Prišli «o tudi uradniki in nekaj višjih srbskih častnikov, ki so se mudili tukaj na vatah ter so se odzvali vabilu prirediteljev. .. V trgu je vse zamrlo, samo varhl in krčm&rjl so o?tali doma. V vrtu pod cerkvijo pa se je postavila trojica orožnikov. da vzdrži po maši rod in mir. kajti ljudstva se je nabralo zelo mnogo.
Pred cerkvijo sem počakal, da so se oglasili zvonovi z zahvalno pesmijo. Orgle so veličastno donele, pevci so dajali Bogu čast in hvale Ljudje so se r&čell razhajati. Pri stranskih vratih so sc nabirali povabljenci. Srbski častniki v slavnostnih krojih so se blesteli med ostalim uradniitvom in gosti. _ Ljudje so se Jim spoštljivo odmtkali, posebno jim je ugajal zagoreli general, ki se je s svojim priljudnim obnašanjem približal vsakomur. Za njim Je šel škofov zastopnik v rdečem biretu. Vsa ta družba ae je začela vrstiti po širokem stopnišču, ki ae Je belilo v sončni pripeki. Narod se je gnetel ob pokopališkem zidu. kmetje v prainjlh suknjičih, radovedne ien-kke. otroci...
Slovesno razpoloženje Je bilo na viSku, V rebri ao nabijali mornarje, gromki poki so pretresali o-zračje, zvonenje Je neprestano donelo in glušik). Vea trg Je bil obllt z jar ko sončno lučjo, ostrešja sn se kopala v zlatih pollvkih, orehi in kostanji ao ae nalahno priklanjali in vabili v prijetno senco. Trg je ponižno čakal, da sprejme gosto in znance pod gostoljubno streho. Zdelo ae ml Je. da Je nad ostrešji razlit srebrn čast blesk, malo meglice, malo prijetnega nemira ... Vsa dolina pred menoj Je bila podobna dragoceni kupici, v kateri se
Vse se Je Ur to
stave, nezrel, malce zaostal. Spodnjo čeljust je imel raščeno močno naprej, tako da j3 spodnja ustnica pokrivala zgornjo, kar je dajalo njegovemu obrazu oduren izras. Njegova osebnost ni nosila ničesar fantovskega na sebi. Nič zdrav m. nič ponosa! Lica so bila rumenka-stobleda, oči bolne, prsa brez cvetja. obleka povaljana in blatna, davno je že ni očistil! Alkohol je
našel novo žrtev! Taki so bili tudi njegovi sovrstniki, bolj podobni nadležnimi pritlikavcem kakor pa krepkim fantom.
Vsi smo mislili, da se bo ranje.ii mladenič umaknil ali pa se bodo o-stali ustrašili krvavega dejanja. Toda ne! Pobiti fant se je nekoliko opotekel, obrisal kri in srage ter urno izruval večjo hojco, ki je krasila vznožje stopnišča. Z njo je začel mahati in udrihati okoli sebe. Nasprotniki so se mu sprva odmikali, pozneje so pa tudi oni polomili manjše mlaje. Papirnati trakovi so se raztrgali, pisani okra ski so zleteli v lahnem pišu na vrtove, prah sc je dvignil. Ljudje so še vedno postajali vrh stop-njišča in se zgražali nad fanti, ki so porabili na zapoved o posveče-vanju praznika.
Nekateri plašne ženske za pokopališkim ozidjem so začeli vikati:
"Jezus! Do smrti se bodo....'"
"Kar naj se zlasajo, saj so šc mlečni! Kaj jih boste milovale? Z leskovko bi jih!" je modroval star očak in previdno odvijal mehur s tobakom.
Razboritejši možaki in fantje, ki £0 se že v tretje vrnili od vojakov, so ob stopali pretepače. Tudi tem se
V KITAJSKEM VLAKU
Znani angleški zdravnik Thomas Lewis se je zanimal za vprašanje, zakaj človek zdeha. Zanimalo ga Je zlas-ti, zakaj poslušalci pri dolgočasnem predavanju ali govoru zdehajo nalezljivo. če namreč vidiš svojega soseda zdehati, začneš zdehati tudi sam. Pri pozornosti, ki jo posvečamo temu ali onemu pojavu v svoji bližini, deluje tako zvana reakcija čuta. Srce deluje hitreje, kri se hitreje pretaka po žilah in skuša priti v glavo. Če je pa okrog nas vse dolgočasno, če se za nobeno stvar ne zanimamo, so živčni sistem sprosti, kri začne tf-či počasneje in toksini, strupeno snovi, se zbirajo, da povzročajo bolečino, podobno krču. Organizem se pa vsake blečine brani in da pospeši obtok krvi, povzroči zde-hanje.
Zdehanje torej ni nič drugega, nego samoobramba organizma, kakor je vročina pri bolezni, in s njim vzpodbuja organizem v tilniku nabrano kri, da odplavi toksine, ki so se začeli zbirati. Če se ta ali ona nUšica skrči," stisne sosedne žile in kri teče po njih hitreje. Za žilice v vratu in grlu zadostuje zdehanje, da sprosti mišice v tilniku, ki jih človek potrebuje, če hoče rarviti pozornost. — Angleški zdravnik pravi, da zdehajo živali vedno po veliki pozor-
Dopisnik zelo razširjenega pariškega tednika "Gringoire" tako poroča o svojem potovanju s kitajskim luksuznim vlakom v bližini bojišča: — 44Čim je prispel vlak, sem pohitel k sprevodniku. Izdatna napitnina mi je odpila vrata kupe j a prvega razreda. To se je zgodilo ob dveh popoldne. Vlak je imel samo štiri ure zamude. Bil sem pošteno lačen in takoj šel iskat jedilni voz. Izkazalo se je, da je bil priklopljen prav zadaj. Moral sem prehoditi skoro ves vlak in tvegati več nevarnih skokov. Ki • tajske železnice ne poznajo namreč nobenih varnostnih naprav na stikih med vagoni. Natrpani vagoni drugega razreda so bili nepopisno umazani in smrdljivi. Potniki niso bili v stanju preriti se do stranišča, in na tleh so stale zoprne mlake. Luksuni vlak nima tretjega razreda, a najbrž ne 'oi mogel slabše izgledati. Jedilni vos je bil na srečo bolj snažen. Nato-čil sem dve jajci, zrezki n banano. To je bilo vse, kar mi je ponudil natakar. A čim je prinesel te dobrote na umazanem pladnju, so vstopili trije kitajski častniki. Prijazno so se nasmehnil, se vsedli k moji miri in se urno lotili mojega kosila. Čeprav sem bil hudo lačen, nisem ugovarjal. Saj to ne bi pomagalo. Naročil sem zopet isto. a natakar je sporočil, da so
To in
ono
IZ VSEH DELOV SVETA

Obsojen princ
V	francoskem mestu Montreaux sur Mere se je vršila te dni razprava proti princu Louisu Burbon-skemu radi pomarejevanja čekov. V nekem hotelu je za plačilo stroškov izdal ček na 150,000 frankov, dasiravno je njegov račun pri ban ki znašal samo 157 frankov. Sodišče je obsodilo princa na šest mesecev zapora in 10.000 frankov denarne globe.
Poslednja želja čudaka
V	Londonu je nedavno umrl bogat lord, ki je bil splošno znar. vsled svojih čudaških navad. Vse svoje premoženje nad trideset milijonov dina.rjev ye zapustil raznim športnim društvom, ki pa jim je posiavil pogoj, da merajo tu- j risti prenesti njegovo truplo preko j Mont Blanca, potem pa šele po- j koplje jot. Da bi prišli do mili>o-1 nov in izpolnili pokojnikovo po- j slednjo željo, so truplo balzamiva- 1 li in ga odpeljali v Švico. Tu so j našli par hrabrih gorskih vodn- ;
Poziv!
Izdajaii je lista j« v zvezi
z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "G. N.1
nosti. Mačka, ki je prežala nekaj njegove zaloge izčrpane. Pričel sem
ni posrečilo, da bi jih
minut na svoj plen. pa ga ni dobila, zazdeha. Vse živali, ptice in tudi večina plazilcev zdeha. Ne zdehajo pa žuželke, k jim jemlje narava toksine drugače. Nalezljivo zdehanje pa nastane iz posnema-razdvoiili.' r-la* človek zazdeha, sosed mu vi-
se na glas smejati, da bi vsaj za trenotek ustavil častnike. Čim sc je to zgodilo, sem z žepnim nožem odrezal izdaten kos mesa. ga vrgel v arak in ujel z zobmi. Vojna zvijača se je posrečila. Kitajci so se pričeli smejati. Ukradel sem jim
ampak je njihova prisotnost srd,	obrazu, kako mu je odleglo, še več grižljajev. Eden izmed njih
MORILEC SE JE SAM JAVIL
samo še podžgala. Noži so se za- J in zazdeha še sam. Nekaj podob bliskali. .. Toda med tem so že do- j nega vidimo tudi pri kašljanju. speli orožniki; posredovati so mo-j
rali s silo, dva ne po kome za so vr-»j----
gli v verige, ostale so pa razkropi-, li. Ljudje so se začeli razhajati. * Oddahnili so se. da ni prišlo do če- j
sa. hujšega. Počasi so pozabljali	_______
neprijetni dogodljaj, otroci so raznesli polomljene mlaje in raztrga- V l>oir-.-nis!u*iu liijru pri ne vence ...	varu j«- bil t«' dni umorjen
Samo bronasti bratje v linah so jii Stipan in umora je hil se trkali na svoja orjaška pr«a! Ijen njej»«»v ter klicali z neba blagoslov in cd- ki je po zloeiuu brr/. .<Jt*<ln izjri puščanje zaradi naše sramote, pre- nil. a se je tt- dni saiu javil >o«li-velike sramote!	j ščn in priznal umor.
Knjigarna "Glas Naroda"
216 Wert 18th Street	New York, N. Y.
mi je ljubeznivo ponudil rokob >c-bo. Seveda* sem pristal in se pustil takoj premagati. Kitajci so videli, da sem dober tovariš ter natakarju zame naročili novo kosi1').. Zdaj je natakar ustregel, ker se je menda zbal. Pričeli smo se po\o-t varjati. Natakar je bil za toima-! ča. Trije častniki so s prsti in je-Ujeiu-	pridno praznili krožnike. .ie
\udri-1 oa bi se zmenili za vilice m nože osiim- j Menda so bili bolj vajeni cdsotaiii pastorek I«nae Ue«-. J edinih palčič. Zraven so mi sle-■ vili vljudno vprašanja o zdravja I Jn starosti mojega očeta. matere sestre itd. Seveda sem moral tudi faz storiti isto. Ko so zapustili častniki voz. so mi sporočili, da so vsi trije polkovniki: - Povejte don-a da st? danes kosih v dobri družbi.'* Prav po kitajsko sem se prikloni! dasi sem dobro videl 2vezdice na rokavih, ki so mi povedale, da so bili bahači samo poročniki."
POVESTI in ROMANI i ***** - -
Svetlobe in sence ............................l.!l
(Nadaljevanje.)
1'redtržani. Prešern in drugi svetniki v gramofonu ........................5.1
Prigodi* rrbHirf Maje. trda vez 1.—
Ptiee selivke, trda vez.........................75
Pred nevihto ....................................-»5
Popotniki .............................................60
Poznava Boga ....................................JI
Pirfai .......................................................30
Povodenj ................~............................30
PraMci Jud«* .......................................25
Prisesa Uuronukrga glavarja .........30
Pravljice in pripovedke (Košutniki
1. zvezek ....................................40
tvezek.................................40
Prvič med Indijanci.............................3«
Preganjanje indijanskih nkisjonar*
jev..................—..............-.........30
........................................JS%
Revolucij* aa Portugal*« ...........30
Rdeča in bela vrtnica, povest .........30
Roman zadnjega cesarja Habs-
buriana ....................................L50
Rdeča megla __________________________________70
Rdeča kokarfe...................................U5
Sertant Dinvolo, vez.	1.60
Slovenki žaljive« ___________________________40
Slovenski R^inzon. trd. vez............73
Statiki invalid......................................^5
Kvota Genovefa.....................................50
Solne« in sence ____________________________45
Skrivno* najdenke ..........................33
Skazi Uma Indijo .........................M
Sanjska knjiga, mala -..............^....00
Sanjska, knjiga, velika ...............J90
Sanjska Mftjigp, (Arabska) .........L50
Spomini Jugoslovanskega dobra-
voljea. 1314—Uit ........................1.25
Sredosimei. trd. ve*. --------------------...00
broi. .—.....-........................40
Stranote vojne .............................M
Štiri amrtl. 4. sv-----------------------^35
Smrt pred hI*« ..........—..................Jto
Stanley v Afriki ...............................50
Spi min znanega potovalen —......1J0
Stritarjeva AgtbaUrfjlu broft ........JO
Sizto Šesta, povest iz Abruccv ........JO
Sin medvedjega lovca. Potopisni
rouiuu ...............-..........-............'......JI
Student naj bo. V. zv...................JU
Sveta Notburgn ..............................J5
Spis Je, male imvmU..........................J5
____________________J3
Slike (3le*ku> ..................................00
Spake, humoreska, trda vez..............90
SHAKESPEAROVA DELA:
Macbbet. tnlo ve/.....................
broširauu ............................
Othele....................................
Sen Kresne noli ________________
Skrivnost najdenke ...............
Splošna Knjižnica:
St.
-JO
...70 —70 -70 JI
1. < Ivau AlbrecUt) gruda, izvirna invest. 104 str., brlširano ....................................J5
JO
St. Ji. (Rado M urnik) Na
Izvirna povest, 181 str., broft. Št. a. (Ivan Rozman) -Ti
ljudska drama v 4 dej., broi.
105 strani ........................u__________J5
§t.
St.
4. (Cvetko Colar) klasje, izbrane pesmi, 184 otr.,
broSirano
................
Si. (Fran Milčiuski) FridoUa Žolna tal
Sina. veselomodre črtice I., 72 strani, broširano ___________________..25
Št. 6. (Novak) Ljuobsnasnoot ____30
št. 7. Andertonove pripovedko.
Za slovensko mladino priredila Ctva. 111 strani, broš._______________33
St. 8. Akt iter. 113 -----------------75
Štev. 9. (Uoiv. prof. dr. Franc Weber. > Problemi sodobne filozofije, 347 straul, broš. ________.—70
Št. 10. (Ivan Albreht). ..Andrej Ternoue. relljefna karikatura
in minulootl, 55 str., beoft. .........25
Št. 11. (Pavel Golta) Petertkove
poslednje sanje, boiična povest Št. 12. (Dr. Kari Kngliš) Denar narodoo-goftpodarski spis, pošlo venil dr. Albin Otfria, 236 str.,
broS. ______________—__________________»M
St. 12. (Frsu MiK-in*ki) Nagote! prstan, uarodga pravljica v 4.
dejanjih, Ol str., broš. ...............JO
Št. 13. (V. M. C.arSlu) Nadezda Nikolajevna, roman, poslovenil
IT. Žun. 112 str., broi ...................JO
Št. 14. (Dr. Kari EngliS) Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogrls. 230 str., brofi. -------
^t- 15. Edmoml in dules de lim
court. Item« Mau|4Tin ________________40
Št. IV. (Janka Sam.ri Življenje.
I«*smi. 112 str^ l»rus...............—..45
Št. 17. (Trosier JiariuMfi Verne du>e v vicah, |m»vest. prevel Ilir-
Ko Pretnar. 80 stra. ______________JO
Št. IS. 4Jaruatl. Vr.-hli.-ky» Oporoka lukoiikega graj^eaka. vrse-loiyra v enem drjauju. jtoidove-nil dr. Fr. Bradač. 47 strani.
bročirauo______________________ .23
Št. 10. (Gerhart Hauptmaut IV topljeni zvon, dram. bajka t tib dejaujlb. |Ni«loveiiil Aatou
Funtek. 124 strani, brofi. —...........JO
Št. 2U. (Jul. Zejreri Gmapn^i im Komurasaki, Japuuski nxuan. is fesHiw prevel dr. Fran Bradač, 151 straui. broš. —...............45
Št. 21. (Fril<»lin »4na) Dvanajst " kratkoteanOi zgodbic. IL 73 str.
broi. __________________________________________JS5
St. 22. (Toistoj > Kreulzcrjeva
sonata	-SO
št. 23. (Soi»bolue» t kmšigmmm. žal-
na igra. iiosluv. C. Uulor. 60 str.
bro&iraoo -______......-------------------
Št. 24. (E. L Bul mer) rsslfdajl
dnevi Pompejev. L del. 355 str..
broš, ..................................................Jf
Št. 25. Poslednji dnevi
II. del___________
Št. 2G. (L. Andrejev) trne asa-
ske. iioslov. Josip Vidmar, 82 str. broš. ----------------------------------„33
Št. 27. (Fran Erjavec) Rrezpo-selnsst in pisblsml skrbstva za
brezposelne, 8o str., broš.
Št. 'J9,
Št. 21. St. 32.
Tarzan sin Tarzan sin <
Roka roko
Živeti ______
E -----------------JO
trdo vez—1 JO
_______________________25
Št. 35. <(Jaj Salustij Krisp) Vojna S JugurtO, iK>slov. Ant. Dokler, 123 strani, broš. —..........JO
Št. oC. (K Sit ver 144 stratd ______
Meško) listki.
...05
ilvall in svet
Št. ST.
Št. 28. Tarzan
Štev. 39. La
Št. 47. Misterij duše ........
Štev. 48. Varznnove ilvall
—I.-r-
______M
-1—-.....-00
Štev. 40. Tarzappv sin. trd vez ....1 JO
GOZDOVI GORIJO
V južni Franciji vlada že dvr* meseca, krasno pomladansko vreme. Vsled suše pa so na mnogih krajih nastopili veliki gozdni požari. Južno od Bordeauxa je
posvetovanju s predstojniki so sklenili odgnati krave zopet v hleve gospodarja. Ko so utrujeni in vsled neuspeha nerazpoloženi eksekuter-ji prignali pozno avečer krave na pesrst-vo, so našli vsa vrata zaprta. Po dolgem trkanju se ju pojavil posestnik, da zarubljcnih kru/
kov, ki vsled slabega vremena si- j	, „
, ....	. ; ne vzame nazaj, ces. da je zelo za
cer niso sli preko najvišjega vrha.1
pač pa so balzamirano truplo pre- 1
nesli preko glavnih ledenikov, na -
kar so pokojnika svečano pokopa-
li.
Davili krave
urad in
da jc končno poravnal j dolžni davek. Po dolgem pogajc.-i nju so posestniku vendar cmch-i c-ali v lotiko. da je pristal na te-, da sprejme krave v oskibo pod r©-^ojcni, da mu erar plača dnevno i ra vsako kravo en zlot za prehra-
no do prihodnje javne dražbe. Ko
Pri nekem velepose stniku v me- • ^ jC ccZ dva meseca vršila ponov-stu Kulvarja na vzhodnem poli-:Iia dražbu. sc je pokazale, da so skem se je lepega dne oglasil so- j otroški posestnika mn&jo večji od dni eksekuior in predložil posle-d- j doižrnh davkov. Posestnikov! stro-nji opomin, da mora veleposestnik.!^ glasom pogodbe znašali S takoj plakati iacstaiick v davkii11	zlour\', davek pa 7000 zlot&v
7000 zlotov.
Kako je bil sodni eksekutor pre senečen.
in erar bo moral sedaj plačati 2 tisoč z'.ctov posestniku ali pa ji"'
ko ga je veleposestnik računati na konto prihodnjih dav-
prijazno povabil na kosilo. Po o-bili jedači in pijači je gespod eksekutor z; pet zavzel svojo zahtevo. — Dragi gospod, niti počeneg» groša nimam pri hiši. — mu je cd«c. »tesrčno odgovern gcspoa^i ' — Ce ne iu »rate plačati, sem pac prisiljen izvršiti rubezen. — je j crozii uradm organ	Vzemi >'
karkoli hočete, vse vam jc na ra^ -i ptilago. Ni drugega izhoda, ka'*.:; denarja mmaiuo?
Kat storili? Vsled gostoljubnt?a j sprejema »e je sodni eitsekutor ma- J lo obotavlja!, končno pa je zu-rubil 150 krav. Na napovedani dan sodne rubežni so odgnali vseh teh zarubljenih 150 krav na semenj :«.. javno dražbo. Nastop 150 ki a.' pod nadzorstvom uradnili oseb je v mestecu vzbudilo splešno senzacijo. Zanimanje za to nenavadno prodajo je izredno veliko, vendar se
kov.
Zakaj umre človek?
relo že doslej nad 2500 hektarjev; gozdov, pri Bergeranu pa nad sedem tisoč. Požari trajajo dalje. V r napori vojaštva, da bi jim omt io ostali brez uspeha.
I i
je posrečil^ nrodati kr-"'
samo to
cr.o zlo-
ui so biii v o telefoničnem
»t. »>. Šr. SI. Št. 54. Št. 55. Št. SG.
St. 57.
Siika De Graye —..........1.20
Slov. hplade in roasnaee....^0
V awt«|u ...........................1.—
Namišljeni Irolnik ________________.50
Tn in apkraj ftstla..............-30
trd
.L20
L
Vsakovrstne
RNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 3878
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
Kolikokrat slišimo vprašanje: za-k ij umre človek? Zakaj se stara? Ali ni mogoče smrt cnrmogočiti°
Na prvo vprašanje nam odgovarja angleški naravoslovec sir Arthur Thompson
"Glavni vzrok, da umiramo te ne glede ;ia bolezni in nesreče, dejstvo. da se človek izrabi.
Naravna ^mrt tiči v pomnožit vi nepomlajenih ostankov v žirljori-sko važnih organih
Izrabo telesa zadržujemo do neke meje s počitkom, spanjem, hrano m gibanjem, a organizem ae vendarle nagiba k temu. da se izrabi m oslabi • ■ Nepomiajeni o-stanki.*' naraščajo in ko pressnpii-J določeno mejo. je naravna smrt neizbežna.
% Po drugi strani so razni živalski tipi. kakor ribe in plazilci, ki ne kažejo nobenih starostnih pojavov.
Zdravniška veda. ki se bavi o problemom pomlajevanja, bo prej ali slej bistveno izboljšalo svoje dosedanje uspehe. Pa je to. t kolikor gre za prid človeškega plemena, sploh vredno truda? Dvomim. Problem pomladitve plemena ima svojo najboljši rešitev v tem. da rodijo otroke razmeroma mladi starši.
Ce bi be pa posrečilo starcu vrniti vuanjost in mladostno moc dvajsetletnika. potem se bo tudi problem rojstev na mah spmr.e-nil"
Bojna letala
Poročilo o številu bojnih letal raznih držav, prečitano na zasedanju Društva narodov, je vzbudilo presenečenje posebno v Angliji. — Angleška javnost namreč ni vedela. da je Anglija glede vojaškega t letalstva tako daleč ramfcala za nekaterimi drugimi državami.
Francija ima 1607 bojnih lotai. Anglija 706, Češkoslovaška 54C. Španija 462. Jugoslavija 627. Ru-munija 599. Amerika 1752. Japonska 1348. Če prištejemo še rezervna letala in pa civilne aeroplaxw!, ki so narejeni tako. da se lahko vsak hip i »premene v bojne, ima Francija 3000 sa vojno pripravljenih letal. Anglija 1434. Itglija 1507. Poljska 700. Češkoslovaška 687. Španija 649, Jugoslavija 924. Rumunija 709, Amerika 2851, Japonska pa 1939. Is tega je eaivl-dno, da je Anglija glede na Število letal na petem ineatu.
"O LAS K Al O D A*
NEW YORK, TUESDAY, MARCH 15, 1932
THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. A.
Naj ljubezen joče
rys —
ROMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za Glas Naroda priredil I, R
-n- n
5	(Nadaljevanje.)
Strpno kot ostra disonanea je zvenelo to vprašanje v soparno
razpoloženje.
Otokar se strese in je hotel skočiti pokonci.
—	Moja žena, — mrnira. toda njeni prsti, ki jih je čutil v svojih la-seh, »o ga trdo držali pred njenimi nogami.
—	I)a. vaša žena, Otokar, njene pravice, ki jih ima do vas! Kaj
vam morem tedaj biti jaz!
—	Vse. Lila. sam ako hočeš, Samo izgovori besedo, po katrri
tako hlepim, kot žejni po mrzlem studencu.
—	Katero besedo hočešf — priliznjeno .se skloni k njemu.
—	Da me ljubiš. Lila — to hočem slišati!
—	In kaj potem.' — vpraša Lila in ga pritegne k sebi in mu
nepremično are v oči.
__I'oteni boš moja. moja oboževana žena — moja boginja. —
vzklikne strastno.
—	To vendar ne more biti. Otokar, — vi ste vezani — to je nemogoče.
—	Je mogoče. Lila. — pravi s povdarkom. — kajti samega se-Uc smatram pro*toga — v resnici sem že dolgo — jutri, mogoče danes boš to izvedela.
—	Vi — vi ste se odpovedali ovoji ženi.' — Kot brez sape in v >krite zmagoslovju ji pridejo te besede iz njenih ustnci.
—	Da. Lila. zaradi tebe sem to napravil — in. ali me boš sedaj poplačala ?
T«daj pa se Lila vrže z veselim krikom na njegove prsi.
—	Da. Otokar. poplačati te hočem — ljubim te! In še dalje ho-«Vm ostati tvoja boginja in te vedno višje voditi! —O. že dolgo sem te ljubila! Nisem te privoščila drugi, ki te ne razume, ki ti je samo v napo t je na tvojem življenjskem potu. Vem v>e in že dolgo sem slutila. kaj je s teboj, kako težke so ti veai tega nesrečnega zakona.
—	llil sem še tako mlad in neizkušen.
—	In to je premeteno izrabila in te zvabila v svoje mreže.
Otokar prikima, sani ni vedel ničesar več. kakor samo to. kar
>o mu t f bujne, rde»V dekletove ustnice »govorile. Vse je bilo tako daleč za njim; preteklost, ki mu jo je pripravila nesebična, požrtvovalna ljubezen žene. je bila davno pozabljena. Živel je samo sreči teh dni. ko mu je Lila Flotova naklonila vso srečo. Ne njeni blesteči lepoti so visele njegove umetniške oči in je na njej vsak dan našel nove rare.
ytokar sedi na divanu in jo potegne na svoja kolena. Ujubeznji-vo pritisne Lila svoje lice na njegovo rame. ovije njegovo glavo s svojimi mehkimi, dišečimi lasmi in mu šepeče vse čudovite besede, da je bil ves omamljen. In bila je vesela, da je videla pred seboj moža tako udanega in brez moči.
Nekdo potrka. Lila skoči pokonci, medtem ko zakliče Otokar:
—	Notri! — Toda njeni lasje se zapleto v gumb njegovega slikarskega suknjiča, tako da se ni mogla naglo oprostiti in jo je došlee našel v precej mučnem položaju.
—	• o. ti si. Rudolf! — vzklikne Otokar nekoliko v zadregi, medtem pa pomaga Lili, da iztrga lase z gumba, kar se ni zgodilo bez bolestnih vzdihov mladega dekleta.
—	Da. jaz sem. — pravi Rudolf in pogleda oba in na obrazu je bilo videti, da tega ne odobrava. — Mogoče vaju motim.
—	Ne! — pravi Lila iu vrže svoje plavc lase preko ramen ter si1 izzivaje nasmeje Rudolfu.
Rudolf si z roko zakrije oči in se obrne vstran. Na stojalu za-gleda napol dogotovljeno sliko ženske. Otokar sledi njegovemu pogledu. — Kaj misliš, ali je podobna — ga vpraša živahno.
—	O tem nimam merodajne sodbe. Nimam nikake umetniške sposobnosti, — odgovori hladno.
—	I'a bi se potrudili, da bi se te;ra naučili. — pripomni Lila,
—	- ako imate velikega umetnika za brata.
—	Nimam t aeasa.
—	Seveda, vi ste dr. jur. in rezervni častnik in vam tn vzam* ves ču8 in nimate nikakega pojma za kaj — višjega. Seveda, ko ste enkrat dosegli doktorsko čast. je bil vaš edini eilj še modra vojaška suknja, — in Lila ironično salntira.
N'ekaj trenutkov jo ostro gleda, nato pa skomigne z ramo in j«- tem pokazal, da se po njegtivem mnenju lie izplača zaplesti se x Lilo v kak pogovor.
—	l'red en«> oro .sem se vrnil, ker mi včeraj ni bilo mogoče. — pravi bratu. — Sicer pa sem te pričakoval doma.
—	Kavno sem bil najboljše razpoložen za delo in sem se tega moral iposlužiti, kajti danes ni zadostne svetlobe. — plapoljajoča idečita se razlije preko Otoka rje vega bledega obraza, ko zapazi /a niči j i ve poteze okoli bratovih ust. Lila si brezskrbno popravlja lase ter sedi na robu divana in guga svoje noge.
—	Ali nisi nič radoveden na uspeli mojega potovanja?
—	Seveda iu te prosim, da mi kaj o tem poveš.
—Z daj — in tukaj .'j— Neprikrito presenečenje je bilo v tem vprašanju.
—	Zakaj ne? Saj »i zaradi tega iprišel.
—	Seveda! Toda samo, ker sem mislil, da si sam. (Jotovo ne hova Lile s tvojo zadevo dolgočasila., Zato bom prihranil svoje poročilo pozneje.
—	Mene ne dolgočasi nobena stvar, k* zadeva Otokarja, — pravi Lila.
—	Toda to niso saincT Otoka rje ve zadeve, temveč tudi neke drujre osebe, o kateri nočem govoriti med tujimi ljudmi.
-	Tuja.' Nikdo ni Otokarju tako blizu kot jaz. — reče Lila. Z velikim zanimanjem pogleda Rudolf svojega brata.
—	1'rosim. da mi razložiš Liluie besede — ali ti je bližje kot tvoja —- žena f
O. ona Marija Virbnikova ni bila nikdar njegova žena. Saj kte ž<* sami rekli. Rudolf, — pripomni Lila zmagoslavno.
Mladi jurist liagubanči čelo iu začuden pogleda brata.
-	l'a je ventlar-le tako. Rudolf. Ti in vsi ste se prepričali, da oni korak, ki sem ga napravil pred petnajstimi leti ni bil veljaven in zdaj —
—	Si naenkrat prišel do spoznanja, kot se mi zdi. — odgovori Rudolf pikro.
—	Kaj mudiš s tem f Tega ne razumem.
Jaz poznam tvojega brata fprav dobro. — pripomni Lila. _
1/podtika se nad tem. — da naj bo — da hočem postati tvoja žena Otokar.
—	— * To vendar ni mogoče! — Rudolf je bil ves iz sebe. Razgovor obeh je smatral samo za majhno ljubimkovanje, s katerim Mi je hotela Lila Flotova napraviti na Ilmeljniku samo malo bolj w-selo življenje^ drugega pa nič. In mnogokrat je Rudolf majal z jJavo nad Otok ar jem m oi odobraval njegovih dejanj; saj je ven-da miel dovolj drugega, .bolj resnega dela. kot pa razvajenemu deklet p preganjati čas.	^ | Qfi|g|g| igp jfrvi;	j
Zakaj ne bi to bilo mogoče? — vpraša Lila užaljena. -
mogoče tudi mislite, da grofica Flotova ni še vredna stanu grofov Verdinov? Zelo ste ponosni, gospod grof!
I zz i valje mu gleda v oči ter dvigne glavo pokonci.
Rudolf se ne zmeni za njene besede, temveč se obrne na brata.
—	Otokar. ali Lila govori resnico?
Otokar nekoliko pomišlja, toda na Lilin resni pogned prizna. Zelo neljubo mu je bila bratovo izpraševanje.
—	Nerazumljivo! — mrmra Rudolf in maje z glavo. Tedaj pa se postavi preden j Lila.
—	Kaj je nerazumljivo.' Da me Otokar ljubi? Ali s tem mislite. da si je s tem zmešal svoj okus? — vpraša jezno.
_ Xe — temveč to smatram za veliko surovost! — odgovori Rudolf mirno.
Lila krikue od jeze.
(Dalje prihodnjič.)
BOŽANSTVO - DELEGAT V ŽENEVI
Ženeva, stalno mesto Društvi narodov, je v zadnjih dvanajstih letih sprejela ljudi najrazličnejših plemen in položajev. Ministri so seveda v večini, saj jih pri nil -manjši konferenci Društva narodov ne pride nikdar manj kot 40 ali 50.
Pa tudi predsedniki vlad in po-lavarji držav, med njimi kralji in člani kraljevskih družin niso red«ci gosti. Romunski kralj Karel in egiptovski kralj Faud sta si že u-radno ogledaila mesto zborovanj Društva narodov, Faizal, kralj Iraka pa je bil že ponovno gost najvišje mednarodne institucije. Nedavno je prišel v Ženevo črni abe-iinski prestolonaslendik, žalibog niso imeli takrat dovolj časa, ko so bili vsi člani raznih komisij zavzeti z dogodki na Daljnem vzhod i.
Na razorožitveni konferenci pa vzbuja največjo pozornost delegat, ki ni samo minister, ki ga v nje- j govi deželi spoštujejo kot božan - j stvo, je več kot vsak absolutisti«}- ' ni vladar. To je vsemogoči Ana' Khan. lepo raščen orientalec. tem- j ne polti, visokega čela, temnih las. in oči, ki jih zakrivajo z zlatom
obrobljeni naočniki, uživa med svoj mi mohamedanskimi podložni-ki največje spoštovanje; imenujejo ga Mohamedovega naslednika.
• -Inkarnacijo Alaha"; on uživa med njimi božanske časti. Na zu-r.aj Aga Khan niti malo ne kaže o tej veliki časti, nič ne razodeva, da se za njegovim visokim čelom skrivajo tajnosti vcihoda. Aga Khan je v vseh ozirih lep tip zapadne-ga kavalirja, vsaj dokler je v Evropi. Nedavno se je poročil z neko lepo Parižanko. Vsako leto živi štiri mesece v Parizu in njegovi konji so znani na vseh mednarodnih tekmah v Evropi
Tudi v politiki je povsem zapad-njaški. Baje je skupaj s franc j-skimi delegati izdelal predloge za razorožitveno konferenco. Njegova maksima je: 44Svet pripada optimistom!" Govori pogosto in vedno končuje svoje govore: ''Na tej konferenci moramo priti do kakega u-speha in to je mogoče, če ne bomo malodušni, kajti svet pripada optimistom...."
Božanstveni delegat je seveda lahko optimist, ker je eden najbolj bogatih ljudi na zemlji.
Ta GLOBUS
kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. I Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih j razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave.
KRASNO BARVAN	TRPEŽNO IZDELAN
V premeru meri globus 6 inčev. — Visok Je 10 inčev.
MODERN VZOREC
KRASEN PREDMET. KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM
CENA S POŠTNINO VRED
$2 50
ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA
GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROČE,
75
OA DOBE ZA —

"GLAS NARODA"
216 West 18 Street	New York, N. T.
CIGANSKA ŽALOIGRA V GOZDU
V Stružkem borštu, bilzu Rate-ža, domu jejo poleti in pozimi številne ciganske družine, ki se preživljajo s pripravljanjem gramoza na cesti, deloma za beračenjem iu raznimi "obiski" v okolici. Kakor sploh med človeškimi otroki, tudi med ciganskim narodom ni vedno soglasja; pogosto nastanejo med njimi prepiri in sovražnosti. ki cesto vodijo v obup in rode številne nesreče in bridkosti.
Te dni je postal žrtev te strasti sivolasi cigan iz rodovine Brajdičev, oče številnih otrok in skrben poglavar svoje družine. Med njim in drugimi cigani v gozdu, je že dalj časa vladala neka mržnja. do so sra prezirali in ga niso mogli trpeti v svoji sredi. Vedno so mu obljubljali pogin, dokler ga niso pretekle •dni -za vedno odstranili t/, svoje srede.
Sivolasi cigan Brajdič je skupno s svojimi otroci sed«*l ob žarečem ognju in pripravljal sebi in družini borno včerjo. liazgovar-jal se se je s svojimi otroci, razmišljal o preteklih časih in delal načrte za bodoče dni. Sredi teh razgovorov pa ga naenkrat zmoti v bližini hrup. vpitje in razgrajanje pijanih ljudi. Ozre se — in že zagleda, kako se bližajo nekateri cigani s sekirami v rokah, pijani in polni divje maščevalnosti.
Takoj spozna Brajdič kaj to pomeni. Hoče zbežati — a je prepozno! Pijani cigani navale nanj, ga bije,jo s sekirami, da se iz mnogih ran krvaveč iu nezavesten, zgrudi po tleh. Xato pograbijo z ognja lonec vode in polije jo z njo ubogo žrtev, da so — poleg krvavih ran — Še grozne opekline pokrile njegovo staro, onemoglo i elo.
Tedaj so se na kraj žalosti vrnili otroci starega Brajdiča. ki so se bili preje, ob napadu, boječe razkropili po širnem gozdu, -loka je SO pobrali svojega, na pol mrtvega očeta. «ra položili na voz in odpeljali v mestno bolnišnico, uro hoda daleč.
Ta m je ubogi cigan preživel par dni v groznih bolečinah, nato pa so otroci zopet šli ponj in so ga odpeljali domov. Med težko, mu-kepolno vožnjo, je stari mož obilo trpel, a uniilila se ga je tedaj dobrotna smrt in mu oprostila dušo iz trpečega telesa.
T'mrl je in pokopali so ga na pokopališču v Brusnicah, nedaleč od tihega gozda, svobode polnega srozda. kjer je preživel svoja naj-leša mladostna leta in kjer je tudi sedaj, ob koncu dneva, zatis-»il svoje trudno oči.
Xjegovi ubijalci pa se pokore za težkimi zidovi.
POZOR, ROJAKI
Iz naslova na listu, katerega pre jemate, je razvidno, kdaj Vam J« naročnina pošla. Ne čakajte tora; da se Vas opominja, temveč obno vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov
^v SHIPPING T W NEWS
17.	marca:
New York. Hamburg, Cherbourg Europa. Cherbourg. Bremen
18.	marca:
OJ j ni pic, Cherbourg
22.	marca:
lie de Krj.ioe, Havre
23.	marca:
Statendam, Boulogne aur Mer, Rotterdam
24.	marca:
Albert Uallin. Hamburg. Cherbourg
25.	marca:
Bremen, Cueibourg. Bremen
28.	marca: Mauritania, Cherbourg
29.	marca:
.Ww Amsterdam. Boulogne aur Mer Rotterdam
31. marca: Hamburg. Hamburg. Cherbourg
1.	aprila: Majestic, Cherbourg
2.	aprila:
Milwaukee. Hamburg Cherbourg Volendam, 1-oulogne aur Mer. Rotterdam
Europa, Cherbourg. Bremen
6.	aprila:
Aijultaiiiu. Cherbourg
7.	aprila:
Dfutschtai.d, Hamburg, Cherbourg
8.	aprila:
lie de Frattoe. Havrd	' ^
Olympic, Cherbourg
9.	aprila:
Veendum, £'-oul<>gne aur Mer. Rotterdam
13.	apri'a:
Bremen, Cherbourg. Bremen
14.	aprila:
New York, Hamburg, Cherbourg
15.	aprila:
Ma uretan:a, Cherbourg
20.	aprila:
Europa. Cherbourg. Bremen
21.	aprila:
Albert Uallin, Hamburg. Cherbourg
22.	aprila:
Krati«-«-. Havre Majestic, Cuerbourg
23.	aprila:
CIe\Hand. H«mt<urg, OI<*rb>>urir Stalendjtn), Boulogne «ur Mer. Rot terdain	i	1
27.	aprila:	. .
Aquitaiiia. Cherbourg
28.	aprila:
Hamburg., Hamburg. Cherbourg
2*. aprila:
C jtumbua, Cherbourg, Bremen Homeric, Cherbourg
30. iprila:
lie de France. Havre Volendam. Boulogne aur Mer, Rotterdam
4.	maja:
Bere in; aria, Cherbourg
5.	maja:
Bremen. Cherbourg. Bremen LteuttK-hlaud. Cherbourg. Hamburg
6.	maja:
Ulynipic, Cherbourg
7.	maja:
Mauritania Cherbourg. Rotterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam
12. maja:
Europa. Cherbourg. Brrnicn
New York. Cherbourg. Hamburg 14. maja:
I'arlH. Havre A'l>Jilania. Cherlx.urg Veendain, Boulogne Sur Mer. Ituttrr-dam
Reliance. • 'hcrboui k Hamburg Ma jest U-. Cherbourg 17. maja:
Columbus. Cherbourg. Bremen Vulcania, Dubrovnik. Trst
19. maja:
Albert BaJliiv, Cherbourg. Hamburg
2t>. maja:
Homeric. Cherbourg
21. maja:
Bremen. Cherbourg. Bremen Htateiidam, Boulogne hu: Mt-r. r< t-terdu m
25.	maja:
Bereng;iria. Cherbourg
26.	maja:
Hamburg. Cherbourg. Hamburg
27.	maja:
Era nee. Havre Olympic, Cherbourg
28.	maja:
Europa. Cherbourg. Bremen Voleudai«-. Boulogne «ui M»r, Rott-r-flum
S« IaiuV. Cliebourg, Hamburg
V JUGOSLAVIJO
Preko Havre
Na Hitrem Ekspresnem Parniku
! 1LE DE FRANCE
22, MARCA (6 P. M.)
8. Aprila — 30. Aprila
DE GRASSE
5. Aprila
LAFAYETTE
16. Aprila — 21. Maja
3. razred do Ljubljane in nazaj od $174.00 naprej
Za poj-ts-iila in potne liste vpra-Sa.te mie pooblaščene agente
9reiteli,
1 19 STATE STREET. NEW YORK
Jittwri.■ " .: .....■ ...
.rt !£JJSfflBC um
..1
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
CALIFORNIA
Fontana, A. Hcchevar San Francisco, Jacob Laiuhln COLORADO Denver. J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Saftl* Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis. Louis Banich
ILLINOIS Aurora, J. Vsrbich Chicago. Joseph Bllsh. J. Bevčlč, J. Lukanich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle. J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard. Agnes Močnik Kansas City, Frank 2agar MARYLAND Steyer, J. Čeme Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit. Frank Stular MINNESOTA
Chisholm. Frank Gouie, Frank Pucelj
Ely. Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert. Louis Vessel Hibbing. John Pcvie Virginia. Frank Hrvatich MISSOURI
St. Louis, A. NabrgoJ MONT/N A Klein, John R. Rom Roundup. M. M. Panian Washoe, L. Champa
■ ■ ii
Prepričajte se!
i	auuMaumasc»Baai••:■ • • -»»TOsiOTfiarairrir .-'■^m
^ ■'»»^M^'TTiHiiM^iinfflir'ire lir":ji i® .^MTrtauirmMiiBHB'i jia^L*.
NEBRASKA Omaha, P. Broderlck
NEW YORK Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls, Frank Masle
OHIO
Barberton, John Baiant, Joe Hv« Cleveland, Anton Bobek, Chas Karlinger. Jacob Resnik, John Slap-nik. Frank Zadnik. Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Baiant in J. Kuirš« Nllea. Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Younestown Anton Kikelj
OREGON Oregon City, Ore.. J. KobUr
PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jaki« Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. ao van še k Crafton, Fr. Machek Export. G. Previi, Louis Zupan čič. A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest Cit7, Math Kamin Greensburg. F»*ank Novak Homer Cily in okolico, Frank t • renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown. John Polantz, Mart in Koroshetz
Krayn, Ant. Tauiel] Luzerne. Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. KoprlvSek Midway, John Žust Moon Run, Frank Podmlliek Pittsburgh, Z. Jakshe, V»f. \rt\ J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc 8tee 1 tan, a. Hren Unity SU. in okolico, J. Skerlj, Fr. 8chifrer West Newton. Joseph Jovan Willock, J. L'eternej
utah
Helper, Fr. Kreb«	|
WISCONSIN
Milwaukee, Joseph Tratnik in Jo«. Koren
Sheboygan, John Zorman
WEST ALUS Frank Skok
WYOMING Rock 3prings, Louis Tauch*r DlamondvUle, Joe Rolict
Vsak zastopnik Izda potrdilo t« svoto. katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo.
Naročnina za "Glas Naroda":
Za en o leto $fl.; za pol leta »3.; za Štiri mesece $2.; za četrt leta «1.50.
New York City je ti. celo leto.
Naročnina ca Evropo 1« tT za celo l«to.