139. številka. Ljubljana, sredo 19. junija. XI. leto, 1878. Izhaja v., h k da :, izvicmši porcuMiko in dneve po MMoMh, »,««■ volj« po »»III r>rejeman ua avstro-o} » ^ o *a četrt lota ii jrld. 50 kr., po poŠti prejoman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačoje od četmaiopne petit-vrste 6 kr., če se o«r*niln enkrat tiska. f> ir„ če ne dvakrat in 4 kr. če ne tri- ali večkrat tiska. .Dopisi naj se U fiaukirati. Kokopisi se ne vračajo. — TTreri niSt^o't« v sabijani v Franc Kolmanovej hifti l*. 3 .gledališka stolba.". OpravniJtvo, na katero . *> • .i.^ov.,.^- pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiai. Kongres. Kakor smo rekli mi včeraj, tako tudi veČina diuzih novin pravi, da poleg mnozih „posebnih" telegramov iz l.erlina, ne vemo skoro ničesa zanesljivega s kongresa. Kar je čitati, so kombinacije, vnanjesti ali pa izmišljenosti. Druga kongresova seja v ponedeljek je trajala tri ure, od dveh do petih popoludne. Knez Gorčakov je bil navzočem Zarad tajnosti sej ne vemo nič, o čem ae je govorilo. Berlinski ofieijozni telegram od 16. t. m. pravi: „Kongresu blizu stoječi krogi hote vedeti, da £0 napredki glede sporazumljenja mej zastopniki malo zadovoljivi. Turčija trdovratno odbija izpraznjenje podunavskih tvrdnjav, in se sklicuje na to, da Rusi nijso izpolnili mirovnih uvetov. Več velevlastij, ki se približujejo temu mišljenju, zahteva, naj se Rusija obveže, da če Turčija izprazni tvrdnjav o, jih ne bode ruska vojska za sela. V jut.ršnjej seji kongresa se ima baje vprašauje o izpraznjenji obravnavati." Dunajska cficijozna „Montagsrevue" od istega dneva pa iz Berlina poroča: Posamezne konference mej različnimi državniki se na-dalju'ejo. Doseglo se je neko občno približanje, ki daje upanje, da se dobi porazum. Vendar ta se ima stoprav v občuej seji dokazati. Torej uže te dve vesti se ne skladati popolnem, da si malo iz njiju govori. Ruske novine nemajo trdnega upanja v vspeh konference, ker vse vlasti razen Rusije dozdaj nijso druzega povedale, nego kaj ne-čejo, a so primolčale ali le na spol povedale, kaj bi rade za Turčijo in za svoje interese. Prave sitnosti narastejo kongresu, če se potrdijo dve novici denašnjega dneva, namreč: K članku- „Južnoslovjenske naredne popievke". V „Slovenskem Narodu" št. 136 napisal je g. Josip Nolli o znamenitej zbirki jugoslav-jauskih narodnih pesuij od Fr. Š, Kuhača kratko izvestje, kjer posebej o slovenskem Oddelku vsklikuje: „Kako jasno se kaže vpljiv nemškega elementa na mnozih slovenskih na-pevih, ki so včasi skozi in skozi „ vierzeillige", eamo da so be.-^ede slovenske, druge slovenske BO zopet ohranile slovanski svoj značaj." Naj sledi tu, kar dr. F. M. v „Vieuacuu br. 1j. o slovensk;h napevili v rečenej zbirki piše : Dr. F. M., zvršivši „čituljo ponajlepših po-p vk" hrvatsko-srbskih, nadaljuje o slovenskih: „A kde bo v tej čitulji slovenske? Mar v to odbrano kolo, kder so se snišle le- če je res, da se je ob Črnej gori in v Tesa-liji zopet krvoprolitje začelo. Iz Cetioja namreč javlja telegram: Pred nekoliko dnevi je bilo javljeno, da Turki gledajo na to, da narede pred kongresom nemire v necih krajih, katere je Črna gora po-sela. Denea (IG. t. m) so zares udarili Turki od Skadra na črnogorske straže v krajino, ali bili ao odbiti, a nekoliko jih je ostalo ob ko lj eni h. Drug telegram nPol. Corr." javlja iz Carigrada: Zopet je grška četa prostovoljcev udarila v Tesalijo. Tedaj gori mirovni shod najveljavnejših mogotcev, doli pa zopet krvoprolitje, kdo bi mogel reči za gotovo, kaj bode konec. Govor slovenskega državnega poslanca g. Hermana o avstrijske; vnanjej politiki, v seji 7. t. m. v državnem zboru. (Po atenografskt'in zapisniku.) Z nazori mojih gospodov predgovornikov se v tem strinjam, da, ako hoče državna sila kri in delo svojih narodov porabiti, in bi mi to zahtevanje dovolili, da moramo imeti tudi pravico preudarjati, je li tako porabljenje narodovih močij dosti opravičeno v oziru na motive in svrhe, kakor tudi v oziru na splošno stanje, katero se hoče vporabiti; da smemo presoditi, ali so se vsi moralni in materijalni pripomočki pripravili, kateri bi nam dajali upanje, da bode vojna akcija, ki se hoče po vsej dozdevi z agresivno namero pričeti, tudi imela dober vspeb. Pri svojem razpravljanji ne bodem niti jednega naroda niti jedne stranke ničesar ob potice iz velikega prostora, tam od Boke do | Sotle in Dunava, pa doli tja do Egejskoga morja, mar v to kolo Slovenka pevka vila ue nosi svojih dražestij V Sotla, Sotla, to je po tem svezku usodna voda, Stvgovina, voda po-zabua. Prek nje — i zopet rečemo, po tem avezku — malo se glasi slavjanskega značaja ljudski spev, nego gospoduje štajerski nemškutarski landler-jodler. Nadejamo se, da bode v sledečih BVezkih slovenskih pesnij baš na ogled čistoga slavjanskega značaja. Ta svezek ima slovenskih samo jeduajst; od teh so štiri, in to one pod št. 3 iz Kranjske, št. 16 iz Istre, št. 80 iz Kranjske in št. 89 iz Koroške, pravi lsndleri; ostale nagibljejo se več ali meuj na nemški, razven one ister-ske pod št. 81 in jedne kranjske pod št. IG, katera je pak jedina celo narodna slavjanska, in po vsem sorodna po značaju napevom hrvatskim. *) —^VidT^Slov. Narod" L c. dolževal, akopram moram v prejšnjem oziru veliko pomanjkljivost konstatirati; narodi in stranke nijso toliko zadolži'i, vsaj Še sami ne vedo kam, ter so koncem le to, v kar jih je najvekša moč naredila. Tudi ne bodem pre-iskaval, da li se sme v drugej hiši red delati, ako se neče ali ne more mir in red v svojej vlastnej hiši vzdržati. Omenjati moram le sisteme, centralistične, nepravične in nenaravne, da naznanjam našo revo, našo denarstveno silo in našo vnanjo nemoč v obrtnosti; na ono vladno sistemo mi je kazati, katere nijso narodi naredili ia je ne vzdržujejo. Od kod bi pa drugače dohajala neza-u p n o s t in jako slaba volja velike večine prebivalstva, uže vajenega v apatiji in slabem mnenji o bodočnosti, katero so uže tako daleč pritirali, da pričakuje rešitve iz tega neznosnega stanja le od vnanjih katastrof? Zdaj naj bi pak ti slabo vladani narodi še bremena in trpljenja vojske, in sicer ofenzivne vojske, na svoja ramena vzeli? Ako bi tako vojno početje bilo le rožljanje se sabljo brez temelja požrtvovalnosti, žrtev zmožnosti narodov in brez zaveznikov, katere smo, kakor se mi dozdeva, ao svojo neodkri-tosrčnostjo in nezanesljivostjo od sebe odpodili, ali bi ne bilo to lehkomišljeno, nevarno in neopravičljivo početje ? Kaj se je pa zgodilo, da naj za meč primemo? Dve vladi, kakor nekdaj Pruska in Francoska, sti vojevali mej seboj. Mi smo gledali. Oni dve vlasti sta sklenoti mir, kakor preje Pruaija in Francija. A zdaj nam pa mir ni j po godu; pravimo da se dotika naših interesov in predrugačuje razmere močij, kar Čudno, kako se po čuvstvenem karakteru razločujejo ti slovenski napevi od ostalih. Nij tu one naše (hrvatske) tuge, one melanholije, nego vse je vedro, veselo, kakor za ples, bodi ai, da je i tekst žalosten. Tako je to n. pr. v štajerskej pesni pod št. 84. Morda so tudi ti napevi s prva plesna instrumentalna glasba, a ne spev; na to sluti — kakor misli g. Kuhač — tudi ta posebnost, ka intervali slovenskih pesen obsegajo često več od jedne oktave, česar v ostalih jugoslavjanskih napevih nikdar nij. Mila je, in kakor se nam zdi, prilično slovenskega značaja, pesnica štajerska pod št. 31 »lepe moje rožice", toliko priljubljena tudi pri hrvatskih gospodskih pevcih. Najlepša je ona „Slanca padla" pod št. 40, ubrana od slovenskega znanega glasbenika Davorina Jenka. Št. 89 ima isti napev, kakor ga poje ljudstvo, po zapisu g. Kuhača. Nam se zdi, da je g. Jenko jako okusno upotrebil in v karakteru malo predrugačil ljudski napev. je še vsaka evropska vojska bolj ali men j storila, in bode še storila. Zdaj po miru pa žugamo z vojsko ter iznajdujemo te in one interese, a hoteli bi in bili bi pripravljeni ravno to izvršiti, kar se zmagovalcu očita, še celo več; saj se hoče celo do egejskega morja prodreti, vse zasesti in za se pridržati, kar leži vmes. Travijo da je avstrijski interes v nevar nosti. Kaj je pa z interesom onih tujih narodov, za katerih osodo, prav za prav zdaj gre ali bi imelo iti? Kje in kedaj so ti onemu miru ugovarjali? Kje in kedaj so proti temu miru uašo pomoč klicali? Ia ona severna država 1 je li ona turško sosednjo hišo zažgala? Ali se more njej očitati da je morala ono izvršiti, česar mi zavolj Bvoje vladne sisteme in zavolj svoje not tranje politike nijsmo mogli izpolniti? Ali bi ne škodovali na najhujši način avstrijskim interesom, ako bi nam ta silni so Bed očiten sovražnik postal? In, ali bi ne imeli zavoljo neke preteklosti na Dunaj i dosti uzrokov, da se ta sosed kot dober prijatelj varuje, a ne v boj provocira. Gospoda moja! Stvari so vse drugačne, in sicer take : dunajske politike ne vznemirja tolikanj interes in pravica onih t u j ih na ro dn os t ij, ni t i i n t e re s 1 as t u i h narodov, kateri je prav za prav v nevarnosti, ampak vznemirja jo slaba volja zarad satnoza krivljenih političnih pobitij, nekaj zavidnosti zarad tujih vspehov, vznemirja jih nekaka želja anektirati, in strah pred Slovanskim svetom, ki izvira iz slabe vesti. Bojim se jako, da se ne bode dalo žeti, kjer se nij sejalo. Sejalo se je, a kaj? In ko je setev dozorela, nij bilo poguma žeti, a žalosten pogum se je kazal s tem, da so nesreč siki na cedilu pustili se. Saj je dunajska politika uže od nekdaj proti svojim lastnim slovanskim narodom mobilizirala, in je s svojim vodnim pritiskanjem narodnostni prepir užgala, ter je b tem tudi stanje ostalih narodov neznosno storila. Tako je tej politiki še v tem trenotji zatiranje Slovanstva — avstrijsk interes. In za ta interes naj bi Slovanidali svojokri, svojeimetj e? S tako politiko se hoče srca tujih slovanskih narodov pridobiti, in z duhovi, kakoršne so poklicali, hote tujini katolikom prikupiti se, mej tem ko se z lastnimi katoliki grdo ravna in dovoli tako ravnati. Nas nij žalil niti Rus, niti Turek, niti Srb, niti Črnogorec, niti Rumun, Ur nas valjda tudi v bodočnosti ne mislijo žaliti; pač pa baš ti imajo mnogo pozabiti, kar smo jim mi hudega učinili. Spodobilo bi se pa nam, da bi z njimi lobrohotno in odkritosrčno ravnali, osobito z onimi tujimi narodi, ki so uže tolikanj trpeli in kateri dozdevno ne hrepene preveč, število „inferiornih ras" (plemen nižje vrste) v Avstro Ogerskej poronoževati, valjda vedoči, kako se na Dunaji dolžnosti spoštovanja prava in pravice izpolnjujejo, koliko je tu na Dunaji ležeče na obljubi, dogovorskej zvestosti ter na hvaležnosti. Ali bi tedaj ne bilo bolje, ko bi se s Slovanstvom pomirili, nego da še dalje proti njemu grešimo? S takimi mirovnimi in dobrohotnimi namerami ue vidim pred soboj nobenega pretečega nam sovražnika, proti kateremu bi se nam bilo treba oborože vati; jaz ne opazim nobenega avstrijskega interesa, ki bi bil v nevarnosti, ali vreden, da bi toliko zanj zastavili, kakor se namerava. Da pač pravijo, ali nemirno in zmedeno svetovno položenje zahteva previdnosti. Dobro, ko bi le ravno dunajska politika bč Bvojim dvojnim obrazom one negotovosti in zmedenosti sama ne prouzročevala, ter ona sama ne kalila vode Bvetovnega miru! Doslej imamo od svoje breznačelnosti, kakor se dozdeva, le to, da smo s svojimi interesi osamljeni ostali; mislim, da bodimo še veseli, ako se nam še kaj hujšega ne pripeti in nam bode le poduk ostal, da mora tudi politika svojo moralo imeti. Mir bodemo imeli, ako se bodemo zanj resno poganjali, a tudi vojno imamo, ako jo hočemo. Ker je pak treba za vojsko poguma in delavnosti, zato kljubu vsemu pri nas ne bode prišlo do vojske. (Veselost.) Za prazno, na Dunaji uže več časa priljubljeno rožljanje se sabljo, kar je tudi zdanja demonstracija, s komur se pak ne doseže druzega, nego da se pokaže svoja hudobna volja, a vendar mnogo denarja stane, in se nam je še bati, da se v opasnost zapletemo, zavolj tega mi nij dolžnost privoliti, da bi se z davkovskimi novci kar svobodno delalo. Nemogoče mi je tedaj za pokritje glasovati (Dobro! na desnej.) vanske interese zastopal pod imenom „Epo-che". GHavni urednik mu je SkrejŠovski. Če se bode list postavil vseskozi na slovansko Rtališče in ne bode prepoln če š k i h polemik, bode koristil, sicer ne. J*«f/jrlc# časniki Re zihljejo v upanji, da pride na kongresu tudi „poljsko vprašanje" na vrsto razgovorov, — a se bodo menda zopet preračunih. V u tati I«' drztive. Iz CariffrtMfti* se piše, da je Sadik-paša imel uže kovčeg napravljen za pot ▼ Berlin na kongres, ko ga je sultan brž odstavil, in na njegovem mes^u poslal za prvega pooblaščenca na kongres Karatheodorvjf, necega učenega Grka. za druzega pa Ali-paSo. — Bureau Iieuter ve iz Carigrada po ati, da bosta ta dva turška pooblaščenca kongres zapustila, ako bi sklenil provincMe Epir, Te-salijo, Bobtio in Hercegovino s kako avtonomijo omisliti, in bosta povedala, da Turčija hoče samo san štefanRki dogovor izvršiti. V anfjMe&Uei zgorenjej zbornici je Kich-mond rekel, da je spomenica, kakor jo jo priobčil „Globe" avtentična, ali nepopoln". Na TMetti.fkotn se je volilno gibanie začelo. Narodna - liberalna , do zdaj vladajoča stranka razpada, ker njeno desno krilo prestopa k konservativcem. — Novine so se to* liko ohrabrile, da protestuiejo zoper to, da se atentat na cesarja porablja za volilni manever proti svobodomiselnim strankam. Kako je na JVcntškem pokazalo se vso trhlo in sprideno po atentatu na cesarja kažejo sledeče besede iz članka nemškega časnika v Berlinu: Ljudje so kar besni zdaj na sumničenje; ovaden j a (denuncijacije) ka-koršna se nijso godila ob času Ifinckeldeva in Mannteuffla, delajo javno in družbinsko življenje nevarno. Vohuni in špiclji ho nam vedno za petami. Na c?sti se ne upa nihče u Je) več o glavnem dogodj iji v minolih tednih glasno pomenkovati, v gostilnah se le še šepeče in v delavnicah pisarnah in celo doma mej družino ne zaupa več jeden druzemu." — To je najnovejša slika iz „rajha" pobožne šego in bojazni božje, iz ponosne Nemčije, obrubljene dežele naših nemškutarjev in prn-sijanov. Mej tem ko je ta za naš sluh prema tekstu prevesel, Jenkov napev je jako krasen izraz besed, nežno sentimentalen, naivno miloten. Čuditi se moramo kranjskemu napevu pod št. 79. V njem so ob jednem skrpani motivi treh naših davorij (hrvatskih bojnih pesnij), naimer one „prosto zrakom ptica leti", in one „nek ae hiusti šaka mala", ter one „nek Andraši vojsku kupi" (sbira). Je-li te tri naše (hrvatske) napeve kaka ptica selica v zakotje kranjsko zanesla, ter so se tam stopili, ali je katera kranjska mati rodila v mladosti nekdaj v davnej ilirskej dobi oni prvi dve hrvatski davoriji, ter uže ostarela zopet v nedavnej magjaronskej dobi ono kasnorojenče kot popotnico za vojsko Andrašijevo? — Mej tem morda bode, kar bi nam samo drago in milo bilo — glasbeni strokovnjak iznašel, da so tudi one po našem čuvstvu bojda nemške arije v resnici slavjanske." Poslovenil A. Fokonja. Politični razgled. Notriaiaje Avžele. V Ljubljani 18. junija IPiSurttj mbotr je — kakor telegram z Dunaja porača — včeraj sprejel uvodno postavo o nagodbi. Tako so torej vse nagodbene postave sprejete, in sklep sesije je vsak dan pričakovati. Tudi glavno glasilo ustavovercev, „N. Fr. Presse" poroča, da hoče ini»*istcr.*tv<> precej po končanej sesiji svojo ostavko (demisijo) dati, kakor je 5. februarja uže v zbor niči proglasilo. Ali bode krona to ostavko precej sprejela ali pa morda še dalje vladati ukazala, to je, se ve da, drugo vprašanje. Parlamentarno novo ministerstvo sestaviti je zdaj, v tem občnem razporu in razcepijenji tudi nemogoče. Vendar to ministerstvo je za dolgo absolutno nemogoče. Itizpuščenje državnega zbora in nove volitve izvrševane pod novim objektivnim ministerstvom bi samo mogle prinesti dobro rešitev. V M*M'ttgi je začel 16. t. m. izhajat nov časnik v nemškem jeziku, ki bode slo Dopisi. Iz '.TTtaforljNko-ltofllMke okolice, 13. junija [Izv. dop.] Pri nas na Primorskem je jela letos nemila smrt v pevskih krogih močno razsajati. Komaj smo potočili zadnjo solzo na prezgodnjem grobu nepozabljivega Kocijančiča, uže poizvedamo, da je Hajdrihu nehalo biti serce. Ta Žalostna vest se je kakor blisk raznesla pri nas po Krasu in tržaškej okolici, in ko smo prejeli prvo časniško sporočilo po „Slov. Narodu", smo vsi njegovi častilci in prijatelji obžalovali prebitko izgubo našega mojstra — pevca. Kaj je bil H«jdrih nam kraškim Slovencem, tega dopovedati mi ne mogoče. Ako rečem, da so naši sosedje Ro-dičani izgubili ž njim izvrstnega organista in skrbnega učitelja, naši učitelji zvestega tovariša, tedaj je to le malo. On je bil se svojim vrlo izšolanim kvartetom središče, okolo katerega se je sukalo vse društveno življenje tržaških in okoliških Slovencev. Kolikokrat smo zamakneni poslušali čarobne te glasove v pesnih, kojim je znal naš uepozabljivi pevovodja tako mojstersko vdihniti življenje. Pri kolikih predstavah v tržaškej, rojanskej in sežanskej čitalnici, pri „Slavčevih" koncertih, v močnih pevskih zborih pomnoženih z okoličanskimi pevci je žel naš pevovodja zasluženo priznanje in pohvalo. Reči moramo, da je prav z\ prav Ilajdrih ustvaril Teržaški pevski zbor, in da je na razvitek pevskih zborov v okolici mnogo vpljival. — Pa nezgoda je hotela, da je moral en ud kvarteta v službenih zadevah Terst zapustiti, in njemu je kmalo še drugi sledil. -— Sprejel je potem učiteljsko službo v bližnjem Rodiku. Ali geslo: Ptica brez peruti je mrtva stvar, kaj meni svet brez petja mar, mu žali Bog tudi tu ne dalo mirovati. Ustvaril si je iz kmečkih fantov pevski zbor, in kdo si ne misli, koliko truda je na prsih ter-pečega Haidriha to stalo! K temu se je pridružil še poduk v šoli, in to je bil njegov min. Bolezen mu je šla vedno na slabše, začel je kašljati in glas ga je popolno zapustil. Spoznal je revež, da mu je službo zapustiti, in podal se je k svojim sorodnikom v Ljubljano, kjer je pretečeni teden zaspal. Hajdrihove smrti ne obžalujemo le mi njegovi častilci, njegova izguba je nenadomestljiva za celi naš narod. Ranjki je bil jeden najnadepolnejših mlajših naših skladateljev. Koliko krasnih pesmic nam je on zapustil, ko liko, bi rekel, klasičnih skladeb smo imeli od njega še pričakovati! to nam dovolj priča njegovo prvo delo: Jadranski glasovi, v tem nas poterjujejo dopisi v ^Slovenskem Narodu" z Dunaja, kritike nemških strokovnjakov, itd Za čveterospevom „V tihe j noči" nič ne zaostajajo druge njegove tiskane in netiskane pesmi, ali pevane tako kot smo je čuli pod njegovim vodstvom predstavljene. Zaradi tega 6e tudi nij čuditi, če so se Hajdrihove kompozicije pri nas tako priljubile kakor le katere druge, ter se tako udomačile, da nnm on ostane neumrljiv. Pri vsakej veselici, pri VBakem pevskem shodu hoče naše občinstvo imeti Hajdrihove pesmi. Z zadovoljnostjo morem uže denes sporočati, da mislijo Hajdrihovi častilci napraviti v njegov spomin črno mašo, pri katerej bode za takrat zopet združeni „proseški učiteljski kvartet" sodeloval. Pri tej priložnosti se bode tudi sklepalo, kaj da bi bilo s Ilajdrihovo zapuščino dalje storiti. Zadnje leto svojega življenja je ranjki mnogo pesnij uglasbil; n. pr. „Lavričeva kan-tata", „ Hercegovska", „Sirota", dve, jedna za glasovir, „Slovo", „Petolinček", „Želje Slovana", „Milo se v meni srce topi", i. t. d. Te pesni je on mej svoje prijatelje razdelil, teh bi se tedaj zastonj v njegovej zapuščini iskalo. Zato je pa tudi sam pred kratkim iz Ljubljane pisal naj bi se mu zopet vse vrnile Je uže več kot leto namreč od kar se je ranjki napravljal izdati H. zvezek „Jadranskih glasov", kojega je sklenil posvetiti državnemu poslancu g. Nabergoju. Radi tega je pa gotovo najsvetejša naloga Hajdrihovih prijateljev izpeljati to, Česar nemila smrt njemu nij dopustila. Jaz mislim namreč: naj bi oni stopili v pogovor z H—ovimi sorodniki, kojim je ranjki svoje muzikalije in posebno lastne skladbe zapustil, da bi se te pozbrale, ter dale tiskati kot II. zvezek „Jadranskih glasov". Razume se, da se od II—ovih sorodnikov uže iz pie-tete do ranjcega, in ljubezni do naroda pričakuje, da se njegova zapuščina skrbno hrani. Naj bi ta predlog ne bil brez odmeva, naj bi se mlad mož, ki je celo svoje življenje posvetil pevskej izobraženosti norodovej, kateri je zastavljene si naloge žrtva postal, — naj bi se ta mladenič, pravim, ne izbral za dokaz nehvaležnosti narodove! Gz li tope 13. junija. (Izv. dopis.] Dovolite mi denes sporočiti o veselici, katero je napravila tukajšnja čitalnica na binkoštni ponedeljek. Pri najlepšem vremenu odrinili smo ob 3. uri popoludne iz Krope v Kamno-gorico, spremljani z godbo. — Crez \'a ure i smo dospeli v Kamnogorico, kjer je po vsej vasi čakala obilna množica prebivalcev; pri-šedši na vrt gospoda pl. Kapusa (kjer so vihrale narodne zastave poleg cesarske), našli smo uže nekoliko gostov iz Radovljice in Kranja navzočnih, v kratkem času pa se je zbralo došlih ndov in gostov iz Krope, Kamne-gorice, Radovljice, Kranja, Ljubljane in iz Kamuogoriške okolice nad 200. Zunaj vrta pa je bilo poslušalcev na stotine, ker ne le, da so okna sosednjih hiš bila polna gledalcev, ampak še celo na strehah so si zato nekateri prostore poiskali. Ko je občinstvo pripravljene prostore zasedlo, in so se godci na odločenem prostoru nekoliko spočili, in z hladnim pivom okrepčali, pričela se je zabava z godbo in petjem. O primernem času zagodli so tudi cesarsko himno, in v tem hipu zagrmeli so možnarji na „zijavki"; zbrano občinstvo pa je ta spomin na našega presvitlega cesarja sprejelo z navdušenimi živio-klici! Druga točka programa, sprehod na Vi-dovec, se je zarad pomanjkanja časa opustiti morala, kar se je zbranim naznanilo, in pri tej priložnosti je gospod predsednik bral pismo od gosp. dr. Janez Bleivveisa iz Ljubljane, v katerem dr. Bleivveis mej drugim pravi, da ker mu nij mogoče, da bi osobno bil pričujoč pri lepej svečanosti, ki jo napravlja kropensko-kamnogoriška čitalnica, in v katero so ga še posebno vabili, se gospodu predsedniku pismeno zahvaljuje za prijazno vabilo, in ga prosi, da na Vidovcu v njegovem imenu srčno pozdravi narodno skupščino vso, in Še posebno ude mlade čitalnice, ter naj jim reče, da naj jim jutri Vidovec še več velja kakor le kraj zabave, — bode naj jim „božja pot", na katero so priromali častit spomin slavnega bodica za narodne naše svetinje — spomin na nepozabljivega nam dr. Lovro Tomana, zvestega mu prijatelja! Recite jim tu, da tista jedinost, tista sloga, ki je kraljevala zmirom mej njim in dr. Tomanom, je pripomogla — pravi pismo — da v borbah za našo narodno stvar smo Slovenci vendar vsaj nekoliko tega dosegli, kar nam gre po božjej in naravnej pravici. Veliko tega, kar pa nam še gre, imamo si pod geslom našim „vse za Boga, vladarja in domovino" še priboriti, — to pa dosežemo le, Če nas navdaja iskreno domoljubje in sloga! Oboje to gojiti, je naloga čitalnicam. In v to ime Bog poživi narodno kropensko kamnogoriško čitalnico. Ko se je prečitalo pismo, doneli so navdušeni živio-klici gospodu pisatelju pisma in umrlim boriteljem za narodno stvar, in na večstransko zahtevanje se je pismo moglo vdrugič prečitati. Prečital ga je gospod pl. Kupus mlajši, in posebno občinstvu poudarjal, naj si vtisnejo v srce pravo narodno domoljubje in slogo, kar se je vnovič sprejelo z živio-klici. Tombola se je ravno tako kakor prve točke v najlepšem redu vršila; dobili so se primerni dobitki in obi instvo se je prav dobro zabavalo. Mej tem je nastala 8. ura, in na-vzočni so se opozorili na pričetek gledališene igre. V /.a to odmenjonem prostoru hiše gospoda M ha Pesjaka je bil napravljen jako i okusen oder (za kar se posebno zahvaljujemo kamnogoriškim gospodičnam K. in S ) in vstopilo je k igri toliko občinstva, da je prostor komaj zadostoval. Igralci in igralke izvršili so svojo nalogo v občno pohvalo. Po dokončanej I igri se je pričel ples, katerega se je večina đošlih udov in gostov udeležila, in zabavali so se do ranega jutra. Da se je veselica v tako lepem redu vršila, imamo se zahvaliti odboru, ki je vse tako lepo uredil; gospodu Albert pl. Kappusu pa izrekamo srčno zahvalo, da je prepustil odbora vrt za veselico, posebno pa izrekamo mu Šo hvalo za ves trud, izvrstno in redno postrežbo, jako dobro pijačo in okusna jedila. Ravno tako moramo najlepšo hvalo izreči gospod Mihu Pesjaku za brezplačni prepust hišnih prostorov za igro in ples. Kaka občna zadovoljnost jo mej prišlimi vladala, tega so nam priča obilno zahvale, katere so se pri odhodu izrek*Je gospodu predsedniku in odbornikom, posebna hvala izrekala se je za prijazen Rprejem, ravno tako hvalil se je rod, petje in igra; le jedem gospod nam je omenil, da je bilo premalo petja; gotovo pa bode rad to pomanjkanjo oprostil, ako mu povemo, da so gg. pevci tudi imeli naloge pri gledališčnej igri izvršiti, h so zategadelj prej morali iz vrta of ti, in se za igro pripraviti. Splošno so nam odšli gospodje gostje izrekali zadovoljnoat, in da kedar napravi čitalnica zopet kako veselico, hočejo fo je udeležiti še v večjem številu kot zdaj. Končno naj še vsi, kateri so naa s svojo navzočnostjo počastili, spreimo srčno hvalo, in naj našo mlado čitalnico ohranijo tudi v bodočnosti v dobrem spominu. iS Vai rlMTi^u 10. junija. [Izv. dop.] Dva zbora ptujskega učiteljskega društva se imata šteti mej najsijajnejše letošnjega Teta. Ta dva zbora Rta bila meseca maja v Vur-bergu in meseca junija v Ptuj i. V Vurbcrgu se je zborovalo v šoli, v Ptuji pa v zgorenjera ptujskem gradu. Pri obeh zborih je govoril g. Robič in sicer o topografičnih in zgodovinskih razmerah vurberške in ptujske graščine. Da je tak govor zanimiv, posebno pa ko so še omenjeno vse lehko vidi, — razume se samo ob sebi. Da sta bila ta dva zbora tako prijetna, zahvaliti se ima društvo posebno dotičnim 'graščinskim oskrbništvom. Vurberški oskrbnik g. Sužnik nam je pri zborovanji mnogo zanimivega povedal o raznih imenih, k vur-berškej graščini spadajočih zemljišč. Kar je še v Vurbergu tudi prav prijetno bilo, je pridru-ženje sosednjih učiteljev in mnogih šolskih prijateljev iz okolice; mej temi omenim gosp. Ozmec*, podžupnika pri sv. Martinu, kateri je znan kot odkritosrčen prijatelj šole in učiteljev. Oskrbnik g. IlajŠp v Ptuji in pa ekonomični uradnik g. Petter sta nam celo v graščini ptujskej zborovati dovolila. G. RajŠp nas je s prijaznim „dobro došli" pozdravil, udeležil se zborovanja in nas potem vodil po raznih sobanah grada. Se ve, da nam je tudi vse, kar je zanimivega bilo, na drobno raz-tolraačil. Peljal nas je od sobane do sobane, do — pogrnene mize. Prva kupica se je izpila na zdravje g. Rajšpa, pozneje so se še razne napitnice vršile. Bili smo res zidane volje. Da je učitelju potrebno časih šolski prah izprati si, in vesel biti, po mojem mnenji nij greh. Srčno hvalo tedaj izrekam zgorej omenjenim oskrbništvom za njih prijaznost in gostoljubnost. Ta dva zbora pa sta nas prepričala, da nij dobro, če društvo zmirom na enem mestu s svojim zborovanjem čepi, nego da ide v okolico, kajti gotovo bode povsod, še v najmanjšem kraji, učitelj kaj duševno pridobil in videl, kar pri domovinskem nauku lehko v šoli porabi. Tokazali pa so tudi učitelji, da jih zbor v okolici zanima, kajti udeležilo se jih je vsakokrat prav mnogo. — Prvi obveljani predlog Kožarja ia Zihra se je izpolnil, gle-dimo, da še zvršimo druzega, namreč, da bo demo 4. julija v Borlu zborovali. Da se zdravi vidimo! Domače stvari. — (Našim Slovenkam!) O binkoštnih praznieih smo s posebnim veseljem opazili, da 80 naše sloveuke spet nekoliko bolj začele peče nositi. In kuj je lepšega kot lepo dekle z lepo pečo in lepim petelinom na glavi! Slavni Anglež Kvans, kije bil biukoštne praznike v Ljubljani in ki je dosti sveta in dosti nošenj videl, rekel nam je, da mu peča pri naših dekletih posebno dopade. Nadejamo se, da bodemo o sv. Telesu pri procesiji spet več naših deklet videli v lepih belili narodnih pečali — (PiBinena matura na ljubljanskoj realki) se je začela, kakor smo slišali, 13. junija, ter je bila dovršena včeraj 18. t. m. Abiturijeutov je 28, mej temi jeden privatist. Iz slovenščine dela maturo samih — sedem učencev! — (Odsek za izdavanje knjig „Matice Slovenske") imel je v soboto 15. t. m. sejo, v katerej je predsednik naznanil, da sta 1. in 2. snopič Matičnega letopisa dovršena, in se bosta uže skoraj razposlala gg. povjevnikom s prošnjo, da naj jih blagovoljno razdele mej Matične ude. — (Mestni zbor ljubljanski) je razen uže poročaue debate o jeziku, v zad-njej seji v petek še sledeče Btvari obravnal: Poročilo pravnega odseka o dovršenem nakupu kolezijskega mlina in o prodaji Novakove hiše se je vzelo na znanje s pristavkom, da naj se ostali denar 8000 gld. za neprevidene potrebe naloži pri kranjskej eskomptnej banki. — Za nakup obrtnijskih modelov iz razstave pariške se je dovolilo 100 gld. — Prošnja nekega posestnika, da naj se mu odpiše nekaj stanov-ninskih grošev, in podpornega društva dunajske liio/.i lične fakultete za denarno podporo se je zavrglo. — Hačun kancelijskih stroškov za drugo polovico 1. 1877 se je potrdil. — Za novi vodnjak na Št. Jakobskem trgu, kjer Be bode dosedanji zasul, Be dovolijo potrebni stroški. Cevi bode izdelala Samassova tovarna. Glede vodnjaka pred Križanki se sklene izdelati ga po kakem lepšem načrtu, da bode kinč trgu in v ta namen obrniti se do tamošnjih sosedov za prostovoljne darove. — Račun krajšega šolskega sveta za 1. 1877 se potrdi. Za okrajno šolsko knjigarno se dovoli za vsako leto 30 gld. — (Kanonično obiskovanje in birmo vanje) v radovljiškej dekaniji bode kakor „Slov.u poroča, meseca avgusta. — (1) u h o v e n s k e p r e m e m b e) v ljub-ljanskej škofiji: g dr. Jurij Šterhenec je do bil faro llrenoviško, g. A. Tramte pa pride iz i5L Ruperta za kaplana v Žužemberk. — (Za škofovski konvikt) v Trstu, v katerem se bodo odgojevali mali dečki, na-menjtni za duhovenski stan, nabirki prav dobro napredujejo, kakor vidimo iz V. izkaza v „Našej Slogi". — (Po južne j Železnici) se je bin-koštne praznike, kakor beremo, z zabavnimi vlaki iz Dunaja, Ljubljane, Trsta, Kormina, Pulja in Reke v Postoj no vozilo 2C00 Ijudij. — (Poškodovanje vinogradov.) V Jbutovljah sta dva odrasla fanta, Štefan Tavčar in France Petrič, iz hudobnosti porezala in popalila posestniku TomaŽu Stoku vinskih trt v vinogradu za 113 gld. Zarad tega sta bila 15. junija v Trstu obsojena, prvi na 6, drugi na 10 mesecev ječe. — (Toča) je pobila G. t. m. tudi okolo Doba v kumeuiškem okraji. — (Odlikovanje.) Nadučitelj Mdiael Tscheru (Črv) v Gornjemgradu jo dobil od cesarja zlati križec za svoje zasluge. — (Iz štajerskega deželnega šolskega sveta.) V seji (J. junija se je posvetovalo o šolskih kronikah Šola v K os tri v-nici se je na 3 razrede razširila in za učitelja na to šolo prestavil Valentin Stolcer od sv. Jurija na Taboru. Blaž K rope j v Zidanem mostu se je imenoval ondi naduči teljem. Pavlu II n g e r-ju v Mariboru se je dovolila remuneracija, Matevžu K r e s n i k u v J Celji pa petletuica. — (Učiteljske službe) so razpisane: Pri sv. Juriji na Savn'ci s 550 g. do G. jul. na 11 umu in v Itunčah s 550 gld. in stan. ^ pri sv. Barbari v Ilolozah s 550 gld., pri sv. Andreji v Slovenskih goricah s 550 gold. in stan. — do 15. julija. Podučiteljske službe na Slatiui in Rogatcu s 480 (360) gld. in stau.; v Ormužu (480, oz. 3GO), pri sv. Mi klavžu in sv. Tomažu (440, 330) pri sv. Andreju v Leskovci, pri sv. Janži na Dr. polju pri sv. Marjeti, sv. Marku, sv. Vidu (440, oz, 330) in v Ptuji (020, 480) do 15. julija. — (Zarad jedne ga krajcarja — utonil.) V spodnjej Mačkovej vasi blizu Ko čevja je našel 5 letni Jožek Semič igrajoč se z druzimi otroci v blatu uov krajcar. Ker je bil denar zamazan in blaten, teče dečko z njim k luži, da bi ga omil. Pri tem pade v vodo in vtone. — (Požar.) V Št. Jurji v krškem okraji je 27 m. m. pogorel posetuik France Bostič, škode je 300 gold. — (Iz ječe ubegnil) je 22 letni vojak Janez Becar iz Koroškega doma, ki je bil zarad dezertacije in drugih greh na Dunaji zaprt Sumijo, da se poteplje kod po Kranjskem. — (Hrvatska matica), ki šteje le 1200 udov, bode izdala letos deset knjig, G izvirnih in 4 prevode. Koliko pa slovenska? — (Mule) prodajati črez mejo našega cesarstva je ministerstvo 15. t. m. prepovedalo. iiiisAiv ves*ti. * (Strela ubila.) Te dni je bila, kakor se poroča, na Duuaji in tudi druzih mestih huda nevihta. Na Dunaji je pri tej nevihti strela v več hiš udarila, in več ljudi j poškodovala. V hišo št. 124 v Gross Jedlersdorfu je udarila strela skozi dimnik, letela je po tem v prodajalnico starinarja Jakoba Pragona v istej hiši, ter je jeduega dečka ubila, dru zega pa, ki je prišel notri vedrit, je ob jednoj strani mnčiio poškodovala. Strela je udarila tudi v hišo 183, kjer je v jeduej sobi uže odrastlo dekle na sredi sobe klečalo in molilo; akopram je strela po sobi mnogo škode napravila, se molečemu dekletu nej nič hudega zgodilo, a prestrašila se je revica tako, da se je po sobi po rokah in nogah okolo plazila. — V spodnjem Doblingu zadela je strela pivar-nega prevozuika Dreherjeve pivarne, mu je levo nogo ohromila in potem jednega konja usmrtila. V z gorenjem Sieveringu zadela je strela na polji 40 letno delavko Nežo Schnei-der, da je takoj mrtva se zgrudila. * (Grozna šega mej ljudstvom.) Okrajni sodnik v Solvinosi na Erdeljskem je prišel str;. S ne j ljuddkej šeg na sled. Tamošnji ljudje imajo namreč navado, da ako mati ki še doji, umre, jej mrtvej njeno dete še na prsi položijo; navadno dete z materinim mlekom nasesa tudi mrtvaškega strupa, in potem prične hirati in mora umreti. Stvar se preiskava. * (Ropr v cerkvi.) Okrajna sodnija v Ilebu na Češkem naznanja, da so tatovje ukrali iz cerkve v Lobsu iz tabernaklja pozlačeno posodico za hostije, pozlačen kelih, kakor tudi druge stvari v vrednosti 110 gld. * (Obsojen.) Iz Bozna se 15. t. m. poroča, da je bil pred tamošnjimi porotniki obsojen na dva meseca zapora grof Franz Schaflgotsch zavoljo necega govora, ki ga je lani pu zimi govoril v katoliškem društvu, ćeš, da je javni mir kalil. * (Nemci, naseljeni v Peterburgu), so v svojem shodu IG. t. m. sklonili izdati oklic na vse zunaj Nemčije živeče svoje rojake po Bvetu, v katerem se poživljajo veliko-svoto denarja zložiti in nemškemu cesarju pokloniti, da se namesto utouelega „Grosser KurfUrsta" — druga oklopna ladija naredi. * (Vožnja zastonj po železnici.) Nemške novine pripovedavajo o čudno srečnem dogodjaji, ki se je dogodil na turingiskej železnici. Ko so namreč železniški čuvaji in nadzorniki preiskavah na postaji Eisenach vozove pri brzovlaku, našli so pod jednim vozom nekega moža, ki se je celo pot od Erfurta do Eisenacha, držal za železne zaver-nične štange, katere so pod vozom napravljene in se tako brez karte vozil. Ako se pomisli,, kako strašno hitro vozi tak brzi vlak, mora se čuditi, da se temu Čudnemu potniku ne nič' zgodilo v njegovem več kot smelem in nepripravnom ležanji. Dunajska borza 18 junija. (Izvirno '.olografičud porodilo.) Bnotui drž. lg v bankovcih . 64 s'ld. 35 kr. Suottii dri. dolg v srebru . . 66 „ 15 £lala renta......., 74 „ 35 U360 drž. posojilo..... 114 , - J Akcijo narodno banko .... 8i)7 „ — n Kreditne akcije...... 242 »75 „ London......... 117 „ 10 m Napol- ......... 9 j, 87»/« • J. kr. oekini....., . 5 „ 57 „ srebro ......... 102 „ 40 . Država« murko . 57 . 75 . Karel S. Till trgovatvo a knjigami in papirjem, poti Trančo št. 2, zaloga vseli potrebnostij aa urade in kupČijstvo; zaloga navaduoga, pisemskega in zavijal nega papirja. Vso potrebnosti za morjevce (inženirje), slikarje in risarje. Najnovejšo v konfekciji za papir. Zapisovalne in opravilne knjige. Izdoljujojo so tudi munograini na pisoimtki papir, viaitno karte in pisemsko zavitku. (1"H—-J2) Sirk« -Wir empfohlon: ijnsLliutst. _ als Bgjtgj untl Preiswtinligstc8 Die Regenmantel, \Vagendeckcii (Placlim), Hcllriiilagen, Zrllstoffo der k. k. pr. Fabrik von M. J. Efsinger & Sohnc in Wicn, Neuhan, Zr>llor