V Ljubljani, sobota dne 22. marca 1919,
Leto III.
f
SOC
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
OMalitn Ii ipnniitro v Ljnhljanl.
Učiteljski
,, FrančBkmuka »Mc« Ust. §, 1 mMl
ičiteljgka tiskana.
Miim stranke.
N*r*čnlaa: po poiti i do»t*Tfj»njem >a dom M celo lato K ©—, «a prt lota SL U-—, aa četrt lata X 10 50, xa mesec K 3 50. Za Nemčijo eelo leto K 46, aa ostalo tujino in Ameriko K 54.
taMratl: Bnostopna pettt Trstie* 30 v; pogojen prostor KI*—; razglasi in postane Trstica po 60 ▼; večkratne objave po dogovora primaren popasi
Reklamacijo aa list a« poitnine prosta.
Posamezna Številka 20 vinarjev,
Grobovi tulijo!
Desetorica v Parizu odloča o usodi milijonov in sklepa »pravičen mir«! Milijoni in milijoni so se štiri in pol leta klali med seboj v »zadnji vojni«, ki naj bi človeštvu doprinesla ^ajen in pravičen mir. Milijone je padlo žrtev za demokracijo, samoodločbo narodov itd. Ne-številno vdov, sirot in pohabljencev nosi težke Posledice te vojne, ki jo je povzročil kapitalistični ustroj človeške družbe. Ko je trajala vojna eno, dve, tri leta, so nam pripovedovali, da mora biti tako, ker vojna mora trajati tako dolgo, dokler nista strta nemški militarizem in avstrijski despotizem. Verjeli smo temu pripovedovanju, ker smo bili prepričani, da se za-Padna demokracija bojuje za pravico, za pravico zlasti malih narodov. Kot socialisti in kot s>novi malega in teptanega naroda smo sledili Klasu, ki je prihajal od zapada ter kakorkoli že uelali na to, da pridemo čimprej do tega cilja, ^o je pred dvemi leti izbruhnila v Rusiji revolucija, smo jo pozdravili kot prvi pojav zmage demokracije nad absolutizmom. In ko je prišlo oktobra sedemnajstega leta do druge revolucije v Rusiji, smo bili uverjeni, da se bliža konec militarizmu in imperializmu ne samo na eni, pač oa tudi na drugi strani. Nemški mogotec, ki je v Brest Litovsku potom generala Hoffmanna rožljal z mečem, je bil leto pozneje Xlžen ob tla in po celi Evropi je zaorila slava Zl/'aKi pravice nad krivico. 2iveči milijoni so obhajali praznik vstajenja; iz milijonov src je Se,l glas rešitve do neba: konec je za vedno, militarizem in imperializem sta strta, zmagala Je Pravica, vstala je svoboda!
To navdušenje in vpitje je nadkrililo oni Klas, ki Je prihajal iz milijonskih grobov na »ojnih poljih, glas, ki je že med vojno klical: napravite za vedno konec klatiju, napravite Konec trpljenju! Ob trenutnem navdušenju ži-Vecih milijonov so grobovi umolknili. Duhovi neštetih žrtev so legli k počitku, ker njih naloga je bila navidez izvršena.
Vojna je končala in začela so se mirovna Pogajanja. V Parizu so se zbrali zastopniki narodov, da sklenejo trajen in pravičen mir. Prišel je Wilson s štirinajstimi točkami, na poula-gi katerih bi se moral skleniti mir. Ker so pa zmagovalci demokratje prve vrste, so s svojim demokratizmom šli tako daleč, da so iz-*>rali deset ljudi, ki imajo naloeo odločati o «sodi milijonov, ki so bili dosedaj zatirani. Desetorica diktatorjev ne določa samo meje med zmagovalci in premaganci, določa jih tudi med ^nagovalci in onimi, ki so bili dosedaj sužnji močnejših. Z eno besedo, sklepa ta desetorica Pravičen mir, zvezo narodov itd Prišel je na vrsto jugoslovansko-italtfanskl problem in kakor kaže, je ta stvar že gotova. Po poročilih, ki Prihajajo iz Pariza, je razvidno, da je jugoslovanski problem rešen na tako pravičen način, bodo v eventuelnem ju^oslovansko-italijan-sooru Amerika in kakor kaže tudi Čeho-s’ovaška — nevtralne. To se pravi, da stojimo Dred pretečo nevarnostjo nove vojne.
Jugoslovani in posebej še Slovenci smo Prisli iz dežja pod kap. Oni, ki so se z nami ojevali za našo svobodo in neodvisnost, nas rajo v še huiše suženjstvo, pripravljajo nam v kelih trpljenja in groze. Silijo nas, da po-w,netno to, kar nismo nikoli hoteli in nočemo sužnji italiianskega imperializma. V tre-sli^u’ ko se v Parizu sklepa o naši usodi, mi-n '^o na bodočnost. Kaj nam prinese ta bodoč-st? Iredentizem in njega logično posledico vojno!
z na to mislimo, se spominjamo gorja aanjih štirih let in navdaja nas strah, da se to
gorje v doglednem času vrne. Razmišljamo dalje in se spomniinb ruske revolucije, spomnimo se boljševizma. Ali ni morda boljševizem ono zdravilo, ki bo ozdravilo bolezen zaoadnih »demokratičnih« imperialistov? To vprašanje se nam usiljuje in si odgovarjamo, da bi bilo to edino zdravilo za one, ki nadaljujejo delo ge> nerala Hoffmanna!
Glas, ki prihaja iz ruskih step, nam pravi, da je zmaga nad imperializmom le tedaj mogoča, kadar bodo vsi narodi vzeli v roke železno metlo in pomedli tako, kakor je pometel ruski narod!
Ali slišijo mogotci v Parizu ta glas? Ako ga ne slišijo ali nočejo slišati, tem hujše.zanje. Kakor je prišel dan za ruski carizem, nemški militarizem in avstrijski absolutizem, tako pride dan za zapadni »demokratizem« najslabšega kalibra. In kakor ne slišijo pariški diktatorji glasu, ki prihaja od vzhoda, ne slišijo tuljenja crobov, ki je zopet pričelo. Umolknili so grobovi, ko je vojna končala, a sedai, ko se v Parizu sklepa »oravIČen mir«, se zopet sliši tuljenje, ki prihaja iz grobov bivših bojnih polian. iz katerih puhti draeocena človeška kri, v potokih prelita za boljšo bodočnost človeštva! Duhovi milijonov padlih plavajo nad glavami desetih diktatorjev in jim pevajo resen Memento! Diktatorji prezirajo ta opomin, a duhovi ne bodo prenehali, dokler ne pride ura osvoboditve. Pride dan, in tisti dan bo dan vstajenja, dan ,Drave svobode! Iz ruskih step prihaja glas rešitve in t- grobovi tulilo! ________________________________________v. k.
Združitev čeških centralistov s separatisti.
Danes sein dospela brnska »Rovnost«, prinaša na uvodnem mestu članek z naslovom »Sodrugi pozdravljamo Vas!«, v katerem piše in prinaša tudi tozadevni komunike, o združenju češka soc.-dem. delavske stranke s češkoslovaško soc.-dem. delavsko stranko. Komunike, pravi: »V nedeljo, dne 16. marca 1919 se je vršila v brnskem »Delavskem domu« konferenca zastopnikov češkoslovaško soc.-dem. delavske stranke (separatistov) in češke soc.-dem. delavske stranke (centralistov). Udeležili so se je sodrugi: Nčmec, Burian, Teska, Pergl, Vančk, Merta, Bečvarovsk#, Kolesa, N&dvornfk, Kovan-da, Pick. Pavlik, Skaunicovi in Chalupa. Te pomembne konference rezultat je, da sta se sedaj obe delavski stranki delujoči doslej samostojno ena poleg druge, zedinili v eno stranko, ki bo delovala sedaj na temelju doslej vel|avnega programa in organizacijskega opravilnika češkoslovaške socialno demokratične delavske stranko (separatistov). Zajamči so pa sodrugom bivše centra-llčne stranke, da imajo v skupni stranki pravico zagovarjati in širiti na principu razrednega boja probleme internacionalnega in marllstUSnega socializma. V izvrše-valnfh odborih krajevnih, okrajnih in deželnih organizacij dobe oni povsod primerno zastopstvo. Za organizirano ženstvo in mladino velja isto. Enako dobč tudi v distriktnih izvrševalnih odborih, v izvrševalnem odboru stranka In v tiskovnem odboru primerna zastopstva. Zastopstvo na internacionalnih kongresih ozir. konferencah, v internacionalnem socialistiškem biroju, se ohrani' na podlagi, doslej veljavnega ključa. Časopisi češke soc.-dem. stranke (centralistov) bodo izhajali še nadalje; le deželni izvrševainj odbor separatistične stranke na Moravskem ozir. izvrševainj odbor IV. distrikta (Morava) pošljeta v izdajateljstvo vsakega lista tri svoje zastopnike. Tudi v ostalih vprašanjih so je dosegel po-polen sporazum. S tem je končan spor med tema dvema delavskima strankama, ki traja žo od leta 1910., In združena socialno demokratična stranka pojde sedaj vštric mnogo obetajoči bodočnosti. Posamezni strankini funkcionarji dobe še podrobna navodila in z vso silo so mora delati na to, da se združijo do 1. aprila, pristaši obeh strank v enotni, skupni organizaciji«.
Z enakim veseljem pozdravBa to zedinjenje «<1 »Dčlnicki Dennik«, glasilo centralistov. Prati med drugim: Nad enoletno delo smo končali z tispehem. Nor* zedinjena »Češkoslovaška socialno demokratična delavska stranka« bo združevala v sebi vso Cehe, ki socialno demokratično mislijo. Od vsakogar, ki simpatizira » nami bo ta dogodek z veseljem pozdravljen, češkem« marksističnemu socializmu bo zedinjenje v veliko korist. Sedaj gledamo mi, češki socialni demokratje, Mo smo zopet edini, lahko brez skrbi v pribodnjostf Za nastajajoči čas, je ta zgodovinski dogodek velikega pomena, ker: zmaga je in bo z namil — Združenim socialnim demokratom čehoslovaškim želimo mnogih aspehovl »Y edinosti je moč«, je znana prislovica: Kakor se bedo sedaj naši češki bratje skupno bojevali na sever« za zanje o rdečega vala — misli proletarske — enako nastopim^ to pot v bližnji bodočnosti tudi mi, zedinimo socialni demokratje jugoslovanski! Ko pojdmo vsi »z združenimi močmi« v boj, tedaj bo zmaga —■ naša!
Iredenta.
Preteklo soboto se je po cejsi Jugoslaviji naenkrat raznesel glas, da je mirovna konfet enea v Parizu, ta borzni lokal antantnih imperialistov, ugodila želji in zahtevi Italije ter ji pripp-znala posest čisto slovenskih krajev Notranjske, Goriške, Istre, Dalmacije. Ljudstvo se je razburilo ob tej novici in gotovi elementi so priliko vporabili ter pričeli hujskati proti Italiji A ne samo proti Italiji kot iniperialstični državi, temveč tudi, vsaj čita se tako, proti italijanskemu ljudstvu, ki že četrto leto okuša železno militaristično pest. Na hvalo treznejšemu prepričanju se je ta vihar polegel. Oglejmo pa par »novic«, ki so se širile včeraj po Ljubljani in presodimo, kje so tički, ki žvrgole in delajo s svojim petjem nemir. Včeraj je krožila po ljub-ljani vest, da so mesto zasedli Italijani in prevzeli štacijsko poveljstvo. To je prva »raca«, ki jo je ubogo ljudstvo takoj po zajtrku pogoltnilo in prebavljalo ves dan. Druga pa ni bila tako tolsta, a zadostovala je za kosilo, kajti glasila se je, da prideta popoldne dve kompanfji Italijanov v Ljubljano, kjer jih na kolodvor« že pričakujejo »naši« s strojnicami... In še naprej! Vsak je »novico« po svoje obdelal in kolporti-ral. — Bilo bi dobro in občekorhstno dieto, če t>i se izsledilo ljudi, od katerih izvirajo ta potočila. Vredni so poštenega plačila z — leskovko.
Umestno pa je, če pokažem na par »ireden-tovcev« in osvetlimo njihovo delovanje za domovino. Ko so mi bila ušesa polna raznih »novic«, sem se napotil po Ljubljani gledat »priprave« za sprejem Italijanov. Na kolodvoru nisem opazil nikake izpremembe, nič strelskih jarkov, nič vojaštva, nobene delavske stotnije, ki M gradila »šance«. A naenkrat se prikaže pred mano .ženska-amazonka in energično zahteva inter\view. Poznava se, zato sem .ti dovolil kratek pogovor. Kaj pa je bilo? Odločno je zahtevala, naj se zavzamem za to, da čim hitreje spravimo skupaj veliko armado in udarimo na Italijane. Ona da jih sovraži iz dna srca, vse bi podavila... Ko sem ji ugovarjal, se je razjezila in boječe sem se odstranil, dobro vedoč, da lahko naskoči mene prvega in mi razpraska obraz. Kdo pa je bila? Ime je postranska stvar, povem le nje obrt: vsak dan se pelje na Vrhniko in živahno kupčuje z blagom pri — Italijanih. To je iredentska ainazonka, ki proda dušo in telo za — cekin. In taki ljudje ščuvajo na vojno ... Fuj!
V nedeljo so visele v Ljubljani črne zastave. Le ena me je zbodla v oči: visela je na ftiši, ki se šteie med »narodne«, dočim hišna jrospo-dimja, visoko spoštovana »milostiva« pridno kupčuje z Italijani na Vrhniki in jo ni sram, no-
siti slanino v Nemško Avstrijo. Ona ljubi svoj narod, a daje prednost polni tnalhi bankovcev, ki jih izžema narodnim nasprotnikom. Pa kaj, knjige bi se dale pisati o takih »narodnjakih« Tako dela »cvet« naroda. To je »iredentizem«, ki hujska na vojno, obenem pa se klanja zlatemu teletu, četudi je zavit v italijansko ali nemško trikoloro. A ne samo to. Na drugi strani pa neprestano hujska proti »rdeči internacionali«, češ, da izdaja svoj narod. Ce so to iredentisti, dvomim, preje bi jim rekel: »pajaci«. Taki ljudje, hm. pač niso ne primerni, ne resni.
Politični pregrle<1.
— pSop-azom gleda adrese v narodnem predstavništvu. LDU. Beigrad, 20. (JDU.) Danes popoldne je bil v 'Adresnem odboru dosežen popolen sporazum med vsemi Strankami glede adrese, tako da predloži odbor plenumu ebornice enoten načrt brez manjšinjskega votuma.,Na-Krt se odda ie to aoč v odtisek in bo jutri razdeljen med poslance. Narodno predstavništvo prične adresno debato v soboto ali najkasneje v pondeljek.
—• Polkovnik Priblčevlč So posveti politiki. LDU. Beigrad, 20. (JDU.) Pr o in ji polkovnika Milana Pribiče-vtča za odpust iz vojske se ja ugodilo ter se mu je obenem dovolila tudi pokojnina. Polkovnik Pribičevič je Izstopil iz vojske, ker hoče aktivno delovati v političnem Življenju.
— Italija podpira blvčega kralja Crne gore proti Srbiji. Stremljenje vseh jugoslovanskih plemen po uje-dinjenju silno vznemirja naše laške sosede. Tijdi združitev Črnogorcev v celokupni Jugoslaviji je proti njihovemu načrtu. Kakor nekdanja Avstrija, ravnajo se tudi oni po geslu: deli in vladaj (dlvide et impera). Radi tega podpirajo tudi separatistične namene nekdanjega kralja Crne gore Nikite, ki intrigira na vse mogoče načine protj Jugoslaviji in zlasti proti Srbom. Za Črnogorce propagirajo plebiscit, narod naj se sam svobodno izreče za ta ali oni režim. Seveda pa bi se morala srbska armada v tem slučaja umakniti angleški in amerikanskl vojski. Naproti tem« pa odklaniajo Italijani z vso odločnostjo misel, da bi isto načelo in sicer v veliko večji meri, veljalo tudi za slovenske kraje, zasedene po Italiji. Zakaj se temu tako protivijo, je pač jasno, ker vedo prav dobro, kako bi izpadel tak plebiscit. — P. P.
— Banatski Srbi proti ruinunsklm zahtevam. LDU. Beigrad, 21. (JDU.) V Veliki Klkindi Je bila velika skup-Sčiena banatskih Srbov, ki so protestirali proti rumun-ski zahtevi na Banat. Sprejeli so resolucijo, ki poudarja, da pripadajo Bačka, Banat in Baranja zgodovinsko in etnografsko Srbiji in da Rumuni nimajo nikaklh pravic flo tega ozemlja. Resolucija zahteva, naj se določijo meto na podlagi narodne samoodločbe.
— Nosi tel fl »avstrijske« misli — odhajajo. LDU. Beigrad, 20. (JDU.) Dr. Nikola Mandič, civilni adlatus deželnega poglavarja za Bosno in Hercegovino, je odpuščen iz službo brez pokojnine.
— Nižja Avstrijsko. LDU. Dunaj, 20. (ČTU.) V današnji seji nižjeavstrijskega deželnega zbora so spreieli deželnozborski volilni red. — Dalje je bil sprejet predlog krščanskih godalcev, v zmislu katerega naj bo poslo-valni jeztfc deželnega zbora in deželnih uradov nem-ščlna.
— Nova ustava Predarlske. LDU. Bregenz, 20. (DunKU.) Predarelska deželna skupščina Je sprejela novi ustavni zakon, ki vsebuje nastopna glavna načela: L Zakonodajna in izvrševalna oblast pristcji celokupnosti predartskega naroda, ki jo bo izvrševal po ljudskem glasovanju, po deželnem zboru in deželnem svetu ter po deželni vladi. 2. Dežela ie samostojna (približno kakor švicarski kanton), v kolikor ni samostojnost omejena po ustavi zvezne države. 3. Dežela se mora, ako hoče procvltati, priklopiti večji državi, ki bo zajamčila samostojnost *n svobodo dežele v gotovih mejah.
— Čchoslovaška republika. LDU. Praga, 20. (OTU.) Nacionalni odsek narodne skupščine Je z vsemi proti enemu glasu sprejel predlog o dovolitvi upepelenja. — Od sobote, 22. t. m. naprej bo vozil med Prago in Bratislavo brzovlak. — »Venkov« poroča, da ni nobenega razpoloženja za priklopite* Lužice k čehoslovaški republiki. — Narodna skupščina je sprejela zakon glede ustanovitve in delovanja najvlšjega kontrolnega računskega urada ter zakon o ločitvi finančne uprave od politične. — »Venkov« poroča o vstopitvi čehoslovaške po-6te v svetovno poštno zvezo. Mednarodna pisarna svetovne poštne zveze v Bernu je vzela na znanje imenovanje Stribrnega ministrom za pošto in brzojav in dr. Packe glavnim ravnateljem. Po sklenjenem miru bo zboroval kongres syetovne poštne zveze v enem ali drugem glavnem mestu držav, katerega kongresa se bo udeležila tudi čehoslovaška republika kot pravno-veljavni državni kontrahent.
. .. M.««« Poljska določen«, LDU. Pariz, 20. (DimKU.) V zadnji seji najvlšjega. sveta aliirancev so razpravljali o poročilu, ki ga je komisija za poljske zadeve sprejela
soglasno. Načrt komisije, kL priznava Poljski tesnejše meje, nego so bile priznane leta 1772„ govori o dohodu k Baltiškemu morju po koridoru, ki se razteza ob obeh. bregovih Visle do Gdanskega.
Za dosego premirja med Poljsko in Ukrajino. LDU. Pariz, 20. (DunKU.) Francoska vlada je poslala generalu Pavlenku, poveljniku ukrajinske vojske pred Lvovom, povelje, ki so ga podpisali zastopniki petih velesil. Povelje, zahteva od ukrajinske in poljske vojske, naj skleneta takoj premirje. To povelje je dobil tudi poveljnik lvovske posadke, general Noswadowski. Nal-višji svet je izjavil, da je pripravljen proučiti terltori-jalne zahteve obeh strank in stopi v zvezo s poljskimi in ukrajinskimi delegati, da doseže sklep premirja.
K agrarni reformi na Madžarskem. Belgrajske »Radničke Novine« prinašajo po »Pešti Naplo« interesantno vest, da se je pri brezplačnem podeljvanju zenu lje prijavilo veliko manj reflektantov, kot je zemljišča za razdelitev.
*» Ogrsko. LDU. Budimpešta, 20. (CTU.) Današnja številka uradnega lista razglaša odredbo v zadevi zaplembe safes-depozitov. Odredba obsega notiiikacljo, ki določa, da se važni dokumenti, dogovori itd. ne vzamejo iz safesov, dokler traja zapora. Dalje dopušča odredba, da lahko vzame iz safesa vsoto čez 1000 K, kdor dokaže, da potrebuje ta denar za izpolnitev svojih materijelnih zahtev.
— Organizacija dela mirovno konference. LDU. Berlin, 20. (DunKU.) »Abend« poroča iz Berna: Organizacija dela mirovne konference se je nekoliko spremenila, ker je prodrlo Wllsonovo načelo, naj mirovna pogodba vsebuje tudi poglavje o zvezi narodov. Z delitvijo dela bo omogočeno, da se bodo mogli obenem posvetovati o mirovni pogodbi in o, zvezi narodov, ne da bi se zanemarjalo to ali ono vprašanje. Odslej bodo polkovnik House, lord Cecil in Bourgeois razpravljali o vprašanju zveze narodov, dočim bodo Lloyd George, Clemenceau in Orlando imeli v rokah vodstvo posvetovanj o mirovni pogodbi. Naloga predsednika VVilsona bo, vzdrževati zvezo med delom obeh komisij, da bo zajamčena enotnost mnenj.
— KJo bo sedež Zveze narodov. LDU. Pariz, 20. (DunKU.) Belgijski minister za zunanje stvari in predsednik belgijske delegacije na mirovni konferenci, Hy-mana, je formelno naprosil mirovno konferenco, naj določi Bruselj za sedež zveze narodov. Svojo prošnjo Je motiviral s tem, da ie Bruselj glavno mesto one dežele, ki je bila prva žrtev sovražnika. Bruseljski župan podpira kar najbolj to prošnjo. Obrnil se je do predsednika Wilsona in dal zvezi narodov na razpolago krasno palačo »Egmont«, ki jo bo Kupilo mesto Bruselj.
Nevarnost za Petrograd? LDU. Berlin, 20. (DunKU.) »Achtuhrabendbiatt« javlja iz Stockholma: Uspehi estonskih in livonskih Belih gard vznemirjajo sovjetsko vlado, ker je Petrograd od juga in od severa zelo ogrožen. Sinovjev opozarja v »Pravdi« na mora-lični učinek, ki bi ga imei padec Petrograda, in zahteva od vlade takojšnjo pomoč. 300.000 oborožen h delavcev, ki bivajo v Petrogradu, se mora poklicati k orožnim vajam, da bi mogli v sili poseči v boj. Trockij je odredil splošno mobilizacijo vseh slojev do 46. leta.
Naročnikom.
Naš dnevnik »Naprej« je že dolgo časa premajhen. Stranka se je razvila in »Naprej« sa je razširil po vsem Slovenskem tako, da se je moral izvrševalni odbor odločiti za
povečanje »Napreja«.
Ugled stranke, potreba in da bomo mogli bolje ustro-zati cenjenim dopisnikom in sotrudnikom, zahteva to. Na tesnem prostoru smo morali doslej marsikaj Izpustiti, okrajšati, kar potem ne bo treba več, vsaj v toliki meri ne.
»Naprej« dobi obliko velikega dnevnika. S tem nam narasejo novi stroški. Razen stroškov za povečanje pa bo novi papir boljši, a 30 odstotkov dražji, tako, da bi z dosedanjo naročnino nikakor ne mogli izhajati. Cenejšega papirja se pa sploh ne dobi.
Iz povsem nujnih in v gospodarskih razmerah utemeljenih razlogov se zviša naročnina na 5 K mesečno, posameznim številkam pa na 30 h, To zvišanje ie nujno, ker moramo zagotoviti dnevniku, ki se je tako lepo razvil, tudi v sedanjih dragih časih trdno materialno podlago. Ob žrtvah smo vsi vzdrževali naše glasilo in iu j hočemo tudi v bodoče, tembolj, ker postane list velik, primeren razvoju naše stranke.
V povečani obliki izide »Naprej« prvič dno 28. t. n>.
V zavesti, da napravimo s tem veliko uslugo stranki in vsem marljivim zaupnikom in zaupnicam stranke, hočemo vsi posvetiti le še več svojih moči stranki proletarcev, torej sami sebi.
V Ljubljani, 22. marca 1919.
Uredništvo in apravništvo.
Načrt glede ureditve plač državnih uradnikov.
LDU. Beigrad, 20. (JDU.) Ministrski svet I« razpravljal na zadnji seji o predlogu glede ureditve pW državnih uradnikov. Po tem načrtu se razdele uradnik* na 11 činovnih razredov, od katerih imajo nekateri zopet tri ali štiri podrazrede. Za I., II. in III. razred plač> ni določena, za ostale pa je določena takole: Za IV. ra*■ red 14.000 dinarjev, za V. razred 12.000 in 10.000 za VI. razred 8000, 7200 in 6400, za VII. razred 6*H)0, 5400 H> 5000 dinarjev, za VIII. razred 4800, 4400 in 4000 dinarjev, za IX. razred 3800, 3600, 3400in 3200 dinarjev, z* X. razred 3000, 2800, 2600, 2400 dinarjev in za XI. razred 2200, 2000, 1800 dinarjev. Razen tega so določen* letne doklade, ki se ne štejejo v pokojnino in ki znašal« za IV. razred 3000, za V. razred 400, za VI. razred 1920, za VII. razred 1680, za VIII. razred 1380, za razred 1200, za X. razred 960 in za XI. razred 720 dinarjev. Napredovanje na večjo plačo v istem razredu se vrši v XI., X., IX. in VIII. razredu vsako tretje leto, v drugih vsako četrto leto. Letne doklade dobivajo v P0'" ni meri samo uradn ki v Belgradu, v- drugih mestih Pa-če imajo nad 50.000 prebivalcev po 80%, v mestih, ® imajo 20 do 50.000 prebivalcev po 60%, v mestih s 5 do 20.000 prebivalci po 50% in druga mesta po 30%. ^s' uradniki z visokošolsko izobrazbo nastopijo službo ta' koj s plačo IX. razreda. Uradniki, ki so sedaj še v XI-ali X. činovnem razredu, se pomaknejo z uveljav^'e' njem načrta avtomatično v IX. razred. Uradniki z vse-učiliško izobrazbo morajo doseči VIL razred, more!1’ pa doseči tudi višji razred. Uradniki s samo srednješolsko maturo začno z X. razredom in avanzirajo do VH1, razreda, izjemoma dosežejo tudi VIL in VI. razred-Uradniki brez mature začno z XI. razredom in dosežel« IX. izjemoma tudi VIII. razred. Državni uradniki prve in druge skupine, ki imajo sedaj plačo, ki ne odgovarja gorenjim določbam, se uvrste v razrede, ki odgovarjajo njihovemu službovanju.
Hišni posli.
Tudi hišni posli so se začeli gibati na veliko n e**-dvoljnost našim veleblagorodnim damam in patriarha!-nini gospodarjem in gospodinjam. Kedaj je še kdo sliša*' da bi bile stopile n. pr. služkinje, kuharice in temu P0" dobno, v komplot proti svojim, baje tako blagonaklo-njenim, vzdrževateljem? — No, valovi takozvanega novodobnega, a nezajezljivega »boljševizma« so razburkali duhove tudi v tej do sedaj tako skromno-iojalill kasti. Da bi pa eventualni revolucionalni duh med te*11 slojem ne mogel progreslrati, so začele razne meščansko stranke tekmovati med seboj, da bi kar naiveč hiš' nih poslov pridobile vsaka za svojo stranko. K temu vabijo služkinje s sladkimi besedami in obljubami. N* tak način je neki kaplan ustanovil nekakšno krščansko društvo služkinj, ki naj bi imelo namen svoje članice ob prostih nedeljskih urah zbirati k pevskim.va-Jam in krščansko-poštenin/ igram, da bi ne zašle n* kriva pota! O kakem gospodarskem izboljšanju stanja služkinj, o reguliranju delovnega časa, ki znaša zdaj P° 16 do 18 ur na dan, ob 20—30 K mesečne plače, ob dostikrat nečloveško slabem ravnanju, o vsem tem P1^ njih seveda ni govora! Liberalne dame pa, ko so slišal® o kaplanovi organizaciii, so bile v velikih skrbeh, & bi jih preveč ne potegnil, v svoj tabor. Posvetovale s° se in sklenile, da bodo s svoje strani služkinjam kaj re' alnega obljubile, in jih s tem pridobile zase. In res, počele so zbirati podpise služkinj, ki jih bodo baje predi®' žile državni oblačilnici, da se za služklnie dobi potrebn® obleke. Prav prefrgano: za ceno ene srajce ali eneS* predpasnika skušajo pridobiti čim več glasov za svol° stranko. Zakaj dobro vedo, da volitve, pri katerih bodo tudi služkinje smele voliti, niso več daleč. Zato skušajo z raznimi obljubami in drobtinicami s svojih miz, fl®' brati čim več glasov za svojo stranko. — Vendar Pa njihovo delovanje ne bo imelo željenih uspehov. Večin1* služkinj že spoznava volka v ovčji koži in se ne bo dal«1 zapeljati raznim antiproletarskim mahinacijam. Kaj41 preprične so, da je samo ena stranka, ki se resničn0 bori za dobrobit zatiranih in za priznanje njihovih obč^ človeških pravic, to je socialno demokratična strank*1, —■ Želeti bi le bilo, da tudi one izmed služkinj, ki se ^ tdanes ne zavedajo svojega položaja in ne slut jo v ka*1 namen se hoče izrabiti njihovo nevednost, spoznale, ka*1' spadajo in kaj naj store, da se j h prizna za enakopra^' ne ljudi ter da si izboljšajo svoje neznosno sedanje st®' nje in se zasigurajo za starost.________________
Dnevne v^sti.
— Tesnoba. Kakor v soparnem ozračju, tako se n®1’' zdi v sedanjem razvoju političnih in gospodarskih godkov. Nj ga prijetnega odduška, ni ga jasnega pogle' ga v bodočnost, marveč le tesen občutek imamo, kakof bi nas davila nevidna sila. Zdi se nam kakor bi nas hO' tel oropati nekdo še tega. kar smo imeli, kar imamo vseh nad, ki smo jih gojili glede boljše bodočnosti.
•ii>
tesnoba je mučna, je nevarna, zadušiti nas utegne, ne nas, ampak vse tiste, ki jo povzročajo, ker človeška duša, narod zahteva razmaha, zahteva že enkrit konec tega mučnega življenja, ki je podobno arestantu za debelim železnim omrežjem v temnici. Slutimo bedo, slutimo pogin naše industrije, slutimo še večje oderuštvo, zatiranje svobode! In da bi to slutnjo človeška duša Prenašala mirno, da bi vse gorje, če pride, prenesla ta razočarana množica naroda v prid vojnim dobičkarjem ~ to, to pač ne pojde. Zapreti nas hočejo imperialisti proti vsemu svetu, s katerim smo doslej živeli, trgovali ž njim in bi tudi danes, da se preživimo, da si medsebojno olajšamo gorje; ta struna, gospodje, je krhka! Zato se nikar ne igrajte z njo!
—• čudna logika. Produkcija v naših industrijah je silno nazadovala, ker ni hrane in tudi ne surovin in drugih potrebnih pomočkov. In modri možje pri vladi sklepajo sedaj tako: Zaprimo meje, da bomo dobili še mani tega blaga. Pomočke in surovine bomo dobili morda iz Amerike ali od kod drugod; uvedli smo prosto trgovi-"o. da se razvije kupčija z živili in drugimi potrebščina* mi- Ne pomislijo pa pri tem, da se s tem blago doma sil-no Podraži in da bodo tudi blago, ki ga potrebuje industrija za svoj procvit, mnogo dražje in niti gotovo ni« al> '8a: dobimo letos sploh ali ne. Ta politika more biti v korist špekulantom in izkoriščevalcem. Tepeni pa bodo n«imoviti sloji, ker postaja kriza na podlagi takih ukre-Pov le še hujša in daljša. Gospodje, gre za blagor ljud-itva, ne pa za blagor kaste kapitalistov. Odgovorni za Posledice so gospodje, krušna vojna je tudi druga svetovna vojna.
— Pogrešek. V včeraj priobčeno poročilo o »Zaloškem in ljubljanskem dogodku« se je pri spisovanju no-tloe vsled netočne informacije vrinil neosnovan dosta-Vek. Da je namreč izključeno, da bi bil kdo s kamenjem Pobil kako okno, niso izvajali zastopniki Jugoslovanov — ker takih k prvi seji dotične komisije ni[>če ni bil povabil in se je torej tudi niso mogli udeležiti
— marveč so izvajali že v februarju naši ljudje, v Prvi vrsti železničarji, ko smo poročali o italijanskih zadevnih trditvah in ko se je dognalo da so se oni tr. Saški begunci vozili v vlaku, sestavljenem iz samih blagovnih voz, ki sploh nimajo okeu.
— »Glasbena Matica« v Ljubljani je priredila s sodelovanjem vojaškega orkestra za Spodnji štajer dne 22. in 23. februarja 1919 koncerte v korist srbski siročadi' ter koroškim in goriškim beguncem. Od čistega dohodka koncertov se je naklonila četrtina po 1278 K 85 vin. potom posredovalnega urada za begunce v Ljubljani gorkim beguncem. Za naklonjeni znesek se navedena posredovalnica v imenu goriških beguncev »Glasbeni Ma. tiči« In vojaškemu orkestru za Spodnji- Stajer kar najtopleje zahvaljuje.
— Malo odgovora trgovcu. Neki trgovec iz V. se pritožuje v »Narodu« od 12. t. m. radi krošnarjev, ki nosijo Polne nahrbtnike blaga po deželi in kliče na nje vlado in orožnike. Resnica je ta, da z zasedenega ozemlja pri-neso nekateri blago, ki je pristno in je prodajajo po 20 do 30 K ineter, sukanec pa po 5 K. Ker je revno delavsko ljudstvo že čisto strgano in boso, gre in si kupt (kdor ima kaj denarja) za celo družino obleko. To mu pa zavida trgovec, ki bi rad prodajal še vedno po oderuških cenah. Tu so stale papirnate ženske nogavice 60 K, sukanec pa navitek 45 K! Toraj s kakim dobičkom se je prodajalno! Pomislite ljudje božji!
— Tržni nadzornik Ribnikar želi višjih cen. V »Slovenskem Narodu« od dne 11. t. m. je priobčil gosp. Ribnikar članek pod naslovom: Svobodna trgovina. V tem članku milo javka, da prodaja naš kmet ži-vino prepoceni: »Ne da bi se hotel danes podrobneje spuščati v vprašanje živinskih cen, menim, da se dela slovenskemu kmetu velika krivica, ako mora prodajat: živino po 3 do 4 K kg, dočim dobiva istočasno njegov tovariš in sodržavljan, ki lahko redi živino pod ugodnejšimi pogoji kot on, za svojo živino po 8 do 12 K za en kg.« ■ 1 ako torej! listi Ribnikar, ki je bil izvoljen od meščanov in si je pridobil, kakor se govori, lepo imetje, (Romova hiša: 180.000 K in palača v Zagrebu vredna četrt milijona K) hujska sedaj kmete, da naj dražje prodajajo živino! Tisti Ribnikar, ki bi moral zastopati naš« meščane v Belgradu! Ali še nismo zadosti izstradani?! — Kmalu bomo imeli volitve, in tega mi takrat ne bomo Pozabili! Ali je g. Ribnikar menda že pozabil na to, ko je bil še na Dunaju in je hotel ustanoviti v Trstu pasjo kliniko?! Mogočo bo čez leta še tista dobra, samo če se bo ^dobila!
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske v
^su od 9. do 15. marca 1919. Novorojencev je bilo 18; .^rlo je 32 oseb, in sicer 15 domačinov in 17 tujcev. Za Jetiko je umrlo 8 oseb (med njimi 3 tujci), za različnimi žleznimi 24 oseb. Za kužnimi boleznimi je obolelo za Vfatico 2 domačina- za malarijo 2 domačina, 3 tujci id 1 vojak, za pegavico 8 vojakov, 1 tujec ter 3 domačinii
— Ljudska šolska mladina v Mostah priredi dne 2» *• m. ob 4. popoldne gledališko predstavo s sledečim Sporedom: Trije bratci. (Deklamacija). Slovenka senu ^etje). Car gozda. (Igra v enem dejanju). Gor če* laaro:
(Duet). Ilirija oživljena. (Deklamacija). Mišek pripove. duje. (Komičen prizor). Na tujih tleh. (Petje). Kraljica palčkov. (Igra v dveh dejanjih). Lepa naša domovina. (Petje). — Nastopijo: deklice v narodnih nošah, vile, škrati, divji mož, palčki, kraljičina itd. — Vstopnice se dobijo pri učitelju Rud. Pečjaku in pri šolskemu slugi. Cisti dohodek se porabi za nakup šolskega harmonija ln mladinskih knjig.
— Zidarski mojstri Slovenije imajo v nedeljo, dne 30. marca ob 8. zjutraj v verandi hotela »Union« v Ljubljani sestanek v stanovskih zadevah.
— Iz Maribora. Pri porotnih razpravah, ki se prično dne 26. t. m., pride v soboto, 29. t. m. v obravnavo Rudolf Štrukelj, morilec topničarskega poročnika Widma-jerja. — V Nemško Avstrijo sta bila izgnana Ferdinand Tschech, ravnatelj na tukajšnji glavni pošti ter Teodor Mendel, bivši vodja pošte na glavnem kolodvoru, ker sta menda delala protidržavno propagando.
  Osemurno delo v lekarnah. Zagrebški lekarnarji
so na zahtevo farmacevtov ob izidu odredbe o osemurnem delavniku uvedli od 1. t. m. dalje osemurno delo. Edino sporno vprašanje je bilo, da se nočno delo tudi vračuna v ta čas, kateremu so se lastniki upirali, a )«> prišlo tudi tu do sporazuma. Pri nas pa, kakor nam !& znano, se v tem pogledu še ni nič izbolšalo.
— Hazardiranjo v zagrebškem »Trgovskem domu«. Zagrebška korespondenca javlja: »Trgovski dom«, ki bi naj bil zavetišče trgovskega in delavnega sveta, je postal v zadnjem času Monte Carlo, kjer se' hazardira z& velikanske vsote, tako da mora oblast nastopiti, da Sb tenr nesrečnežem pride na sled. Nedavno je nčki obrtnih zaigral 700.000 kron, a brezštevilni so oni, ki so zaigrali ne baš mnogo manjše vsote. — Jasno se kaže v tem lah-koživost in razkošje vojnih dobičkarjev in verižnlkov.
— Vlomilec blagajn pobegnil. Iz dunajskega garnizijskega zapora je pobegnil zloglasni vlomilec blagajn, Kučera, ki je bil član Breitwieserjeve tolpe. V bančnih in kapitalističnih krogih je zavladal velik strah, kje si Izbere ta »umetnik« delokrog svojega poklica. Policija je pridno na delu, da ga izsledi in tako napravi nezmožnega za nedovoljeni posel.
— Iz Nemške Avstrije. LDU. Dunaj, 21. (CTU.) Splošno pozornost je danes vzbujal častnik, ki Je na eni na), obljudenejšlh cest kolportiral časopise. — Včeraj je bil pred čehoslovaškim poslaništvom na Dunaju ukradem avtomobil v vrednosti 40.000 kron. — V Mistelbachu* so včeraj vlomili v davkarijo ter pobrali 1,200.000 kron.
— Izgubit se ie med potjo od Konsumnega društva; do Kolonije »pele«. Kdor ga je našel, se prosi naj gas vrne proti nagradi 20 K. A. Špitaler, Kolonija 133, p. Hrastnik.
— Iz Češke. V Pragi in okolici se ie pojavila nove: vrste influenca, in sicer revmatična influenca. Bolezen1 se začenja z velikimi bolečinami v hrbtu in v nogah. Oboleli čutijo veliko vročino, telesne slabosti, nimajo nobenega apetita in pozneje bolečine po vsem tčlesu. Doslej je razširjena ta bolezen najbolj v okolici Češkega Broda. — Po raznih dopisih, ki smo jih prejeli iz Prage, vidimo, da vlada tam grozna lakota. Primanjkuje vsega; posebno maščobe, moke itd. — V Olomucu so postavili cesarju Francu Jožefu za 90.000 kron spomenik. Sedaj so pa razpisali za ta spomenik dražbo in bivši žu-•pan Brandhuber je dal zanj največ: namreč — 1000 K. Starega gospoda si hoče postaviti na svoj vrt. Tempora mutantur... — V Moravski Ostravi je bilo te dni ljudsko štetje. Cehov je tam 20.414 (53%), Nemcev 9246 (ne velih 24%), Poljakov 4142 (ne celih 11%) in Židov 4716 (12%. Torej sedaj ima tudi Ostrava češko večino... —• Od 9. do 12. marca je dospelo iz Trsta v Ce-hoslovaško republiko 111 vagonov z vsebino 15.843 q ameriške moke. Doslej je dospelo vsega skupaj 60.300 centov. — Cehoslovaška vlada je zopet ustavila tri liste češke narodno - socialistične delavske stranke. — Češki sladkor izvažajo na Dunaj. — Na Češkem so žigosali te dni bankovce. Nažigosali so jih za 8 milijard kron. V to niso všteti bankovci iz Slovaške, niti eno- in dvekronski bankovci
Shodi.
Shodi v nedeljo, dne 23. marca 1919.
Loke pr] Zidanem mostu, dno 23. t. m. ob 8. zjutraj, v gostilni Franc Raček. Poroča sodr.' Kocmur.
V Krmelju ob 9. uri dopoldne pri Papežu. Poroča sodr. Colešnik.
V Mokronogu 0b 2. uri popoldne. Poroča sodr. Cela š n i k.
Laški trg, poroča sodrug Malovrh.
Dne 23. marca ob 11. uri dopoldne shod v Velenju v lokalih gosp. Gol
Dne 23. marca ob 4. uri popoldne shod na Gomilškom pri Kunstu.
Shodi v torek (praznik), dne 25. marca 1919.
Petrova vas pri Črnomlju, poroča sodrug poverjenik Prepeluh.
Boh. Bristrlca (gostilna Grobotek) ob 2. popoldne, poroča sodrug dr. Korun.
Dne 24. marca ob 7. uri zvečer shod mlinarjev in pekov na zelenem travniku v Celju. Poroča sodrug T o k a n iz Ljubljane.
Sodružice Ljubljane in okolice! V torek, dne 25. marca (praznik) točno ob 3. uri popoldne se bo vršila v prostorih krajevne politične organizacije v bivši Mah-rovj hiši, I. nadstropje (društveni lokal)
krajevna ženska konierenca
s sledečim dnevnim redom: 1. Politične pravice žene.
2. Organizacija; 3. Raznoterosti. — Mnogobrojna udeležba dolžnost vsake socialno-demokratično misleče žene.
Splošna železničarska organizacija za Jugoslavijo krajevna skupina Škofja Loka ima dne 25. marca ob 9. uri dopoldne svoj redni občni zbor v gostilni pri »Novem svetu« v Škofji Loki. — Ob 9. uri Istotam železničarski shod. Poroča sodrug Josip Kopač.
Shod usnjarjev in sorodnih strok v Ljubljani se bo vršil v torek, dne 25. t. m. 6b pol 10. dopoldne v salonu hotela »Ilirija«.
Tržič. Vabilo na redno zborovanje pol. kiajevnc organizacije v Tržiču, ki se bo vršilo dne 25. marca o')
3. popoldne pri Pelarju. Dnevni red: Poročilo predsedstva; tajniško poročilo; blagajniško poročilo; volitev odbora in slučajnosti. Na obilno udeležbo vabi odbor.
Somišljeniki!
V petek, 4, aprila t, I. začne izhajati političen tednik za = slovensko ljudstvo =
»Ljudski glas“
ki bo namenjen predvsem slovenskemu kmečkemu pro letarijatu, med katerega štejemo v prvi vrsti doslej brez pravne posle, dninarje, bajtarje in male kmete, ki za naprej neobhodno potrebujejo lastnega glasila, zastopajočega niihove teptane pravice in koristi.
Naša dolžnost je, da razširimo ta list v tisočih izvodih med slovensko ljudstvo, zato vas poživljamo že se daj v prednaročbo in agitacijo za list, ki bo stal letno 10 K, polletno 5 K, četrtletno pa 2 K 50 vin.
V vsaki občini naj ima list svojega zastopnika in zaupnika, ki bo nabiral naročnike in širil list. Nujno prosimo zato somišljenike, ki bi bili pripravljeni prevjoti zastopništvo, da se nam prijavijo, isto tudi prednaroč □ike. Vse dopise je pošiljati na naslov:
..Ljudski glas“, Ljubljana (Uprava „Napreja\),
Frančiškanska ulica it. 6.
Dopisi.
Kočevje. (Kolodvorska restavracija.) Omenjeni restavracija je bila razpisana in oddana vse prej, kot pravično. Na prošnje onih, ki še nimajo ugotovljene eksistence, pa bi bili sposobni za gostilniško obrt ln ki so imeli prošnje vsestransko oprte na upoštevanja vredno razloge, se ni oziralo. Ugodilo se je pa osebi, ki nikakor nima namena, kaj šele poklica za vodstvo gostilne, tor bo kot taka seveda primorana oddati restavracijo na svojo pest zopet v druge roke, ker mora v prvi vrsti skrbeti za posestvo in opravljati še svojo privatno službo. Vmes je zopet samo ob sebi umevno, stari »ši-melj«, zopet sama protekcija; če nimaš prijateljskih stikov v višjih krogih, ne pomaga ti nič, pa če še tako upravičeno prosiš. Zato se nam zdi neumestno, da je bilo mesto restavracije sploh razpisano, ker po tem načina podeljevanja nikakor ne pridemo do demokratizma, ampak se mu kar namenoma oddaljujemo.
Celje. Na celjskem kolodvoru smo zelo »srečni«, odkar imamo ustanovljeno »Jugoslovansko železničarsko zvezo«. Ti gospodje prav marljivo skrbe za prosvit Jugoslavije — seveda na škodo drugih, posebno pa na škodo — delavcev. Ko je železniško osobje zahtevalo osemurni delavnik, so imeli ti gospodje polna usta sladkih besed, da se moramo vendar ozirati na mlado državo! Kako naj se mi oziramo na to s praznimi želodci, žuljavimi rokami in raztrgano obleko, za kar bi se gospodje »Zvezarji« bogateli z raznimi stvarmi, ki niso niihove: s premogom, s sodi in drugimi rečmi, kar lahko vsak dan dokažemo! Ni še dolgo, kar je neki »Zve-zar« sklical svoje ljudi ter obrekoval naše sodruge, da rujejo ter ščujejo zoper našo državo, ter da delavce zapeljujejo, da naj jim nikar ne verjamejo, kajtj on je že odpuščen iz železniške službe! Vprašamo gospoda: Kdo dela več za Jugoslavijo? Tisti, ki se poteguje za delavstvo, ali tisti, ki ga tlači ter pri vsem tem kupuje razna živila, da jih vozi v Nemško Avstrijo? — Gospodje so vzeli laž v najem. Zapomnite si, gospodje, da beseda mika, vzgledi pa vlečejo 1 Torej le z vzgledi, potem bi imeli morebiti uspeh, če vam bi kdo še sploh kdaj verjel, kar nikdar ne bo, ker delavec Je (spregledal!
Stran 4.	-	NAPREJ.	Stav.	67.
‘ “   ' "■
Celje, Dan za dnevom se čujejo pritožbe o posredovalnici za delo v Celju za celjsko okolico. Ako ljudje vprašajo za delo in zahtevajo brezposelno podporo, se jih nahruli in zmerja ter se jim končno odkaže delo pri znanem vojnem dobičkarju, ki plača za naporno delo 90 vin. do 1 krone od ure. Seveda za tako ceno noben delavec ne more in se brani sprejeti delo, kajti 8 kron dnevno porabi z lahkoto za zajutrek in kosilo, kje pa je potem večerja, stanovanje, obleka itd. Ce je delavec poleg tega še oženjen, res ne ve, kako naj porabi to dnevno plačo. Za življenje je premalo, za smrt preveč, kajti ta se dobi še vedno zastonj. Ali res ni sile, ki bi v tem oziru napravila red?
Sevnica. Ljudski shod, ki se je vršil na praznik sv. Jožefa ob 8. zjutraj v gostilni gospe Starki v Sevnici, je bil nad vse pričakovanje sijajno obiskan. Pritisnilo je kinetlško ljudstvo iz vse okolice v tolikem številu, da jih je mnogo odšlo, ker niso dobili prostora. Po končanem shodu se je ob 11. vršil še en shod, ker so še vedno prihajali ljudje in se je govornikom zdelo škoda, pustiti jih brez vsake besede. Lep uspeh to, če se pomisli, da sta bila že dva shoda sklicana, pa zopet odpovedana, ker nam Ljubljana ni poslala govornikov. Predsedovali so ss. Kocmur, Likonik in Pohar. Ker so se na drugem odpovedanem shodu narodnjaki norčevali, da imamo socialisti strah in da nam bodo prihodnji shod razbili, je napravil sodr. Kocmur temu primeren uvod ter povabil morebiti navzoče nasprotnike na govorniški dvoboj. Pa se ni nihče	oglasil in	tudi mir se ni kalil.	Prvi	je govoril sodr. Mihevc o	vzrokih vojne in njenih	posle-
dicah. Svetovni požar je zakrivila kapifalistično-lmpe-rialistična politika meščanskih strank vseh narodov; sarajevski umor je bila le dobrodošla pretveza za napoved vojne, s katero se je hotelo nasuti ljudstvu peska v oči. Vojna pa	je imela	poleg slabih strani	tudi	dobro
stran: ljudstvu	je odprla	oči, da je spoznalo	svoje	dos»
danje vodnike v njih bistvu. Meščanski politiki, ki sc. bili včeraj najodurnejši priganjači Habsburžanov, so danes najzagrizenejši zagovorniki Karagjorgjevičev; stranka, včeraj do kosti črnorumena, postala je na mah republikanska, kakor pač piha veter. Toda prepozno; ljudstvo je preveč pretrpelo, da bi še zamoglo zaupati svojo usodo tujim rokam. Slovenski kmet in delavec sta sl v tem edina, da bodi oblika nove države na zunaj in znotraj demokratična, ljudstvo naj bo samo svoj gospodar. Drugi govornik sodr. Kocmur, se je bavil s programi slovenskih političnih strank. Narodno napredna stranka, kj se je med vojno prelevila v Jugoslovansko demokratsko stranko, je, kakor vse kaže, spremenila le svoje inje, v bistvu pa je ostala buržoazna, kapitalistična. Ta stranka se je svoj čas na vse kriplje upirala splošni ln enaki volilni pravici,'delavec jej je bil le brezpravna para. Danes se pod njenim protektoratom snujejo razne delavske organizacije, katerih pravi namen pa je, sejati razdor v delavske vrste. Uspehi niso vredni truda. Ka kor prva, obrača plašč po vetru tudi klerikalna stranka. Pred leti je zatajila svoje katoličanstvo s tem, da si je nadela ime Slovenska ljudska stranka. Nas so še lansko leto denuncirali, češ, da smo veleizdajalci, ker se na-zivljemo jugoslovanske socialne demokrate. Program S. L. S. temelji na krščanskem svetovnem nazl-ranju. Ali njeno praktično delo je v direktnem nasprotju s teorijo, ki se jej ne da dosti prirekati. Govornik je navedel celo vrsto praktičnih zgledov, dokazujočih, da se besede razlikujejo od dejanj. Obrazloživši delo in zahteve socialne demokracije, je prišel govornik na znano sevniške dogodke. Znano je, da je sevniško delavstvo začetkom tega leta izsledilo na sevniškem kolodvoru vagon moke, namenjene v nemški Gradec. Ker Sevničanl pa tudi okolica, že več mesecev niso dobili nobene moke, je razumljivo, da najdba moke ni uplivala pomirjevalno. Prišlo je do razburjenih nastopov. Moko je prevzela občina in jo čez nekaj dni razdelila med Občinarje. Toda človek obrača, Bog pa obrne. Po poteku nekoliko dni so je začelo preganjanje. Udeležence demonstracij sč je klicalo na občino, jih meni nič, tebi nič vtikalo v zapor, v verige, in vlačilo v celjske zapore. Kazni se je diktiralo brez vsake procedure kar na občini. Ce ie kdo dobil moko, moški ali ženska, je bil to že zadosten vzrok, da se ga je vtaknilo v luknjo! Okrajni glavar v Brežicah Je menda spal, da ni videl, kaj se godi okoli njega. Ljubljančani so sicer precej zaspani, ali kaj takega bi bflo tudi v zaspani Ljubljani nemogoče! Pa gospodi narodnjaki naj pomislijo, da kri ni voda; če n( vzkipela včeraj, bo pa jutri 1 Sapa socializma bo potegnila tudi preko Sevnice! Mnogo zanimanja je vzbudil govornik, ko se je dotaknil km čkega vprašanja in povedal, da začne stranka izdajati za kmete list »Ljudski glas«. Živahne pritrjevanje je pričalo, da bo imel list pri nas mnogo pristašev. Oba govornika sta žela obilo pohvale. Prihodnji shod utegne postati sijajna manifesacija za socialistične misel, za ujedinjenje kmetov in delavcev. Vse sodruge v Sevnici ln okolici vabimo, da se naroče na »Naprej«, ga razširjajo in agitirajo zanj, da ne bo hiša, ki bi ne imela »Napreja«.
Milosrčen upravitelj. Sodrug Franc 2agar, najemnik Plstočke bajte v Bistri pri Crnl, je že 40 let v službi
znanega grofa Turna. Upravitelj ie nadgozdar M. Wur-zer, ki še danes plačuje svoje delavce ob 12urnem delu na dan po 6 K. Žagar je hotel prebrati službo, da bi več zaslužil, toda gospod nadgozdar ga je obvestil, da mora nazaj v službo ali pa pojde spomladi iz koče, ki jo ima v najemu. Da, da, tudi za te delavce bi bila potrebna organizacija.	____ ________ _	1
Umetnost in književnost.
Repertoar Narodnega gledališča. Dramsko gledališče. V soboto, dne 22. t. m. ob pol 8. zvečer »Španska muha« za abonement »A«. —- V nedeljo, dne
23. t. m. ob pol 8. zvečer »Španska muha« za abone-ment »B«. — V pondeljek, dne 24. t. m. ob pol 8. zvečer »Kralj na Betajnovi«, igrajo vrhniški diletantje v korist Cankarjevega spomenika; izven abonementa. — V torek, dne 25. t. m. ob pol 8. zvečer »Španska muha« za abonement »C«. — Operno gledališče. V soboto, dne 22. t. m. ob pol 8. zvečer »Slovaška princeska« za abonement C»«. — V nedeljo, dne 23. t. m. ob pol 8. zvečer »Manon« izven abonementa. — V pondeljek, dno
24. t. m. ob pol 8. zvečer »Boheme« za abonement »B«.
— V torek, dne 2Š. t. m. ob pol 8. zvečer »Slovaška princeska« izven abonementa.
Slovaška princeska. Opereta v treh dejanjih. Češki napisal E. Novotny. Godbo zložil R. Piskaeek. Prevel dr. Iv. Lah. Režiser VI. Marek.
— Naslov gornje operete, ki jo je vprizorilo naše Narodno gledališče prvič dne 15. t. m., je sila pravlačen. Človek bi mislil, da bo videl nekaj posebnega. Ali delo samo bi zaslužilo bolj ime »Uesellschaltsspiel« kot pa ime operete. Snov sama naj bi bila simbolična: združitev revne, teptane Slovaške s Češko, kar pa je prav čisto ponesrečeno. Že to, da je knez Majorescu tujec in ne Ceh, jemlje delu celo vrednost. Opereta je nastala med vojno in treba je seveda vpo-števati tudi to, da je zloglasna avstrijska cenzura tekst popolnoma zmešala. Motiv simboli-ziranja večnega združenja Slovaške in Češke je krasen, pa tudi težek, pa bi mu morda bila joij kos opera kakor pa opereta. Seveda bi sc. ga moralo tudi povsem drugače izdelati. Mesto romunskega kneza, ki je tako mlad, naiven in absolutističen v svoji državni veljavi, se nam hoče češkega narodnega junaka, mučenika, značajnega moža, njegovo združenje z Mariško naj bi bilo naravno, ne naključno, tudi ne za narod presenetljivo, zanj pa nekako poniževalno združenje iz usmiljenja! Vse dejanje je raztrgano. V ospredje stopata ponajveč Janko in teta Smatlačka; glavni osebi, Mariška in knez pa prav po sili igrata glavni ulogi. Tudi izvemo za ljubezen kneza do Mariške šele prav proti koncu in zdi se, kot da se knez še nekako obotavlja združiti se ž njo. Piskačkova glasba nima na sebi prav nič pristnega, slovanskega. Večinmanj so to ponesrečeni poizkusi. Dirigent dr. Čerin je s precizno umerjenostjo izvrstno vodil orkester in pripomogel, da je vprizoritev kot taka, predvsem pa plesi, prav dobro uspela. Igralci so svoje uloge vsi pohvalno odigrali, kolikor se to sploh more reči pri takem dejanju, kot je predvaja ta opereta. Predvsem je gdč. Danilova praV dobro vstvarila vaško brivko, naduto čevljarko. Pri gg. Thalerjevi, Skalski in Juvanovi se je videlo, da kar ne morejo priti do tega, da pokažejo svoje zmožnosti. G. Povhe je igral ulogo Janka, ki je samo Povhetova. Bil je duša operete, njegove šale pa uspeh večera in užitek publika; tako je tudi gosp. Debevec kot grof Rostra in karikatura ogrsko-kra-ljevskega veljaka in tajnega svetnika. G. Peček je barona v »škatljici« prav dobro igral, plesal pa je nekam nerodno. Omenim še gdč. Klimentovo, ki je solo-ples zares izborno in okusno plesala. — Uspeh operete nikakor ni kak umetniški in tudi biti ne more; večer pa jo bil »umetniško« — zabaven za one, ki jim je smeh in pašnja oči uspeh in umetnost! M. Z.
Prvi mainik.
Vse politične, strokovne in prosvetne organizacije, nadalje posamezni zaupniki krajev, kjer ni organizacije, naj javijo najkasneje do 30. marca na upravništvo »Napreja«, koliko izvodov majskega spisa naroče.
Naznanjamo, da bo letošnja številka majskega spisa izšla v prav posebno odlični izdaji, trajne vrednosti Velikost bo kot pri socialni reviji »Demokracija«. Ovitek bo tiskan v dveh barvah. Sodelovanje so nam obljubili naši najboljši pisatelji in umetniki.
Cena majskemu spisu se je radi izrednih stroškov - za papir in druge tiskarske potrebščine določila na 1 krono za Iztls.
Vsak sodrug, vsaka hiša si mora zagotoviti ta važni spis. Naročite ga vsi, ki čutite socialistično!
Iz stranke.
Krajevna politična organizacija za Ljubljano ima v
Mahrovi hiši, 1. nadstropje, desno, svojo pisarno. Uradne ure vsak dan od 6. do 7. ure zvečer.
Rogaška Slatina. Krajevna politična organizaciji ima svojo pisarno v hiši štev. 11 pri sodrugu Vidgaj-u-Mesečni prispevki se lahko vplačajo vsako nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne.
Sodrug! v Poljčanah naj se obračajo v strankinih zadevah na sodr. Andreja Petroviča, železničarja v Poljčanah. To je potrebno, da se ne ugnezdijo nerednosti pri P°‘ slovanju krajevne politične organizacije. ______ ..
Zadnje vesti
Opustitev blokade Avstro-Ogrske.
LDU. Dunaj, 20. (DunKU.) Državni urad za zunanje stvari je sprejel od italijanske komisije za premirje obvestilo, da so v Parizu zdru-: žene države soglasno sklenile opustitev blo-1 kade Avstro-Ogrske. Praktična dalekosežnost dvignjenja blokade se trenutno ne da ceniti, ker manjkajo natančnejši podatki. Vendar se da ti tega sklepati, da se bo blago, katero se ne smatra kot zabranjeno blago, lahko dobavilo iz ne' vtralnih držav in da se bo dovolilo ladjam nevtralnih držav, da smejo pristati v jadranskih lukah.
Mobilizacija na Slovaškem.
LDU. Bratislava, 21. (CTU.) Pooblaščeni minister za Slovaško dr. Šrobar je izdal naredbo, po kateri se morajo vsi vojaki letnikov 1898. do 1892. (21- do 27 letni), ki so pristojni na Slovaško, tekom treh dni po razglasitvi te naredbe javiti v aktivno vojaško službo. Izvzeti -so le nameščenci železniške, poštne, brzojavne občinske in okrajne uprave, nadalje delavci v industrijskih obratih, očetje z najmanj štirimi otroki, vsi vojni pohabljenci ter vsi oni, ki te- . kom sedmih dni po razglasitvi naredbe utemeljijo prošnjo za ojirostitev.
Poštna hranilnica Cehoslovaške pričela s P°* slovanjem.
LDU. Praga, 21. (CTU.) Poštnohranll-niški urad bo od 24. marca dalje sprejemal Prl svojih poštnohranilniških uradih na Češkem-Moravskem in v Šleziji vloge. Sprejemal bo denar tudi na vložne knjižice dunajskega poštnohranilničnega urada1.
Pogajanja v Poznanjskem popolnoma pre- ! kinjena.
LDU. P a r i z, 21. (DunKU.) Ker se je nemška delegacija protivila podpisati zapisnik, k* i vsebuje določbe, katere so bile ugotovljene že ] tekom konference v poznanjskem gradu, srna- ( trajo aliiranci pogajanja popolnoma prekinjena- j Odredilo se je, da morajo nemški delegati P°' : znanjsko takoj zapustiti.	;
Ogrska.
LDU. Budimpešta, 21. (CTU.) Ker ogrska vlada ni hotela sprejeti note, ki ji jo ie J včeraj predložil francoski vojaški poveljnik general Vix, je danes odstopila. Nova vlada, ki $e že snuje, bo imela socialističen značaj in bodo sodelovali v njej tudi komunisti. Kakor se čuje- v bosta v novo vlado vstopila tudi Khun in Kunfy- r — Kabinetna kriza še ni končana. V mesta krožijo razburljive vesti. Listi tudi danes niso ^ izšli, zaradi stavke črkostavcev. Pričakujejo, 1 da bo celokupno ministrstvo kmalu demisijoni- ( ralo.	I
Nemška narodna skupščina za priklopltev c Nemške Avstrije.
LDU. W e i m a r, 20. (DunKU.) Ustavo- > dajni odsek narodne skupščine je danes dopol' t dne nadaljeval razpravo o predlogu Nauinanna, r da naj se vstavi v členu 1. naslednji dodatek1 , Nemška Avstrija vstopi kot celota in sicer ko1 zvezna država k nemški državi. Poslanci Del' , bruck, Gruber, Haase, Heinze, Naumann m Ouark so predložili naslednjo izjavo: Ustavit' £ odsek ustavodajalne narodne skupščine , pO' zdravlja kot znamenit dogodek na potu k zdrti' ženju med Nemško Avstrijo in nemško državo-da prisostvujeta sejam dva vladna zastopnika iz Nemške Avstrije. Upa, da bodo tudi razgo' y vori obeh vlad tako hitro izpeljani, da bo^ . tudi lahko odposlanci Nemške Avstrije prisO'. stvovali razpravam narodne skupščine o ustav' L celotne države. Ne dvomi, da se ne bi lahko z2*' | nesla nemška državna vlada na pritrjevanje £ vsega naroda, če bi naleteli medsebojni dogo' K vori na posebne gospodarske težkoče Nemške r Avstrije.
Priklopitev Nemške Avstrije k Nemčiji.
LDU. Dunaj, 21. (DunKU.) Kakor poročajo iisti, so priprave za pogajanja o priklopitvi Nemške Avstrije k Nemčiji tako napredovala, da :;e more začeti že s komisijelno detajlno razpravo. Ta posvetovanja se bodo vršila v Berlinu in na Dunaju in bodo pričela drugi teden.
P^>zlv socialistov nemškim pomorščakom.
LDU. Hamburg, 21. (DunKU.) Socialistični kartel strokovnih organizacij, poveljstvo vojaškega sveta in vrhovni poveljnik Velikega Hamburga se obračajo z razglasom na pomorščake, .naj se zavedajo ogromne odgovornosti za prehrano vsega ljudstva in naj pripravijo ladje za potovanje. Vsa varnostna služba in cete vsega Hamburga bi stale na razpolago v varstvo pomorščakov, ako bi hoteli neodgovorni elementi s silo preprečiti, da ladje odplovejo Po živila.
Nemčija.
LDU. Berlin, 21. (CTU.) Včeraj je bila Prva seja novoizvoljenih občinskih svetnikov, i redstojnikom je bil izvoljen neodvisni socialni demokrat dr. Hermann Weyl. '1 udi njegova soproga je mestna svetnica v Berlinu. — Po no-v.e»i štetju je v Veleberlinu 400.000 brczposel-nih. jsja Bavarskem se pojavljajo, kakor dobava »Vossische Zeitung«, stremljenja razdružitve pokrajin Frankov in Švabov. Švabi se noČeio združiti z Wiirttemberško z veliko švab-sko državo. — LDU. Berlin, 21. (DunKU.)
Z. am Mittag« javlja: Gotovo je, da bodo morebitno izkrcanje poljskih čet v Gdanskem Pfevrečill z oboroženo silo. — LDU. Bre-me^, 21. (DunKU.) Na zborovanju, sklicanem Podvezi mornarjev, so bremski mornarji sklenili, da ne bodo na noben način izročili ladje Angliji.
Vojni izdatki antante.
LDU. W a s h i n g t o n ,. 21. (DunKU.) Hull le imel v zbornici v Washingtonu govor o fi-vancielnem položaju dežele. Sporočil je, da znatno vojni izdatki antante 200 miljard dolarjev, ‘^aterielne izgube in izgube na imetju bodo do-SeKle enako število. /
Balfour bo demisijoniral.
,. Rotterdam, 21. (ČTU.) London-
Kl listi naznanjajo Balfourovo demisijo. Njegov naslednik bo najbrže Curzon.
Podržavljen je premogovnikov na Angleškem.
ti LDU. Ženeva, 21. (CTU.) »Intorma-poroča iz Londona: Mirna rešitev stavke,
ki
K) je angleška vlada predložila delavskim or-
^^'zacijam, vsebuje tudi obljube vlade, da bo drzaviia premogovnike. V tem vidijo edino eastvo za preprečitev splošne stavke. Vlada e je odločila za podržavljenje premogovnikov sled prigovarjanja Wilsona, da se tako odpra-1 kriza in da se more Lloyd George zračnim nemudoma povrniti v Pariz.
Razno.
Pegavica v Sarajevu. V Sarajevu se pegavica ^dno bolj razširja. Uradno se je ugotovilo, da v Sa-aieyu obole za pegavico vsak dan tri do štiri osebe.
^	* Karl Habsburg in odpoved njegovim vla-
j.”rskim pravicam. V Nemški Avstriji naprav-{** Veliko razburjenje ekscesar Karl Habsburg, haK Se ^ane^ n* odpovedal zase in za celo . psburško rodovino prestolu. Časopisje se se-bavi s tem vprašanjem in zahteva, da se ga in ' da se odpove vladarskim pravicam zase ", j?a celo rodovino. Na več vprašanj zastopnikov listov je izjavil državni kancelar dr. Ren-a; o tej zadevi med drugim: Dejstvo, da se C{ čet°esar *menuie »Veličanstvo« in ima dvor, i lik skromen, je nevzdržno. Ce bi bilo repub-}' u m°Koče, smatrati ekseesarja za posamezni-S Knvne bi bilo nobenega vzroka, baviti se z nje-Z ki l 0sebo. Tukaj pa gre za cesarjevo hišo, l, za 'la velikansko odgovornost za katastrofo in ' kotir?Pad narodne blaginje. Svojo izjavo je 1 itiasn. ^r* Renner sledeče: Dvor v Eckartsau L ^ne '°*uje našim predpisom. Ne smemo nuditi \o bre?11 str°Re predpise glede krušnih izkaznic, L Dre^nesnih tednov in glede omejitve v uporabi vi ^Puhi^’ dočim drugi ostane brez kontrole. V tioro ki so sam0 enaki državljani. ,Nihče nc ie ^nn Zahtevati od nas, da bi imeli za eno rod-'L P0sebno policijo. Republikanci poznajo si-<& -anJe^^anstvo naroda in zakona, ne pa veli-' tya posameznih. — Tudi v Nemški Avstri-
ji so ogorčeni nad politiko hiše Habsburg, ki jim je napravila samo dolgove. Karl Habsburg pojde v bvico, ua bo živel v miru.
* Draga poroka. »Volja Naroda« poroča, da je zahteval duhovnik v Velikoj za izvršitev svojih pastirskih dolžnosti pri poroki Matijeviča Kate in Matijeviča Nikole, od vsakega enega prašiča v skupni vrednosti 600 K. — Ubogo ljudstvo, ki ga tako izkoriščajo ti »odrešeniki«, da se lahko mastno goste.
* Brezžična postaja v Temešvaru. Srbi so v Temešvaru napravili veliko brezžično brzojavno postajo. Poizkusi zveze med Parizom (Eiflov stolp), Rimom. Malto, Carigradom, Petrogradom, Moskvo, Bukarešto in Budimpešto so se posrečili.
* Velika noč — Mackensenova svoboda. »Neues Wiener Journal« poroča: Tukaj kroži vest, da bo vojni maršal Mackensen najbrže o : Veliki noči izpuščen iz internacije. Mackensen je že dovršil svoje rnemoare. Ti bodo prinesli interesantno tvarino kot dokaz za razprave o odgovornosti Nemčije.
* 65 ladij živil za osrednje države. Iz Rot- j terdama se poroča: Kakor doznava »Morning j Post« izf Ne\v yorka, je v Hoboknu pripravljenih j 65 transportnih ladij z živili za osrednje države, i Te ladje bodo šele odplule, kadar bo izročila Nemčija svojo trgovsko mornarico.
* Za pol milijona mark vrednosti ukradenih. Kakor poroča »8Uhr Abendblatt« iz Berlina, so 17. t. m. nepoznani zlikovci odprli s ponarejenimi ključi izložbeno okno zlatarja Stos-sa v Friderikovi ulici ter ugrabili iz izložbenega okna nakite in dragocenosti v vrednosti več kot pol milijona mark.
* Ludendorff prodaja svojo knjigo. Glasom francoski poročil je ponudil Ludendorff listom »Daily Express« in »Matin« prvi iztis njegove knjige o vojni vsakomur za en milijon. »Matin« je odgovoril, da odklanja to ponudbo, ker je Lu-dendorff itak že dosti veljal Francijo in da mu se ta rada odreka plačati nadaljnje vojne kon-tribucije. — Sedaj bi gotovo rad še na literarno polje prinesel svojo sabljo.
* Izlet na Belo Goro. Iz Prage se poroča: 22. češki legijonarski polk je na inicijativo svojega poveljnika polkovnika Bourgignos v
| spremstvu 6 častnikov napravil izlet na Belo Goro, da se pokloni na tej historični gori v spomin onih, ki so padli leta 1620. in leta 1918.
* Umetniki med boljševiki. Zanimivo je, kdo se je vse izmed nemških umetnikov in literatov pridružil boljševikom in deluje v njihovi smeri. V prvi vrsti so to literatje, združeni okoli Pfernfertovega lista »Aktion« in med njimi beremo tudi ime Sternheimovo, ki je napisal o boljševikih več člankov. Kakor se zdi, ima bolj-ševiška smer tudi med umetniki dovolj pristašev. Veliki slikar — idilik, kot je to \voroswed-' ski slikar Henrik Vogeler, je deloval kot bolj-ševik in je upeljal v Worps\vedu komunizem; bil je eden izmed voditeljev pri boljševiškem gibanju v Bremenu, sedaj je pa že ušel. Zastonj ga iščejo že delj časa. Njegov pribočnik, pisatelj Herman Haefter, je bil aretiran nedaleč od Bremena. — Pri vsej stvari je pa najbolj čudno to dejstvo, da Vogeler ni slikal nikdar revolucijsko ter iz njegovih slik in grafik ne bi mogli nikdar spoznati, da bo on deloval nekoč še na najskrajnejšem krilu socializma.
* Franclja zahteva zibelko vojvode Relchsstadta. Pariški municipalni svet zahteva, da mora Francija od Dunaja zahtevati zibelko vojvode Beichsstadta, katero je leta 1811. poklonil Pariz Napoleonu in ki je bila pre-nešena leta 1814. na Dunaj. — Neverjetno, kakšne neumnosti rojijo po glavi francoskim »zmagovalcem«. Kaj neki si bodo še izmislili in zahtevali nazaj.
* Kredit Amerike evropskim državam. Zakladni odsek Zedinjenih držav je dovolil sledečim državam nove kredite: Čehoslovaški republiki 18 milijonov dolarjev, Belgiji 40 milijonov dolarjev, Franciji 100 milijonov dolarjev, Italiji 20 milijonov dolarjev. Zedinjene države s« posodile dosedaj allirancem 8.849,657.000 dolarjev. Samu Čehoslovaški republiki so posodile do sedaj 35 milijonov dolarjev.
* Nagrada za potopitev »Szent Istvana«. Vrhovno poveljstvo za mornarico v Rimu je odredilo, da se izpla. ča onim, ki so sodelovali pri potopitvi sovražnih ladij, dva odstotka nagrade od vrednosti potopljene ladje. Za potopljeni dreadnout »Szent Istvan« je dobilo moštvo torpeda »Mos 15« 1,300.000 lir. Poveljnik torpeda L. Rizzo je dobil 650.000 in vsak član moštva 12.125 lir. Toda »Szent Istvana« ne bi Italijani potopili, če ne b| Dalmatinci, ki so ubežali, napravili načrt in prevzeli vso odgovornost nase. Ko so jim ponudili nagrado, jo isti
niso hoteli sprejeti. V zahvalo za to uslugo so morali potem prenašati vso brutalnost laškega imperializma.
* Sedanja angleška armada. V londonski poslanski zbornici je vlada izjavila, da znaša skupna moč angleških okupacijskih čet na vseh bojščih 902.000 mož, vštev-ši častnike. Moč angleške armade v Franciji, Belgiji in Nemčiji je štela začetkom tega meseca 1,824.000 mož. Razven teh mora Angleška prehranjevati 127.000 nemških vojnih ujetnikov.
* Člani nemško-avstrljske konstltuante po poklicu. Med socialno-demokratičnimi člani nemško - avstrijske konstituante je 27 uslužbencev v bolniških blagajnah in v organizacijah, 11 delavcev, 10 časnikarjev, 5 urednikov, 4 učitelji, 1 univerzitetni profesor, 1 zdravnik in 5 žend (4 agitatorke in 1 tajnica). — Med krščanskimi soclalci je 20 kmetov in posestnikov, 17 urednikov, 13 rokodelcev, 4 duhovniki, 4 advokatje, 4 časnikarji, 4 univerzitetni profesorji, 3 delavci in 1 žena. — Od nemških nacionalcev je 8 kmetov, 7 urednikov, 3 rokodelci,
2 učitelja, 1 zdravnik, -1 univerzitetni /profesor in 1 časnikar. — Nemško-liberalni poslanec je tovarnar; cionisi je urednik in Ceh je časnikar. — Celotno je v konsti-tuanti: 57 urednikov, 28 kmetov, 16 rokodelcev, 16 časnikarjev, 14 delavcev, 6 univerzitetnih profesorjev, 6 učiteljev, 6 žend, 4 advokatje, 2 zdravnika in 1 tovarnar. — Ta razvrstitev je posebno še radi tega zelo zanimiva, ker' vidimo po njej: kdo zastopa posamezno stranko. Kajti po zastopnikih stranke se vidi prvič: kaj je ona; drugič pa tudi, kdo ie v njej...
* Brezposelnost in rast socializma v Belgiji. »Abend« ima poročilo iz Ženeve, po katerem je izjavil belgijski socialist Broukhere, da znaša armada brezposelnih v Belgiji že en milijon oseb. Socializem v Belgiji
■ rapidno rase in pričakujejo, da dobe pri prihodnjih volitvah socialisti najmanj tretjino vseh mandatov. — Vendar se nam pa ne zdi, da bi bilo izvojevanje ene tretjine vseh mandatov že velik uspeh. Nemško-avstrijska so-cialno-demokratična stranka je izšla iz zadnjega volilnega boja veliko zmagoviteje in socialistična večina v bodoči čehoslovaški narodni konstituanti je gotova stvar. Seveda imajo belgijski socialisti grozno delo s tamojnjimi klerikalci. Zanimiyo pa je, kakšen vpliv je imela v Internacionali Belgija in kakšen Češka...
* Tuberkuloza iu pokl:ci. V najnovejši švicarski statistiki delž razna stanja pri lmirljivosti za tuberku-* iozo (jetiko) na tri stopnje. Prva stopnja obsega stanja s podpovprečno umrljivostjo: to so poklici, ki so večinoma na čistem zraku (poljedelci, gozdarji itd.), razen tega še lažji poklici kot duhovščina, uradniki raznih vrst in podobno: V tretjo stopnjo z nadpovprečno umrljivostjo spadajo naslednji stanovi: predvsem oni, kjer je veliko prahu (kamnarji, brusilci,’ likalci kovin in podobno), tem se pridružujejo tudi strojarske obrti; drugič obrti z obilico oljnatih barv (stavci, slikarji) In tretjič pa poklici, pri kojlh je alkoholizem zelo razširjen (vozniki, hlapci, delavci v pivovarnah, gostilničarji oziroma uslužbenci v gr^tilnah itd.). V drugo stopnjo s povprečno umrljivostjo spadajo vsi ostali stanovi, med njimi zlasti zdravniki in bolniške strežnice. Ja poslednja okolščina ni nikdar dovolj poudarjena, ker vlada, posebno med starejšimi, tudi strokovnjaškimi krogi, še vedno oni nauk o nalezljlvosti tuberkuloze, torej, da dobe ljudje, ko so odrasli, tuberkulozo potom tuberkol-bacilov. Ce bi bilo to dejstvo, tedaj bi se moralo prištevati zdravnike, posebno pa bolnlško-strežno osobje brezpogojno k tretji stopnji umrljivosti, kar pa zaenkrat še ni fakt. S povprečno stopnjo umrljivosti menimo tudi umrljivost okolo 50. leta, nadpovprečno pod 50. letom in podpovprečno nad 50. letom).
Prvi maj v Ljubljani.
Krajevna politična konferenca za Ljubljano in okolico je sklenila:
1. Prvi maj 1919 se kar najslovesneje praznuje.
2. Prvega maja 1919 naj počiva vse delo. Izvzeti od tega so le: Neobhodno potrebni promet na železnici ter pošti in ona dela, ki so nujna za vzdrževanje obrata. Ustavi se delo v vseh tovarnah, obratih, trgovinah in cestni železnici, javnih uradih, šolah ter v gostilnah in kavarnah (v tfeh od 9. do 12.).
3. Pozove se trgovce, obrtnike In lastnike podjetij, da dajo prost dan svojim uslužbencem.
4. Krajevna pol. konferenca za Ljubljano in okolico soglaša s sklepom, da se osnuje za proslavo Prvega maja poseben odbor, sestoječ iz 3. članov kr. pol. org. za Ljubljano in okolico. 3. članov Svobode ter da pošlje v ta odbor vsaka organizirana stroka po 3 člane. — Strokovne organizacije naj Imenujejo svoje delegate do ponedeljka, 24. t. m. zvečer in naznanijo njih imena kraj. pol. organizaciji (Mahrova hiša, I. nadstr.).
5. Podrobnosti in način proslave Prvega maja se prepuščajo izvoljenemu odboru.
Zahvala.
Vsem, ki so nam ob prebridki izgubi nagega ljubljenega soproga, brata in svaka
izkazali sočutje in nas tolažili, se iz globine srca zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo slav. rudarski godbi, vsem sorodnikom, sodrugom in znancem za številno zadnje spremstvo.
Srčna hvala vsem.
Ana Buiil) soproga.
Leskovar in Japi, svaka.
Aprovizacija.
Iz seje mestnega aprovizačnega odseka z dne 20. t
m. je poročati: Prihodnji teden razdeli aprovizacija po 1 kg amerkanske moke na izkaznice za moko. Kilogram stane 4 K 66 vin. — Krušne moke primanjkuje. Aprovizacija razdeli pekom zadnji ostanek pšenične in koruzne moke. Peki imajo potem moke za pet dni in se bo morala vsled tega s prihodnjim četrtkom ustaviti peka kruha. V času, ko se ne bo pekel kruh, razdeljuje aprovizacija po 6n in pol kilograma amerikanske moke na osebo in teden. Kilogram se zaračuni 4 K 66 vin. Sklep, da so opusti za enkrat peko kruha in razdeljuje ameri-kansko moko, je smatrati začasnim. Odsek bo v svoii prihodnji seji zopet razpravljal, če ne bi vendarle ka-zalo peči kruh. Seveda bi bil kruh zelo drag in velika večina prebivalstva ne bi mogla plačevati tako visokih cen. Iz nevzdržnega položaja, ki je nastal glede preskrbe s kruhom, nas rešijo edinole izdatnejše dobave domače krušne moke, ki jo je vendar dobiti še za koliko, toliko primerno ceno. Aprovizacija pričakuje, da ji žitm zavod v Ljubljani preskrbi zopet zadostne množine domače krušne moke. — Delavcem in delavkam aprovi-začiTh skladiščih so zviša plača. — Prosta kupčija z govejo živino je najtežje prizadela Ljubljano. Cene se vsak dan višajo in blaga je vedno manj na trgu. Prosto kupčijo bo na vsak način omejiti in poveriti nakup živine javnim aprovizacijskim nakupovalnicam. Aprovizacija zaenkrat kupi en vagon živine za svojo ubožno akcijo B skupine. Ako ostane naredba o prosti kupčiji še nadalje v veljavi, priporoča mestni magistrat deželni vladi, da se uvedejo v Ljubljani zopet vsak teden redni sejmi za žMno. — Mostna aprovizacija svojo ubožne akcije nikakor rie bo tnogla opustiti. Nasprotni« bo morala še zanaprej dajati revnejšim slojem cenejše meso in mogočo tudi kruh. Pri današnjih cenah pa diference med nakupno in prodajalno ceno iz aprovizač-nih fondov absolutno ne bo mogočo pokrit1. Zato mora vlada priskočiti aprovizac ji na pomoč. Aprovizačnl odsek sklene naprositi deželno vlado, da izposluje mestni aprovizaciji za prehrano revnejših slojev mesečno sub-venc jo najmanj 300.000 kron. — Društvo hišnih posestnikov prosi za enega zastopnika v aprovizacijskem odseku. Odsek ne ugovarja, če se zastopnik vpokliče. — Aprovizačni odsek sklene prositi vlado, da bodi odšle) tudi v Žitnem zavodu v Ljubljani zastopstvo mesta. Pri Žitnem zavodu naj bodo vse tri stranke enako zastopane.
Prodajalci moko se vabijo, da se zglase zanesllivo v podeljek, 24. t. m. ob 9. uri dopoldne v mestni posvetovalnici radi nakazila moke.
Meso na rdeče izkaznice B bo delila mestna apro-vlzacja v pondeljek, dne 24. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določa se tale red: dopoldne od pol 8. do 8. štev. 1 do 200, od 8. do pol 9. štev. 201 do 400, od pol 9. do 9. štev. 401 do 600, od 9. do pol 10. štev. 601 do 800, od pol 10. do 10. štev. 801 do 1000, od 10. do pol 11. štev. 101 do 1200, od pol 11. do 11. štev. 1201 do 1400, popoldne od 2. do pol 3. štev. 1401 do 1600, od pol 3. do 3. štev. I60i do 1800, od 3. do pol 4. štev. 1801 do 2000, od pol 4. do 4. štev. 2001 do 2200, od 4. do pol 5. štev. 2201 do 2400, od pol 5. do 5. štev. 2401 do konca.
Meso za zavode. Mestna aprovizacija bo oddajala meso za zavode v pondeljek, dne 24. t. m. od 1. do 2. ur& popoldne v cerkvi sv. Jožefa.
Za tiskovni sklad »Napreja« smo prejeli: Jakob Pin-ter in Zemljak Andrej nabrala v delavnici Separacija v Trbovljah 147 kron, v Zagorju na veselici pri Križanem, nabral Zahorik Franc 51 kron, Zupančič Andrej 5 kron, Bergant Viktor 4 krone, nabral sodrug Vrhunc v Tržiču, Križah in Šiški 100 kron, nabrano na shodu v Šiški dne 15. marca 54 kron 88 vin., na veselici steklarjev v Zagorju 20 kron, delavci v kamnolomu v Zagorju 8 kron, neimenovan 50 vin., družina Bojt na Selu pri Ljubljan. 60 kron 10 vin., skupaj 450 kron 48 vin., prej izkazano 1798 kron 97 vin., skupno 2249 kron 45 vin.
Izdajatel) (n odgovorni urednik JosipPetejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. !
Uredništvo in upravništvo „Napreja“ imata teteffonsko zvezo štev. 312.
Dobro ohranjeno
stružnico za železo,
2^ m, kupi
Kolinska tovarna kavnih primesi v Liljani.
Enega ali (Iva
mizarska pomočnika
se takoj sprejme Hrsna in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru pri
Ivan 1 eskovar mizarju v Trbovljah.
se kupi. — Ponudbe pod ,stroj“ na Anončno eksp. Al Matelič, Ljubljana.
iste se
strojni ključavničar
vešč popravil na vodnih turbinah, lesnoobrtnil strojih in transmisijah, v stalno službo s s novanjem, za vzdrževanje vseh strojnih naprav večje tovarne na Gorenjskem. Sprejme 66 1* v vsakem oziru zanesljiv prosilec z večletno praktično skušnjo. Ponudbe na Ing. V. Remec, civilni inženir, Ljubljana, Nova ulica št. 7.
■■■■■■■■■■■■■■■■a
Čevlji tovarne
Peter Kozi
iz najfinejšega ševro- boks- in lak-usnja z usnjatimi podplati se dobe po dnevnih cenah.
= Trpežni zimski ==
iz fine teletine z gumijastimi podplati po K 85’— za moške,
K 73*— za ženske.
V zalogi Ljubljana na Bregu.
SADJEVEC,
VINO in
KISLO VODO
razpošilja
A. OSET, p. GUSTAMJ
registrovana zadruga z omejeno zavezo
sprejema hranilne Vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistih
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in nestalne vloge se obrestujejo po dogovoru.
Posojila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo bo bančni obrestni meri.
Stanje vlog je bilo koncem leta 1918 IH2 milijonov kron.
Rezervni zakladi znašajo okoli nad 50.000 K.
obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad K 1,100.000.
brez odbitka rentnega davka. Ustanovljena 1. 1881.