Naše narodno prosvetno delo. Anketa o našem narodnem prosvetnem delu. Vzgoja mladine. Dolžnosti družbe napram šoliodrasli mladini niso bile še tako živo povdanene. tako olodonosno oretehtovane, kakor v nainoveišem času. V tem se opaža formalna svetovna tekma v prizadevanju vzgoie imladih ljxidi v starosti 14—18 Iet in naprej. Državni in socialni. gospodarski in higijenični, strankarsko - ipolitični in verski interesi igrao tu svojo vlogo. Za pridobitev mladine ustanavljajo politične stranke in verske družbe. goSDodarska društva in tudi državne oblasti mladinske organizacije, v katerih se vzgaja in vpliva na miadino v duhu ustanoviteljev teh ortranizacii. Kdor ima mladino za seboj. temu oripada bodočnost. Večina teh društev. ena man.. druga več, se bavijo s telesno in duševno vzgojo potom raznih športov. telovadbe, izletov, predavani itd. Naravno je. da se mladi-na radevolje »oprijema svojih organizacii. Samo organizaciie. v katerih niladinski član ni le obiekt vzgoie. temveč kot tak tudi deluioč član, kjer razvi a svoje duševno živIjenje, ki stremi oo svojih idealih. zamoreio vzs.ajati svobodne, telesno duševno in nravno zdrave in močne državljane in državljanke. Da ne odgovarjaio vse obstoječe in snuioče mladinske organizacije takim zahtevam. da celo mnogokrat zelo prednačiio strankarsko oolitične in verske tendenee, da duševna izobrazba. ki se go.i v mnogih mladinskih društvih, in izgledajo taka društva kot izobraževalna. Naše moderno življe-n.e se nahaja v znameniu organizaci.ie Delavci in kmetie, uradniki in trgovci. rokodelci in fabrikant"e so organizirani. Kdor je danes vzbujen za živlfenie. dcla to kot član oreanizacije. ali vsekakor rastejo otroci ponavadi v duhu organizacije na — stranko. stroko. zadrugo itd. — kateri pripadajo starši. To ;e samoobsebi umevno, da otroci socialno demokratičnih delavcev, r>ristooa'o oo koTičani osnovni šoli k socialdeimokratičnim mladinskim društvoin, kakor otroci strogo verskih katoliških staršev h kato!iškim društvom. Pooolnoma Drosto D-olitičnih ali verskih tendenc ni nobeno mladinsko društvo. tudi takrat ne. če so oolitične in religijozne težnje iz društvenih štatutov izključene. To tudi ne zamore biti, ker je pač vendar naloga, mladbo naroolniti z nravnimi ideali in. o za ideale vzsfojiti. Nravni ideal ie pa vedno politični ali pa verski. PoMtični in verski vpliv na mladino ie na ta način naloea vzcroie mladine Po /Dolitičnih in verskili nazorHi ustanovitel"'ev in voditeliev mladinskih organizacii ie ta vpliv zelo različen. Prisilno šabloniziranje duševne vzgok mladine zamore le pokvarieno tič:nkovati. Mlad Človek. ki se oo 14. letu nahaja že v proizvafalnem življenfu. kot član milijonskih Droizva;alcev eospodarsketra in socialneea in s tem tudi oolitičnetra eribaniia si naravno Drav lahko ptisvoji sebi umljive ideie svoiili odraslih delavskih in razrednih. tovarišev, dočim se javno tako protivi nazorom. ki mu jih hoče usiliti v prisilni organizaci;i kak službeno naročeni uradnik- V mladinskem gibanju se radi tega zrcaliio vsa duševna hreoenen'a našega časa kakor tudi soloh v vsem organizatoričnem bistvu. Svobodno organizirana mladinska društva orevsem ona kj se bavijo s telesno vzffoio ootom telovadbe. športa in mJadinskih ieer 'so deloma oodorta z državno oodporo. Mladinska društva in domi so ustanovljeni po mestih, da celo tudi po vaseh: telovadba se eo'i orav pridno taiko. da ie polee tesra oreskrbljeno tudi duševno za rnladino. Toda današnii časi zahtevaio še več. Predvsem so ootrebne družabne naprave za stanovsko izobrazbo in zdravstveno varstvo mladine. Večina otrok se že s 14. letom t>o dovršeniu osnovne šole posvetv svojemu delovnemu poklicu. le malo od teh najde priložnost za dobro izobrazbo v poklicu. Moderni veleobrat, in sicer trgovski kakor tudi industri.,ski pozna le še mlade in odrasle delavce, ki vsi tvorl]o le del velikega stroja, s katerim v enakomernem taktu izdelujejo vedno eno in isto delo stozi tedne, mesece in leta- Vaienstvo se izgublja vsepovsod v masi, s pomočjo katere se velika industrija razviia in tako polagoma izgublja nialo rokodelstvo na pomenu. Od modernih delavcev se zahteva večjo duševno spretnost nego od rokodelcev iprejšnjih ča'sov. Tudi je delo uničujoče. nezdravo in trudapolne.iše kafcor prej. Izobrazba v poklicu in zdravstveno nadzorovanje mladine e s teim p-ostalo naloga družbe. Vsakega mladeniča bi se moralo, neposredno pred vstopom izbranega si poklica. zdravniško preiskati, ie li radi kake bplezni ali tele&ne šibkosti mogoče za izbrani poklic nesposoben. Zdravniki nai bi obenem odločevali, za katere vrste poklicov ie posameznik telesno sposoben. V obrtnih šolah bi morali sodelovati zdravniki ne le za varstvo zdrav.ia va.encev. temveč jih poučevati o higijeni, te>lesni vzgoji. seznaniati jih z boleznimi, ki izhaia;o iz posameznih poklicov. kakor tudi iih ooučiti o spolnem življenju, tolmačiti jim vorašnie o delovnem času o varstvu delavca itd. A najnavadne:še bi bilo to. kar se je že večkrat poudarjalo: šolodolžnost do 16. leta. ter dečke in deklice v starosti od 14. do 16. leta teoretično in praktično v državnih in kamunakiih obratih izobraževati v -ooklicu. katerega se hočeio opriieti. Smoter brige za mladino bi moral biti tudi mladino toliko časa ffoiiti in izobraževati. da dobi potrebno telesno, duševno in ooklicno izobrazbo ki nai bi •oripoinogla do samostoinosti. katere moč na: bi služila človeški družbi. J. Macarol. Šolski odri in pevski zbori. —po Šolski oder — Marenberg. Učiteliski zbor marenberške šole ie priredil dne 2. februarja 1923 solsko prireditev s sledečim sporedom: 1. Pozdrav (deklamacija)- 2. Vodopivc: Ptici (troglasni otroški zbor). 3. Brajša: Lipa mi Mare — Narodna iz otoka Krka — (otroški in mešani zbor), 4, Eganec: Venček prekmurskih pesmic I. — (mešani zbor). 5Ribičič: »Škrata« — igra s petjem v 2 deianjih). 6. Brjuh: Djevojka je ruže brala — hrvatska narodna (mešani zbor). 7. Žganec: Venček prekmurskih pesmic II(mešani zbor). 8- Zahvala (deklamacija). Otroški, mešani in skupni zbori so usueli prav dobro. Največjo zaslugo sta si v tem oziru pridobila katehet Dušič in učitelj Pivc, ki sta naštudirala zbore. Pohvalno pa je orneniti tudi vse pevce iz sosednih krajev kakor domače ki se niso ustrašili truda radi prihajanja k skupnim vaiam posebno sedaj v zimskem času. — Iera »Škrati« se je uprizorila ipod režiio nadučitelja Lešnika- Bila je po učlteljskem zboru dobro naštudirana. Učenci so svoje vloge rešili v veliko zadovoljstvo občinstva. ki je v mnogobrojnem številu posetilo to prireditev. Igra je zelo primerna za šolske prireditve. Učiteljski zbor je imel zlasti radi tega mriogo truda, ker v Jugoslaviji ni dobiti za pevske točke potrebnih ori.pomočkov. Voditelja petja sta sama uglasbila pevske točke. Isjra s petjem .ie že sama na sebi zelo težka, oosebno veliko truda pa da v tako jezikovno mešanih krajih, kakor je Marenberg. — Besedilo deklamacij je zložil nalašč za to priliko katehet Dušič. Vrlo naštudirale sta jih pa učiteljici Runova in Knaioič. — Vkljub velikim stroškom za kostume in gledališko ooreiBO ki jih zahteva igra in vkljub temu. da se ni. kakor v naših krajih v navadi, pobiralo za orireditev in se tudi ni priredil navadnl srečolov, je prireditev tudi v gmotnem oziru dobro uspela ter je vrgla tukaj preootrebni šdski kuhinji 2000 K čistega. Preživeli smo zopet .orijeten dan v Marenbeirsru in pri vsemu izvaianju vzporeda smo imeli izreden duševen užitek. VIdeli smo, kai zmore s k u p n i nastop učlteljskega zbora in si želimo orav kmaiu doživeti slične orireditve Z otroškimi Drireditvami si boimo v prvi vrsti vzgoiili naše ljudstvo v narodnem in državnem duhu. —po Sv. Florijan pri Rogatcu. V nedeljo. 25. februaria je priredila tukajšnja šolska mladina pod vodstvom učitelistva nad vse Dričakovanje ler>o uspelo šolarsko orireditev. Prvič v našem kraju smo inieli priliko videti marljivo učiteljstvo, ki ie posvetilo otrokom toliko požrtvovalnosti in se s tako vnemo poprijelo trudapolnega dela. ki je rodilo tudi zaslužen sad. Po krasnem nagovoru, kl ga \a imel e nadučitelj Wretzl na došle starše, so otroci nastopili v dveh. za ta kraj zelo primernih igricah: »Ujedinjenje« in ->Ł\sta vest«. Pri zelo dobri razdelitvf vlog, so vsi učend svoje naloge na tem otroškem odru brezhibno izvršili, posebao seie odlikovala učenka tretjega razreda Vvretzlova ki nam je v dveh glavnih vlogah oredočila skoraj popolnoma rutirurano igralko. Prireditev je zakljjučil iskreni govor e. učitelja Stefandosa, ki je vznodbuial k vzeoji mladine in poudarjal važnost kulturnega dela, ki je potrebno k nadaljnemn razvoju mladine- Prireditev -e ie na občo željo teden pozneje ponovila. —po Prevalje. (Šolska prireditev). V necleljo 11. marca je priredila prevaljska šolska mladina otroško igro »V kraljestvu palčkov«, ki ie v gmotnern kakor v moralnem oziru nad vse dobro uspela. Vodstvo igre je bilo v spretnih rokah tovarišice Komelove in tovariša Menceja. Kdor pozna igro, bo vedel ceniti tudi delo, ki sta ga imenovana imela z naštudiranjem Igre. Srečno so bile razdeljene tudi vloge; posebno o norčku se lahko trdi, da bi se smel pokazati na vsakem mestnem odru. Občinstvo. ki se ie tnpot v obilnem številu udeležilo igre, ni štedilo z aplavzom ter se je z več strani sprožila želja, da bi se igra ponovila. Srečen je bil tudi nastop malčkov iz otroškega vrtca: skoro vsak teh malčkov ie znal povedati kako ljubko koroško popevko. Omeniti je še, da je na igro vabil originalen letak, ki j*a je narisal tov. Mencej. — Le škoda, da se je prlreditev vršila v gostllni. Prevaljska šola, ki šteje devet razredov, nima telovadnice ali kakega druges:a pripravnega prostora, kjer bi se mogle vrsiti take prireditve ter se mora vselej zateči v gostilno. In ironija: Za ves trud in delo, ki ga ima učiteljstvo s tako prireditvijo. za prosvctno delo torei. ki ga vrši. dobi od davčne oblasti potrdilo o prejemu 20% veseličnega davka: plačati se mora še najemnina za lokal in kar ostane, se sme porabiti za revno šolsko mladino. —po Mežica: (Naše šolske prireditve.) Dvakrat je že v letošnjem šolsketn letu naistopila javno naša šolska miladina. Prvič je zelo dobro uspela božičnica v ožjem krogu vabljenih dobrotnikov naše revnejše dece. — Drugič pa je bil izreden užitek gledati našo mladino na odru pri uprizoritvi »Kralja Matjaža« dne 18. in 19. marca. Z vsebino igre so oživeli v nas brfclki spomini na naše narodno suženstvo pred letom 1919 in tem radostneiši spomini na naše osvobojenje. Nastoip mladine V igri in petju je izzval v poslušaldh veliko začudenje in enoglasno sodbo: »Takšnega pa Mežica še ni videla in ne bi bili verjeli, da je zmožna tega naša šolska deca. Čast bi delaja takšna uprizoritev vsakemu večjeirm odru. Ne vem. ali bi dali hvalo Podsornikovemu Ivanu ali dedu ali škratu ali vilam. delali bi krivico. če ne bi rekli vsi naši igralci so vloge kar naibolje rešiJi. »Krali Matjaž«. ki soi menda na naši Peci in čuva naše neodrešene Korošce. bo živel v govorici in v spominu naši deci in odraslim še desetletja in dal Bog. da dočaka naša mladina niegov pohod na Gosposvetsko nolje. — Kdor pozna naše obmejne kraje bo tako uspeli prireditvi »Kralja Matjaža« vedel pripisovati velik narodno-vzgojni .nomen. Čast dela ta uprizoritev mladini in učiteljstvu predvsem učiteljid Al. Vreček in učitelju R. Gallob, ki sta žrtvovala unrizoritvi obilo prostega časa.- livala pa irre tudi gg. Ledniku in Šlosarju, ki sta s svojo izborno glasbeno spretnostjo veliko pripomoRla k dobremu uspehu hvala društvu »Svoboda« za brezplačno pripustitev odra in dvorane. hvala »dramatičnemu društvu« v Mariboru za izposojenje kosturnov. Vkljub velikim režijskim stroškom bi bil tudi gmotni ui&peh zadovoljiv. če bi nam ne bila z veliko vestnostio Dristrigla kr. finančna straža svojih 20 %. Ali res ni mogoče šolske prireditve. ki imajo namen utrjevati državno misel oprastiti državnega davka. četudi se prireditve ne vršijo v solskiji prostorih ? —po Zaloer ori LJubliani. Tudi pri nas smo vstopili v kro? onih krajev. ki imajo draimatične predstave. Letos ustanovljena »Čitalnica« ie zgradila oder v šolski sobi, ki oa se da DOoolnoma razstaviti ter ea oreoustila šolskemu vodstvu v brezplačno uporabo. Pod spretntm vodstvom učiteljice e. G. Drašček se je imrizorila 18. marca Drva icra »Šivlia »Klara«. Krasen eozd ie naslikala tukajšnja učiteljica I. Fodransperg z vso požrtvovalnostjo ter ii gre za to vse priznanie Jn zahvala. Postavila si jje trajen spomenik na tejj šoli. — Mladi igralci so rešili -voje vloge nad vse pričakovanie dobro, bila je splošna hvala in želja čimpreje zopet ,ponoviti. Tndi deklarnatorji(ice) so neustrašeno in brez napak rešiii svojo nalogo. Kako so se staršem iskrile oči ob nogledu svojega »umetnika« na odru. Bil ie res lep nedeljski popoldanski užitek. Vsekakor imajo otroške predstave nekaj bodrilnega za mladino. Sicer ne velika šolska soba je bila nabito polna in 340 Din čistega dohodka še uporabi za nabavo novih knjig za šolarsko knjižnico. kar bo v korist vsem učenceim. nadaline ,predistave pa bodo tudi pripomogle. da bode »Miklavž« revnim nčencem lahko kai le- pesa prinesel. — Ker je šolska soba razmeroma majhna. se mora do vsaki predstavi cder odstraniti. Zato sestoii iz Samih delcv in tovarišem. ki so v sMčnih razmerah, Svetujem, da si ga o priliki ogledajo. Gotovo bodo našli mnogo uporabnega za svoje razmere. —po Št. V«d cri Grobelnem. Na cvetno nedeljo se nam je nudil izreden užitek pri šolski prireditvi. 2e drugič letos so nas razveselili malčki s svoiim nastopoin. Pa ta prireditev ie imela kai obsežen in izborno izbran vzpored. Priisrčnemn pozdravu. izbornemu petju in lepim deklamaciiam so sledili razni dramatični ;.rizori in igra »Lažniva Milena«. Občudova^.i smo siguren nastop. ki ga imajo ti otroci. Vsak je nra\- dobro po-srodil svojo ulogo. Izmed deklamacii pa tnoram prav posebno pohvaliti mailega šolarčka. Vsa čaist delavnemu učite'!jstvu. ki se je toliko trudilo z mladino Prireditev je bila prav dobro obiskana; vsakdo je z zanimanjem eledal .te male umetnike. Šolske ljudske knjižnice. —nk Pevsko društvo »Zarja« v Tac- nu je ustanovilo knjižnico. Nabavilo se je nrecejšnje število novih knjig ki se bodo izpcsojevale vsako nedeljo v šoli v Šmartnem pod Šmarno goro. Ljudska predavanja. —pp Na cvetno nedeljo smo priredili na Brezovici 2. roditeljski sestanek v šoli. Predaval je šolski voditelj »O vzgoji otrok«. Udeležba staršev. ki so bili s predavaniem prav zadovolJTii, je bila po\oljna. Delo za šoli odraslo mladino. —po Pa ne samo s šolarji. tifdi z odraslo mladino se učiteljstvo mno«o trudi v Št. Vidu pri Grobelnem. Učitelj Fr. Pogačnik ie uiorizoril letos že dve igri: »Mlinar in njegova hči« in »Zaklad«, ki sta zelo dobro usoeli. Posnemanja vredna je ta vztrajnost in delavnost na izvenšolskem polju. Saj' take prireditve utrjuiejo vez med šolo in domom, nrinašajo pa tudi marsikak potreben učni pripomoček za revne šolarčke. —ooš. VII Šolarska Akademija na meščanski šoli v Tržiču sc ie vršila v petek. dne 6. in v nedeljo 8. aprila obakrat ob nabito oolni dvorani. Te akademije imajo namen seznanjati občinstvo z ustrojem meščanskih šol širiti s.misel za nie in poda.iati iPregled učnih uspehov iz «nih predmetov. ki so zmožni tega. To so telovadba petie. deklamiranie eoslanje in klavir Stranski ali bolje paraldni namen na je pridobivanje denarnih sredstev za nabavo učnih knfig in pripomočkov revnim učencem. S telovadnimi vajami so nastonili vsi razredi. Strumnost ffibčnost, eleefanca izvajania oosameznih vaj so občinstvo naravnost očarale. Posebno so usraiale vaje. ki iih ie za deklice sestavila edč. Chwatalova učit^liica telovadbe. Nai bi iih nriobčila z go'dbo vred v kakem telovadnem Hstu. da se otmo oozablienju. Istotako sta ueajali simbolični vaji na »Mlade vojake« in »Naprej zastava....« Deklamirali so učenci vseh razredov z dobriiTL da, Kavčičeva Zech in Rozman celo s siiainim uspehom. Take deklamacije kot Župančičevo »Primorie« — »Gospa Sveta« store za naše brate onkraj Karavank in Blegoša. dosti več kot kolone oooisanega napirja, ki ga čitajo le izvoIjeni. Goslači so r>okazali, da zmorejo mnoeo da na iim tudi dobre volje ne manika Strokovni učitelj g. Kernc ima lahko nad niimi dopadenje eoslaški kvartet ie na njihova krona. Zeli so obilo pohvale in oriznanaj. Tudi na klavirju se je ooizkusiip s prav dobrim uspehom troje učencev. S petiem so nastopili vsi učenci. Podnisani se nečam s tem nredmetom sain. zato se o niem ne born razpisaval. Povem naj le, da ie bilo ploskanja veliko. da je torej moralo ugajati. Obenem z Akademijo se je vršila velikonočna razstava oirhov in ovitkov za risarije. Take razstave še ni bilo v Tržiču. Okraski na pirhih so bili OTOsto narisani in komponirani od učencev. ki so si obenem iznašli sami novo tehniko. Mesto oneea malega Kajfeža so vpregli na voščenie navadno pero. Uspehi so naravnost presenetljivi. Regulaciia črt ic namreč mogoča do skrainosti. Ovitki so posetnike naravnost presenetili in niso od malih mož kai tacega oričakovali. Da se v Tržiču za šolstvo zan'itnajo. nam pove število obiskovalcev razstave. Od 8.—16 ure torej v osmih urah ie obiskalo razstavo 652 Hudi. Akademija in razstava bi zaslužili dolgo kritično razpravo vendar je orostor predrasrocen. Omejim se torei le še na neko trpko konstatacijo. Naše šolske oblasti žele obilo prosvetnega dela med narodom. Na meščanski šoli v Tržiču, ki je od Kranja oddaliena z vlakom tričetrt ure od Ljublane 2 uri, je bilo doslej 7 Akademij 3 gledališke predstave, 4 razstave in vendar bi se vsak hudo motil ki bi mislil da ie kako razstavo. kako Akademijo. kaj šele otvoritev šolskega odra oosetil le kak funkdjonar šolskih oblasti ki bi moral ob takih nrilikah liudem novedati par lepih, tonlih besed. ne zato. ker bi bilo to prav in na mestu temveč zato ker ie to, zdi se mi vsai. njihova dolžnost. Če zahtevaio oblasti. da iih ljudstvo upošteva in respektira. pa zahteva ljudstvo na drugi strani da era oblasti razumevajo in v nieirovih težniah podpirajo vidno z besedo in oriznaniem. Zadržanje liaših oblasti pa ie orej diktatorsko kot demokratično. zato so ne še osovražene. temveč omalovaževane. Komu k dobremu? Državni misli orav gotovo ne! —c.