Poitnlna platana v gotovini.
Izhaja vsak torek, Četrtek in soboto. a Cena posamezni Številki Din. -'50.
TRGOVSKI LIST
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN
e>»
Urednfltvo Hi apnvnlStvo Je v Ljubljani, GradlMe Slev. 17/1. — Dopisi se ne vratajo — ŠUv. pri <ekP'	poljani	11.953,	—	štev.	telefona	352.
lUroenta* ta oiemlje SMS: letno D 60*—, ra pol leta D 30 —, za četrt leta D 15*—, roeseSno D S’-	^	o	D	90»—.	—	PUC*	In	loilae	v	Ljubljani
*
LETO V.
LJUBLJANA, dne 15. julija 10*^
ŠTEV. 88.
Konferenca v Haagu.
Že leta 1899 se je vršila v Haagu na predlog ruskega carja prva mirovna konferenca. Na tej konferenci se je porodila misel za zgradbo velike mirovne palače. Ameriški milijarder Anjflrevv Camegic je daroval za zgradbo te palače V/z milijona dolarjev, na kar se je leta 1903 napravila takozvana Camegijeva ustanova, kateri je bila poverjena uprava svote in naloga, da pospeši zgradbo palače. Nizozemska vlada je darovala 700.000 goldinarjev za nakup zemljišča in 30. julija 1907 se je o priliki druge mirovne konference, na kateri se je udeležilo 45 držav, položil temeljni kamen. Koncem avgusta leta 1913 je bila zgradba končana. Pri položitvi temeljnega kamna je .predsednik ustanove izjavil: »V tej palači ne bo razlike med močnimi in slabimi, odločala bo samo pravica!« V mirovni palači se je na to naselilo stalno razsodišče, katero je ustanovila prva mirovna konferenca. Stalno je pa od tega razsodišča tam samo mednarodni urad in upravni svet, ki obstoji iz zastopnikov tujih, vlad, akreditiranih v Haagu podi predsedništvom holand-. skega zunanjega ministra. Izza konca vojne se v mirovni palači zbira razen tega tudi stalni mednarodni sodni dvor, katerega je postavila zveza narodov.
Razsodišče je v mirovni palači od leta 1913 naprej rešilo že marsikateri spor med posameznimi državami, velikih del pa, ki bi imela važnejši pomen, se tukaj ni še obravnavalo. Čudno je le, da se niso že prve konference zmagovalcev, ki so bile zbog neizvršljivosti verzajskih pogojev potrebne, vršile tukaj. Komaj ob zaključku genovske konference se je po predlogu Lloyd Georgea dolocjlo Haag kot sedež sledeče konference. Napočil je za mirovno palačo veliki dan, ko se je zbralo tam v glavni komisiji 25 zastopnikov raznih narodov, udeležencev vojne in nevtralnih, ki naj bi z zastopniki sovjetske Rusije sklenili sporazum, do katerega se v Genovi ni moglo priti, sporazum o obnovitvi Evrope, ki ni brez sodelovanja Rusije mogoč. Konferenca ima namen, da najde sredstvo za ozdravljenje sveta od bolezni, katero mu je prizadela vojna, in za katero se je zaman iskalo leka v Versail-les-u, zaman tudi v Genovi. Naloga, katero bi imela izvršiti konferenca, je zelo težka. Največje težave povzročajo velikanske razlike, ki nastajajo v metodah vlade sovjetske Rusije in drugih držav, ali bolje rečeno med Rusijo na eni in Francijo na drugi strani. Vsi dogodki, ki so se do sedaj vršili na haaški konferenci ne dokazujejo res ničesar drugega, nego da gre tu le za sovjetsko nazi-ranje o proletarski diktaturi na eni strani in intransingentno stališče francoskih šovinistov na drugi strani.
Pravi ključ za vzpostavitev svetovnega miru in za obnovo svetovnega gospodarstva bo mogoče najti, ako je to na svetovnih konferencah Sploh mogoče, le tedaj, ako bodo pri eni in isti mizi sedeli zastopniki vseh držav enakopravno eni zraven drugih, ne ti kot zastopniki monarhistov, dfugi kot zastopniki republikancev, drugi zopet sovjetov itd.,
ampak kot enakopravni zastopniki vseh narodov, katere navdaja edina skupna želja, da najdejo najboljša sredstva za vzpostavitev blagostanja v Evropi. Že koj začetka se je pokazalo, da stoje Francozi na drugem stališču, da ni njih politika nič manj diktatorskega značaja nego je sovjetska. V njih prid je seveda parola, katero so si napisali na svojo bojno zastavo, da so prvoboritelji za meščanski družabni in gospodarski red proti komunizmu, ki je navalil tako strašno nesrečo nad Rusijo in preti cel j Evropi. Pri tem svojem naziranju gredo pa tako daleč, da bi raje žrtvovali celo Rusijo, da bi raje videli polom cele države, nego, da bi se tudi za ped umaknili od svojega stališča. Seveda je njim to lahko trditi, saj je gospodarska konstrukcija Francije taka, da je prav malo Odvisna od prometa z drugimi državami, da ni ona v položaju, kakor je Anglija, Italija in Belgija, ki so v znatni meri navezane na inozemski promet.
Glavni in morda edini cilj Rusije je ta, da si na haaški konferenci za-, gotovi kredite, ki so potrebni za vzpostavitev industrije in trgovine , ter za obnovo celega gospodacstva.
V	sak ruski predlog, vsak ruski odgovor, vsaka .ruska parada meri le na to, kje najti kredite, kako priti do kakega posojila. Z druge strani pa se zahtevajo od Rusov koncesije, zahteva se ukinitev sekvestrov nad premoženjem inozemcev, zahteva se priznanje privatne lastnine. Priznanje privatne lastnine, to je ena izmed glavnih ovir, ki ne pustijo Rusijo na prosti tir, kjer bi se mogla svobodno kretati in kjer bi znala najti pot k ozdravljenju. Že mnogokrat se je -govorilo o priznanju zasebne lastnine s strani sovjetske vlade, toda vse te vesti so se demontirale, oziroma so jih sovjeti kmalu potem, ko so jih izrekli, zopet pre-klicali. To igranje sovjetov, to žongliranje s temi tako važnimi pojmi, je povzročilo pri Francozih tako nezaupanje do sovjetov, da sedaj njegovim izjavam isploh več ne verujejo. Francozi ne zahtevajo samo formalne izjave o priznanju privatne lastnine, katero bi mogoče sovjeti končno tudi dali, ampak zahtevajo tudi garancije, da se bodo pravice do zasebne lastnine res tudi respektirale.
Na tem nezaupanju, na tem boju za priznanje privatne lastnine na eni strani, za podelitev kreditov na drugi strani peša vsako delovanje konference in danes lahko trdimo, da je bil skepticizem, ki smo ga imeli ob ovtoritvi konference o njenih uspehih popolnoma upravičen. Zadnje vesti iz Haaga pravijo, da konferenca potaplja in da je v kratkem pričakovati nje konec. Zato se nikakor ne bomo čudili, ako nam že jutrišnje brzojavke prinesejo vest; da je francoska delegacija že na potu v Pariz in da se tudi vsi drugi zastopniki pripravljajo že za pot. Ni dolgo od tega, ko se je govorilo o petrolejski kupčiji, ki bi se naj sklenila na haaški konferenci. Vesti o tem so kmalu potem, ko so se pojavile v javnosti, zopet zginile in ni se čulo, v koliko je na tej kupčiji resnice, mislimo pa, da bomo kmalu po definitivnem skepu konference slišali, kdo je dobil eksploatacijo teh ali onih petrolejskih vrel.
Italija se ni za pozitiven uspeh haaške konference mnogo trudila, vsaj nje zastopnik na konferenci ni pokazal, da bi mu bilo mnogo na tem ležeče. Italija je bolj zadovoljna, da ni prišla do nobenih pozitivnih zaključkov, vsaj tako bo imela proste roke in bo smela kmalu po konferenci bodisi v Moskvi ali kje drugje z Rusi prosto paktirati, ter se tam lažje borili, za svoj egoizem, ne da bi pri tem odpadla samo mrvica koristi tudi za splošnost.
Pri drugih enakih konferencah se je ob njih sklepu trdilo, da so imele edini ta rezultat, da jim bodo sledile druge. Na haaški konferenci se o drugi konferenci do sedaj še ni sklepalo, mogoče ne bo imela ta konferenca niti tega uspeha, da se je na njej porodila misel za sklicanje druge konference. Sicer ni to prevelik rezultat, vsekakor bi bila ideja, da se kmalu skliče zopet enaka konferenca v teh vročih dneh za mehke možgane naših diplomatov ženijalna in vse hvale vredna.
Finančni odbor sprejel ameriško posojilo.
Na seji dne 11. t. m. je finančni odbor sprejel zakon o ameriškem posojilu v znesku 100 milijonov dolarjev. V odboru se je vršila zanimiva debata o zgradbi železniških prog. Minister saobračaja Stanič An-drija je je porabil priliko, da je v daljšem ekspozeju očrtal bistvene točke vladinega programa o gradnji novih, prepotrebnih železniških prog, ki naj bi veizale notranjost države z Jadranskim morjem'. Ekspoze ministra saobračaja so vsi paramentarni krogi sprejeli z velikim zanimanjem. Posojilo se po izjavi ministra saobračaja vporabi: 1. v kritje 7 % 500 milijonskega notranjega investicijtske-ga posojila; 2. v izplačilo 30 milijonskega posojila za gradnjo mostov in 3. za gradnjo Jadranske železnice.
Minister saobračaja je predložil finančnemu odboru d^tajliran načrt
o	gradnji raznih železniških prog. Po tem načrtu se v prvi vrsti namerava reorganizirati železniški promet ih sploh spraviti promet v normalno smer. Po načrtu ministra saobračaja se zgrade sledeče železniške proge:
1. Proga Beograd-Kotor v daljini 580 km t. j. glavna proga projektirane Jadranske železnice.
2. Proga Pančevo-Beograd.
3. Proga Split-Sarajevo-Mostar.
4. Niš-Prokoplje-Priština.
5. Ohrid-Skoplje.
6. Požarevac-Grahovo.
7. Kragujevac - Kraljevo- Mitroviča.
8. Kočevje-Vrbovsko črez Brod-Moravice.
9. Beograd-Šabac-Foča.
10. Rogatec-Krapina.
11. Veles-Štip.
12. št. Janž-Sevnica.
13. Split-Šibenik-Bakar.
Minister saobračaja je dalje podal podroben načrt o vporabi posor jila. Med.drugim je naglašal, da se iz posojila nabavi v prvi vrsti železniški materijal in da se iz tega posojila zgrade tudi železniške delavnice oz. da se razširijo nekateri kolodvori.
Po končani debati je finančni odbor sptejel posojilni zakon z 12 gla-
sovi proti 6. Poslanec Radovič je določen za glavnega poročevalca v plenumu narodne skupščine. Kakor je pričakovati, pride posojilni zakon pred plenum skupščine tekom treh dnij.
Problem jadranske železnice.
Imajoči pred očmi, da smo dobili 100 mil. dolarjev zunanjega posojila za zgradbo železnic pod jako težkimi pogoji, moramo vsekakor gledati, da bomo s tem ^denarjem vstvarili po mogočnosti y kratkih letih
—	železniško mrežo, ki bo služila najsplošnejšim interesom celokupne naše države — nikakor pa se ne sme la izposojeni si denar vporabiti saino za eno, magari še takio veliko in prvorazredno, toda drago in na koncu konca najbrže nerentabilno jadransko železnico. — Radi tega smatramo ža veliko važnost na tem mestu naglasiti, da bi absolutni gradbeni stroški Klodičeve jadranske žel. znašali (junij 1922) 1,5 mil jard e dinarjev brez obresti in voznih sredstev, medtem ko bi isti znašali pri varijanti II okroglo 2,6 miljarde din.,
{iri IV približno 2,8 miljarde din. pri II. pa še več. Od zunanjega posojila 100 milijonov, dolarjev bi bilo torej sledeče razmerje:
Klodičeva varijanta 22,5 miljonov dolarjev;
II. varijanta 39 miljonov dolarjev;
IV. varijanta 42 miljonov dolarjev.
Pri tej priliki pa ne smemo pozabiti omeniti, da se morajo pri varijanti II., III. ali IV. zgraditi tudi luke, katerih ogromni strqški se morajo še prišteti železnično-gradbenim stroškom. Iz tega ponovno sledi, kav posebno povdarjamo, da gradnja Klodičeve jadranske žel- skupno z dograditvijo luk Sušak, Bakar itd. ne bi dosegala gradbenih stroškov same žel. pri varijanti II., III. ali JV!!}
Ker je zboljšanje sedanje proge Beograd—Dubica zamišljeno s težkim gornjim Vztrojem in samoobsebi umevno tudi’ niavai proga. Dubica—Sušak, bi znašala povprečna hitrost br-zovlakov med Beogradom in Suša-kom 79 km na uro. Ako bi se vlak vstavil na 12 postajah, potem bi se moglo prevoziti progo Beograd—Sušak v 7' urah! Mimogrede bodi omenjeno, da traja danes vožnja Zagreb-Sušak 5 ur in pol. Nova žel. bi skrajšala sedanjo zvezo Beograd—Kvar-ner za (649—554 =) 95 km in najvišja točka bi se znižala za (836—470 =) 366 m.
Z ozirom na to, ker se v glavnem stremi za zvezo Beograd—Klek (II) in Beograd—Kotor (III in IV), se bo pri primerjavi Klodičeve jadranske žel. z ostalimi kdo spodtaknil nad morskim potem Kvarner—Klek. jasno je, da bi blagovni vlak potreboval iz Beograda za Sušak manj časa kakor, pa za Klek. Razume se tudi dalje, da bi v tem prihranjenem času parnik prevozil že lep del pota Kvarner —Klek, vendar še bolj razumljivo pa je, da se pri zvezi Beograd—morje ne oziramo v prvi vrsti na lokalni, ampak na prekomorski promet, pri katerem se razlike glede časa in ta-rifov pri. razdalji Kvarner—Klek izgube. V lokalnem pomorskem Pr0‘ metu se bo Beograd skoro gotovo po-
2
TROOVSKI UST
služeval dalmatinskih in črnogorskih pristanišč.
Istotako bi zamogel kdo prigovarjati Klodičevi jadranski žel. Beograd —Kvamer, da gre v smeri, katera bi bila preblizu italijanske meje. Tozadevno navaja g. ing. Klodič sledeče: »Kajr se tiče pregovarjanja, da leži Kvamer na meji, pripomnimo, da je naša dolžnost varovati narod na meji ne samo politično, ampak tudi ekonomsko s tem, da postavimo nasip proti taji ekspanziji. Ako se odmikamo proti jugu, bomo oslabili s tem lastni bok. Ravno v strategičnem smislu bi bila ta noya proga Beograd —Kvamjer ogromne važnosti, ker bi branili ta naš bok čisto gotovo pa takrat, kadar, bi bile Slovenija im Hr-.fatska v kaki vojni nesreči izgubljeni. — Oglejmo si na kratko položaj bodočega pristanišča Klek. Ne pretiravajmo vrednosti Kleka v vojaškem pogledu I V yojnem slučaju prestane naš morski promet za Klek ravno tako, kakor za Kvamer. Proti bombam in strupenimi plinom iz zraka je luka v Kleku ravno tako nezavarovana kakor v Kvarnem I V slučaju direktnega napada s četam! itd. moramo braniti našo mejo Sušak—Triglav, pa če se nahajajo luke v Kvarnem ali nel Pa morda ta nova žel. ne bi bilo posebno sredstvo za obrambo? Vojne luke seveda ne bomo gradili v Kvarnem. Cisto prost dostop do prekomorskih cest v popolnem smislu besede ne bomo v nobenem slu>-čaju dosegli, ker me smemo pozabiti, da na obeh obalah Otrantske ožine vlada tuja roka. Upajmo, da bomjo vsaj na morju med našimi otoki v doglednem času močnejši kot smo danes in pripravljeni za obrambo tako v Kleku kakor sploh vzdolž naše obale. — Klek ima še svoje slabje strani v tem, prvič, ker vlada tamkaj še danes popolna puščoba, drugič pa, iker bi ta nova luka škodovala že stoletja obstoječim pristaniškim interesom! To se ne sme nikakor zgoditi 1 Končno nasprotujejo tudi ogromni stroški nove luke y. Kleku. Kar je tu rečeno za Klek, velja večinoma tudi za Kotor. — Tudi ugovor, da sta Sušak in naša severna obala izpostavljena tujskemu vmešavanju celo v mirnem času, ne drži. Kadar bo naše razmerje napram ofidjelni Italiji končno razčiščeno ter vzajemno in mednarodno priznano, takrat nam bo lahko nastopiti proti takim vmešavanjem, kakor so n. pr. današnja. Sicer se pa taikrat izvestni elementi niti ne bodo upali jih ponovno insoeniiratk.
Klodičeva jadranska žel. pa ne nudi samo za Beograd velikih prednosti in koristi, temveč ima istočasno
to veliko in dobro lastnost, da je možno na njo priključiti tudi druge cele pokrajine v tu- in inozemstvu. Unska žel. bi ostala v vsakem slučaju zelo potrebna zveza zaledja s Šibenikom in Splitom (Beograd-Šibenik 638 km, Zagreb-Sunja-Sibenik 373 kilometrov). Iz Vinodola se jako lahko zgradi odcep za Selce, Novi do Senja, kateri bi popolnoma nadomestil projektirano progo B. Krupa-Bi-hač-Senj. Bosna se kaj lahko priključi na svoji zapadni strani na to novo žel. — S pomočjo nekoliko km dolgega ogranka od postaje Javoranj-Novi je možen spoj z Bos. Novi, kjer se v bližini Ljubije nahajajo ogromne množine železne rude. — Plitvička jezera bi se mogla z komaj 30 km dolgo progo zvezati z postajo Slunj.
Tudi Zagreb bi imel od Klodiče-ve jadranske žel. velikanske koristi.
S pomočjo 16 km dolgega spoja postaje Oštarije (pri Ogulinu na poeto-ječi žel.) z postajo Zagorje na zamišljeni novi zvezi Beograd-Kvamer bi dobili deloma novo progo Zagreb-Kvamer, katera bi bila za 35 km krajša, dvigala bi se samo na 470 m (sedaj 836 m) nad morjem, v pravcu na morje bi imela 7 #/00 sedaj 16 °/oo v — nasprotni smeri pa 10 °/00 (sedaj 25 %»). To bi bil nekako stari projelrt iz leta 1906. Vozni čas brzovlakov Zagreb - Sušak bi še zmanjšal za 1 uro 40 min.
S tem, da skrajšamo in zboljšamo zvezo Zagret^a s Kvamerom smo potegnili tudi severne države (posebno Češkoslovaško) na Kvamer. Vzemimo, da je Bratislava izvozna točka, tranzitna zvezna proga pa Bratislava—Szombathely—Gyekenyes, potem bi gravitirala cela Moravska in velik del Češke na Kvamer. Na tak način pridobimo novo evropsko prometno linijo sever-jug, katera bi bila za Zagreb od velike važnosti. — S Klodi-čevo jadransko žel. pridobimo pa tudi še eno prečno novo evropsko prometno žilo, takozvano »južno-evrop-sko linijo na 45 stopinji širine«, namreč London — Pariš—Milano— Trst — Sušak — Beograd—Bukarešt0 (Carigrad, Atene), katera bi bila za našo državo od neprecenljive vrednosti.
In Slovenija? Tudi ta, za našo državo največ žrtvujoča — radi tega pretečemu gospodarskemu poginu najbolj izpostavljena, v nemško-itali-janskih kleščah se nahajajoča, jugoslovanska pokrajina noče več zavi-seti od milosti in nemilosti italijan-
samezni odbor dokazati svojo vari-janto za edino pravo. — Danes po preteku enoletne tozadevne borbe lahko izjavimo dokazano dejstvo, da pride v poštev pri zvezi Slovenije z morjem, le istočasna žel. zveza Kočevja in Črnomlja preko Severina na Kupi z reško progo (na Vrbovško). Ta varijanta se pa v slučaju gradnje Klodičeve jadranske žel., ozir. v slučaju gradnje proge Oštarije—Zagorje —Sušak še v toliko zboljša, da ne gresta obe podaljšani veji dolenjskih železnic (iz Kočevja in Črnomlja) več na Vrbovško, temveč preko Ponikve na Ogulin —Oštarije—Zagorje —Sušak, s čimur bi bila menda nesporno nstvarjena najboljša žel. zveza Slovenije z morjem.
V Zagorju bi se stekale 3 glavne smeri (Beograd, Zagreb, Ljubljana), razven tega se lička in obstoječa re-ška žel. — torej pet linij. Zagorje bi postalo zelo važno žel. križišče, obenem pa najjužnejša točka z našo zapadno mejo paralelno idočo žel. Kranjska gora—Jesenice—Ljubljana
—	Kočevje — Ponikve — Ogulin—Zagorje. Na to obmejno žel. bi prečile dve glavni progi: Zagreb—Zidani-most—Ljubljana in Dubica—Zagorje ter lokalka Caprag—Karlovac. Meja bi bila torej zadostno zavarovana.
Predlaga se torej1 s Klodičevo jadransko žel. zveza z morjem, katera bi bila tudi v eminentnem interesu Zagreba in Ljubljane. Izključeno je popolnoma, da bi se ta nova žeL z zasiguranim območjem sektorja Beograd — Kvarner— Ljubljana—Bratislava— Brno ne bi izvrstno rentirala.
Ta žel. bi služila vsem interesom našega troimenega naroda in izključena bi bila vsaka medsebojna zavist.
Prednosti te nove zveze Beograda z morjem so torej zares ogromne! Naloga nas vseh, posebno političnih strank in gg. poslancev bi bila, poprijeti se z vso energijo dela, da se pri usodepolni odločitvi ne prezre interesov Slovenije in tudi Hrvatske.
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
XIX. Izkoriščanje črnega bora za smoienlce, katran, terpentlnsko olje In kolofonljo pri nas.
NajglavnejSe izkoriščanje črnega
  	  _	bora pri nas obstoja v tem, da se upo-
ške, ampak stremi po čim prejšnji	rabi smoljnati spodnji del za izdelavo
zvezi z za njo edino odgovarjajočim	smolnic in katrana. S tem poslom se
izhodiščem na morje, t. j. — s Kvar-	bavl v Srbiji v vasi Zaovine v RaČanskem
nerom. Kdo se ne spominja borbe v	srezu okrog 200 ljudi, v vasf Duškovac
časopisih, v kateri je hotel vsak po-	v PožeSkem srezu 10 Hudi, v vasi Ro-
siči v Črnogorskem srezu 10 ljudi, v Mokrogorski občini 60 ljudi, v Semen-jevski 20, v JablaniSki 25, v Dodrose-liSki 75, in v DragliSkl 7 oseb ter vse občine Zlatiborskega sreza. Vsi ti Štirje srezi se nahajajo v Užiškem okrogu. Katran in smolnice (srpsko: luč) iz uži-Skega okruga se razprodajajo po celi Srbiji. Razen tega je v vaseh Djakovo, Vrestnik, Studenica, Gradac, in Zarev v Studeniškem srezu okrog 50 oseb, ki Izdelujejo smolnice In katran. Ta se prodaja po Čačanskem in ' KruSevskem okrugu. V Pribojski občini priboljskega sreza se bavi okrog 200 hiS z izdelavo-smolnic in katrana, kakor se tudi izdeluje v vaseh Kratovo in Rutašani v No-vovaroSkem srezu prijepoljskega okruga okrog 300 kg smolnic in katrana. Ti zadnji so prodajali po stari Srbiji in Makedoniji do Soluna. Dalje se izdeluje smolenice in katran v MaleSkem srezu Bregalniškega okruga; v Borihovu
v	Bitoljskem okrugu izdeluje vas Rožden katran, a vas BitoliSte, Poačište in Gra-deSnica pa smolenice. Z izdelavo smolnic se bavijo deloma Se v Črni gori in Bosni, a le za lastno porabo.
Za smolenicfe se porablja najbolj smolnati del korenine in debla do vi-Sine 1.5 m, za izdelavo katrana pa oni del, kar ostane manj smolnatega. Deblo preko viSine 1.5 m se sedaj uporablja za izdelavo stavbenega lesa, medtem ko se je prej navadno metalo proč, kar je dalo povod mnenju, da izdelovalci katrana na slepo uničujejo gozdove. To pa ne odgovarja resnici, ker kjerkoli raste črni bor in se ga uporablja za izdelavo smolnic in katrana, tam še danes obstoja a kjer je rastel beli (zlati) bor ki se ne uporablja za za izdelavo smolenic in katrana, je že davno požgan in zatrt in je prostor porabljen za paSnike. V dobah, ko Se ni bilo cest, je bila izdelava smolnic in katrana iz črnega bora edina možnost izkoriščanja gozdov, in zato se je tudi nanj pazilo ter še danes obstoja. Da se poprej deblo ni dalo izkoristiti, tega je kriva okolnost, da ni bilo mogoče vsied pomanjkanja potov izvoziti preostalega debla iz gozdov, sedaj pa, ko
-	je les dražji in so ceste boljSe, se yse deblo izkoristi. Vasi, v katerilrs* ttOfc* luje smolnice in katran, so siromašne vasi, ki bi brez tega posla niti ne mogle obstojati. V Rusiji obstoja drtig način izkoriščanja namreč da se v zaprtih kopah iz ognjevarne opeke, ki so naponljene s smolnatim lesom in ki se od zunanje strani ogrevajo, dobiva potom suhe destilacije lesno oglje, katranska vodi, smolnato-terpentinsko olje in katran. Te peči so mnogo bolj rentabilne, ker se pridobiva tudi terpen-tinsko olje. Take peči bi se moralo vpeljati tudi v Zlatiboru.
Podlistek.
0d začetnika do popolnega trioma.
(9. nadaljevanje.)
S temi besedami sie obme gospod Krej proti vratom. Adolf, ki je sedel malo proč od vzorcev, se skloni črez miza in pograbi eno izmed mnogih stekleničic, ki ga je menda vsled dobro zapečatenega zamaška najbolj intereslrala. Vzame v roko svoj žepni nožeik in se spraivi, da bi odtrgal pečatni vosek. Toda daleč ni prišel 1 S par skoki ježe bil prokurist pri njemu: »Za božjo voljo, Adolf, nehajte! Uničite mi vzorec, ki je pripravljen za analizo! Poleg tega Je tu notri jedka tekočina, katera Vam bi bila dobro opekla prste, če bi vas ne bil pravočasno zapazil. Ta vzorec je določen za kemika, ki ga bo analiziral, in po tem, kako je tekočina močna, bomo blago plačali. — Take vzorce, ki bo določeni za analizo, ki jih je itak lahko spoznati po znamki, ki je pritrjena čez zamašek in na kateri je pritrjen pečat — take vzorce shranite zaradi varnosti v zgornjem predalu v omari, ter me vedno obvestite, kadar kak pride.«
Ko je bila opoldanska ura, so bili bratje z delom gotovi. Vse ofertne vzorce so na novo etiketirali in nu-merirali in vpisovanje v knjigi doš-lih vzorcev je že doseglo Številko 47.
Ernst je vse vzorce lepo v redu postavil v omaro in kot varuh teh zakladov s samozavestnim obrazom spravil ključ v žep.
Popoldne je prišlo še do malega intermezzo z vzorci. Gospod Feld-bach je želel namreč videti nek došli čajni vzorec; toda komaj mu ga Ernst ponudi, ga nese pod nos in prav sumljivo poduha:
»Ernst, poduhaj! Ali bi vzel tak čaj, če bi se ga ti ponudilo?«
Emst poduha in pripomni, da diši čaj po bencinu ali vsaj nečem podobnem.
»Za enkrat to še nič ne dč«, pra-
vi	oče, »toda če pustiš čaj še nekaj dni z vzorci kostne masti v isti omari, bo pač kmalu popolnoma parfu-miran. Zapomni si enkrat za vselej, da je čaj zelo občutljiva reč, ki se hitro navzame tujega vonja in zato ne sme priti z nobenim drugim blagom v dotiko, posebno pa še ne s tako duhtečimi stvarmi, kot je ravno z bencinom prepojena kostna mast. Tudi za vzorce kave, kakao in koreninic ni dobro, da bi bili spravljeni z olji, mastmi in kemikalijami v isti • omari. Zato si bomo omislili takoj dmgo omaro, ki bo služila za vzorce kolonijalnega blaga. Kar se tiče čaja, si moramo za zdaj tako pomagati, da ga shranimo tu v moji sobi. Pozneje, ko se bodo razširile naše čajne kupčije, bomo morali imeti poseben prostor za vzorce čaja in njih preizkušnjo.«
Taki mali dogodki so služili za to, da so sčasoma naučili Ernsta in njegove brate, kako je ravnati z blagom in jih udomačili z vsemi njihovimi posebnostmi.
Z vnetim čitanjem došlih in iz-išlih pisem so se seznanili z dobavitelji tvrdke, pri vpisovanju v razne knjige, kot na pr. v zapisnik povpraševanja po vzorcih, v knjigo došlih vzorcev in v spedicijsko knjigo, so se večkrat ponavljala imena posameznih tvrdk in vrste blaga, in so si jih vsled tega lahko dobro zapomnili. Pregledovanje izišlih in preizkušnja došlih faktur jim je skupno z obravnavanjem vzorcev pripomogla kmalu do dobrega poznavanja blaga in jih seznanila z različnimi vrstami omota, načinu transporta in s pogoji prodaje za posamezne artikle in de-žolo*
ko je torej prokurist proti koncu leta pristopil k učencem z zaračunavanjem cen, so se komaj še kaj novega naučili.
»Pri zaračunavanju kupne cene, na katero se opira zopet prodajna cena,« prične prokurist s svojim predavanjem, moramo paziti predvsem na sledeče točke:
1. Na vrsto in način omota in če je omot vključen v ceni, ali ne.
2. Če je blago oferirano za čisto netto težo, ali če velja za brutto za netto, to je brez tare ali povračila za težo omota.
3. če je tara reelna, to pomeni, da jo dobavitelj določi s tehtanjem,
ali če gre za takozvano fiksno, to je v odstotkih izraženo, neizpremenlji-vo taro«.
»Kot na primer pri kokosovem olju s Čeylona, kjer je bilo kot tara popuščenih 14% cele teže,« mu prekine Fric besedo.	>,
»Popolnoma pravilno, toda samo pri velikih sodih po 5—600 kg, med tem ko pri malih sodčkih po približno 215 kg brutto teže, znaša tara okrog 35 kg ali 20% netto IL teže od 180 kg«.
»Pri večini predmetov je pa vendar omot vključen v ceni.«
»Gotovo, pri zelo mnogih in sicer skoro vedno tedaj, kadar gre za ta-kozvani originalni ovoj in ni bilo blago preomotano v dmg ovoj, ker je kupec tako želel. V zadnjem slučaju nastopi večinoma pribitek«.
»Kot na pr. pri oleinu in kokosovem olju, kjer smo morali, zato, ker je bil poslan v sodčkih, plačati pribitek ene marke za 100 kg,« pripomni Emst.
»Vidim, Emst, da ste dobro študirali došle fakture. Toda so pa tudi nekatere vrste blaga, kjer mora kupec, vsaj v tuzemskem ali pa evropskem prometu plačati zavojnino.«
»Pri glicerinu!« zakliče Fric.
»Tudi pravilno! — Zdaj moramo najti še kako blago, ki se oferira brutto za netto.« —
(Dalje prih.)
Vam ohranijo obuvalo trpalno
Racijonalnejše izkoriščanje črnega bora obstoja v vaseh Taževo in Tre-bovo, v poreškem srezu tetovskega okruga, kjer so francoski menihi leta /1880 upeljali francoski način izkoriščanja borov kaxor se vrši v Landu pri Bordeaux. V teh vaseh so si kmetje porazdelili bore tako, da ima vsak 100—500 borov, katere oni nazivajo »golide». Bor, kateri je nad 40 let star, se zareze pod liko in na zarezanem kraju teče smola, katera se nabira v lonCih ter se iz njih od časa do časa odvzame. Tako zarezevanje dreves se vrši 15 let, potem pa se bor poseka za stavben les. Po izčrpanju smole je bor za tehnično uporabo mnogo boljši. Smola se potem predestilira v kotlih, kjer se dobi okrog 25°/o terpentina, ostanek pa je kalofonij. Kako rentabilen je ta posel se vidi že na tem, da je hektor borovja dajal pred vojno 550 dinarjev letnih dohodkov in pri današnjih cenah blaga samoumevno odgovarjajočo višjo svoto. Samo smole je dajal bor za 150 dinarjev letno. Treba bi bilo najeti Taževce in Trebovce kot potne učitelje ter jih poslati povsod, kjer se nahaja črni bor, da se vpelje ta rentabilna vrsta posla.
Razen tega obstoja še tretji način izkoriščanja borovja odnosno onega dela borovega korena, ki ostane nad zemljo po posekanju borovega debla. Take destilacije obstojajo v Dušču pri Više-gradu in v Busovački. V Dušču se nahajate dve instalacije in sicer dela ena s trikloretilenom, druga pa z bencinom. Panji se razdrobijo z dinamonom ali tekočim zrakom, pd 100 kg panjev se dobi 6 kg smole in 4 kg terpentina.
1	panj je navadno 100 do 300 kg težak. Koren se razdrobi in zmelje. Potem se spusti skozi njega para, ter se na ta način dobi 2—4 kg terpentina, nato se koren posuši in polije s trikloretilenom, tekočina odcedi, ter skozi njo pusti para 6 atmosfer ter dobi na ta način 10—i2'/o kalafonije. Lastnik teh instalacij je g. Dimitrij Vasic & Co., Inštalacije so bile montirane in sicer v Dušcu za 2500 kg kalafonije in za 600 kg terpentina pri 12 urnem dnevnem delu v tovarni. Ako pa se dela podnevi in ponoči, je produkcija dvakrat tako velika. Te tovarne bi bile v stanju kriti potrebo na terpentinu in smoli v naši državi. Zato je treba tem tovarnam pomagati s tem, da se jim da potrebne množine borovih panjev na razpolago.
* * *
Ker konzum katrana in smolenic polagoma pada, ker namreč nadomešča katran kolomaz in smolenice pa druga svetilna sredstva, bi se moralo poučiti proizvajalce katrana iz smolnic, da bi izvlačili smolo na francoski način in pridobivali terpentinsko olje ter kolofonijo ali pa da bi izdelovali na ruski način v premičnih pečeh katranovo vodo, »molnato-rumeno terpentinsko olje, katran in lesno oglje. Inicijativo, da bi se to vpeljalo bi moralo prevzeti ministrstvo trgovine in industrije ter osnovati in inštalirati prve v to svrho potrebne naprave na kmetih za vzor.
HaroAo gospodarske zadeve.
Industrija.
Nova tovarna aa topove in strelivo
na Češkoslovaškem. Češka komercijal-na banka in Banka češkoslovaških legij osnujejo delniško družbo pod imenom: Tovarna za topove, municijo in kovinske izdelke.
Dunarshro.
Statistika vlogov kr. poštno-čekov-nega urada v Ljubljani v mesecu juniju 1922: Vlogov je bilo 116.056 v znesku Din. 199,611.796.31, od tega v kliringu 3718 v znesku Din. 56,911.458.64, vplačano pri naši blagajni 527 v znesku Din. 11,923.352.69, izplačil je bilo 48.433 v znesku Din. 198,655.908.75, od tega v kliringu 2772 v znesku Din. 56,911.458 64 par, izplačano pri naši blagajni 982 čekovnih nakaznic v* znesku Din. 8 milijonov 202.219.55 in 1778 blagajničnih čekov v znesku Din. 50,112.321.34.
Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji. Po izkazu Narodne banke z dne 80. junija je bilo za 4.808.6 milijonov papirnatega denarja v prometu. Csrlna.
Znižanje aggja na carino v Italiji. Aggio na carino je za dobo 1.—16. julija
znižana v Italiji na 3.99 lir za 100 zlatih lir.
Promet.
Letalski poštni promet med Češkoslovaško, Poljsko in Madžarsko se otvo-ri 16. t. m. Zračna pošta bo sprejemala pisma, dopisnice, tiskovine, trgovske papirje in vzorce blaga. Poleg poštnine bo plačati še posebno doklado za zračno ekspedicijo.
Trgovski register.
Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme: Belca, občina Dovje: »Belca«, lesna industrijska družba z o. z. Krško: »Terrax«, industrija kemično-tehničnih izdelkov Franc Xav. Aumana sin in drug. Ljubljana: Jurca & Simončič, trgovina s filatelističnimi znamkami in z vsemi predmeti, ki spadajo v filatelistično stroko. Ljubljana: Kalmus & Ogorelec, Ljubljana, trgovina s pečmi, štedilniki in stavbnim gradivom. Ljubljana: A. Kastrevc & Co., izdelovanje in prodajanje perila, bluz in predpasnikov. Ljubljana: Kmet & Lub-šinn, trgovina s perutnino in divjačino. Ljubljana:	»Zora«,	družba	z	omejeno
zavezo, razpečavanje kemično-tehničnih pridelkov. Rakek:	Levstek	& Oblak,
trgovina z mešanim blagom. Vič: Gale Ivan in drug, izdelovanje cementnih predmetov.
Ljubljanski valikl sejem. *
II.	Ljubljaieki veliki semenj 1922. Naznanjamo vsem interesentom, da je ministarstvo pošta i telegrafa v Beogradu dovolilo uporabo pisemskih reklamnih znamk, katere se sme nalep-ljati na vse pisemske pošiljke v kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca. Reklamne znamke Ljubljanskega velesejma so zelo lično izdelane. Da se jih zamorejo tukajšnje tvrdke posluževati tudi za dopise, namenjene v inozemstvo, izdelane so znamke v več jezikih, in sicer: slovensko, hrvatsko, srbsko (cirilica), francosko, češko in nemško. Vsa ona cenjena podjetja, katera se jih nameravajo poslužiti, naj zahtevajo takoj v Uradu Ljubljanskega velesejma število in v katerem jeziku, da se jim dopoš-ljejo brezplačno. Trgovci in obrtniki, prijavite svojo udeležbo kot razstavlja-lec na Ljubljanskega velesejmu takoj, ker je samo še nekaj kvadratni metrov na razpolago. Opozarjamo, da prepozno došle prijave vsled pomanjkanja prostora žal ne bomo zamogli več sprejemati. To velja posebno onim zamudnikom, kateri so že lansko leto prišli s svojo prijavo zadnjih 14 dni pred otvoritvijo semnja, nadlegovali po več dni sejmski urad, kateri jim pa ni mogel dodeliti niti najmanjšega prostora več. Čas. beži, kdor poprej pride, poprej melje in boljše melje.
obeta letošnja vinska trgatev doseči rekord. Če bo v avgustu še kaj toplih tednov, cenijo vinski pridelek na poldrugi milijon hektolitrov. Avstrija sama pa konsumira letno 1.2 milijona hektolitrov.
Tržno porotno.
žitni trg. V Vojvodini so bile cene žitu sledeče: pšenica 14.30 K, ječmen
11.00 K, koruza 11.90 K, pšenična moka (št. 0) 21.70 K. — Tendenca neiz-premeujena.
Novosadski produktni trg. Pšenica (Bačka) 1420 K, koruza stara 1195 K, moka št. • 0 2180 K, fižol 1050 K, svinjska mast 104 K. Kupčija mrtva, tendenca padajoča.
Bona.
Zagreb, devize: Dunaj 0.29—0.35, Berlin 21—23, Budimpešta 6.90—7, Italija 3.78—3.79, London 372, Newyork 81.50—82, Pariz 673—680, Praga 175— 180.50, Švica 1600-1620. Valute: dolarji 81.50—82.50, češke krone 173—175.50, 20 kron v zlatu 225, napblendori 300, nemške marke 19.50—23, italijanske lire 375-376.
Jadranska banka 423—450.
Ljubljanska kreditna banka 224. Slavenska banka 111—112.
Slovenska eskompt. banka 168.75.
Ljublj. strojne tovarne 204.
Trboveljska premogokopna družba 240.
Beograd:	Berlin 19.59, Pariz 675,
Bukarešta 49, London 378, Praga 176, Dunaj 0.32, Newyork 840, London 375, nemške marke 21, leji 48.25, francoski franki 660.
Curih: Berlin 1.25, Newyork 522.25, London 23.19, Pariz 43.10, Milan 23.60, Praga 11, Budimpešta 0.40, Zagreb 1.55, Sofija 3.35, Varšava 0.0950, Dunaj 0.02, avstr, žigosane krone 0.02 in 3 osminke.
Berlin:	Italija	1985—1990, London
1935.05—1939.95, Newyork 439.45 do 440.55, Pariz 3615.45—3624.55, Švica 8439.40—8460.60, Dunaj 1.5350—1.5950, Praga 868.90-871.10, Budimpešta 33.95 do 34.05, Bukarešta 250, Zagreb 525, Sofija 269.65-270.35.
Izvanredni občni zbor Kraljeve dvorne špedicije »Orient« d. d. v Mariboru.
Dne 10. julija 1922 se je vršil izvan-redni občni zbor Kraljeve dvorne špedicije »Orient« d. d. v Mariboru, in sicer v družbenih prostorih.
Predsednik g. Janko Tavčar, industrialec v Mariboru, je pozdravil navzoče, nakar je podal besedo članu upravnega odbora in ravnatelju družbe g. Albert Pečevniku.
Slavni občni zbori
Na seji dne 15. maja mi je upravni odbor kot svojemu članu poveril nalogo, da izdelam in pripravim vse potrebno za današnji izvanredni občini zbor, kateremu naj predložim poročilo o dosedanjem delovanju družbe. Pred-no preidem na poslovno poročilo, nalaga mi tužna dolžnost, da opomnim*, občni zbor na občutno izgubo, ki je zadela »Orient« d. d. s smrtjo zaslužnega podpredsednika in člana upravnega odbora pokojnega g. Anton Kolenca. V gospodu Kolencu je »Orient« d. d. izgubila nad vse marljivega sodelavca^ upravni odbor pa izredno priljubljen©" ga člana in svetovalca, kateri se je ob vsaki priliki neumorno in vestno zd* nimal za dobrobit in razvoj družbe, Večni mu pokoj!
Na ustanovnem občnem zboru delničarjev dne 19. januarja smo razglasili razloge, koji so nas napotili k ustanovitvi lastne stanovske mednarbdne spedicijske tvrdke in sem mnenja, da nam ni potreba tega danes ponoviti. *
Dotakniti se hočem ponovno samo glavnih potez, monopol našega mednarodnega prometa so imele pred vojnb, kakor tudi po vojni, skoro izključno inozemske nam tuje spedicijske firme.
V	Jugoslaviji nismo imeli za to izveŽ-banih strokovnjakov. Zaradi tega se tudi naše banke in trgovci niso zanimali za enaka podjetja, osobito po voj; ni, ko niso bile prometne razmere urejene, pričeli so k nam trumoma prihajati inozemci in ustanavljati svoje podružnice v vseh važnejših trgovskih centrih Jugoslavije.
Na raznih trgovskih sestankih se je vprašanje lastne stanovske špedicije in carinskega posredništva neštetokrat ventiliralo ter slednjič zaključilo, da se stori vse in pripravi teren, za ustanovitev lastne domače spedicijske firme. Ob priliki ustanovitve, delale so se »Orient« d. d. vsemogoče težkoče, od strani prizadetih, a vse te težkoče ih nasprotstva je »Orient« d. d.. srečno premostila. Že danes smo lahko ponosni na naše skupno delo, katero je » blagor in ponos kakor tudi v ugled našemu trgovstvu.
Že pred ustanovnim občnim zborom pristopila je kot delničarka naše družbe v interesno skupnost »Cehoslaviat d. d. udruženje Čehoslovaških špediterjev v Pragi. V tej družbi je udruženin nad 130 čehoslovaških špediterjev. »Če-hoslavia« ima v čehoslovaški republiki in izven njenih mej med drugim v Trstu, Berlinu, Hamburgu in Zofiji svoje podružnice. Med imenovano in našo družbo vlada najprisrčneje razmerje.
(Dalje prih.) ;
Razno.
V	Zagrebu se je ustanovil generalni konzulat kraljevine Grške. Konzulat je začel poslovati dne 15. t. m. Uradni prostori se nahajajo na Jelačičevem trgu št. 24. Delokrog konzulata obsega Slovenijo, Hrvaško in Slavonijo.
Znižanje železniških tarifov aa Angleškem. »Pall Mali and Globe« poroča, da bodo s 1. avgustom znižani na Angleškem železniški tarifi za 12 odstotkov.
Nori avstrijski stokronski bankovci.
Avstrijska republika bo potegnila iz prometa stare 100 kronske žigosane bankovce z datumom 2. junija 1912 ter jih zamenja za 100 kronske bankovce z datumom 2. junija 1922.
Znižanje obrestne mere na Angleškem. Angleška banka je znižala diskontno mero na 3 odstotke.
Zniževanje delavskih mezd na Moravskem. »Prager Presse« poroča iz Moravske Ostrave, da so delavci sprejeli kolektivno pogodbo v tekstilni industriji in znižanje mezd za 10 odstotkov, ki so ga predlagali delodajalci, ki so se tudi obvezali, da bodo dali vsakemu delavcu brezplačno pet metrov sukna.
Povišanje železniške tarife v Madžarski se pripravlja za 1. september, in sicer za 50 odstotkov.
Znižanje bančnega diskonta v Italiji. Z dnem 11. t. m. se je znižal v Italiji diskont od 6 pa 5 in pol odst.
Izgledi vinske trgatve v Avstriji. Po poročilu ministrstva za poljedelstvo
Mednarodni transporti
Antonio Biancheri & Comp., Postojna
Centrala: Ponteba.
Podružnica: Postojna (Poitnl predal 17). Vlllach (Poitnl predal 61) Agentura: Prestranek, TrbIS, Arnoldsteln.
Oprema vsake vrste blaga.
Specijalna odprema živil, žive in zaklane :  - živine v kateri koli kraj. ■ - - - —-
Vsa naročila za Jugoslavijo sprejema medn. trg. sped. in sklad. d. d. »Orient«, podružnica Ljubljana, Sodna ulica štev. 3. =====
Berson-kaufuk d. d. Zagreb, ttllsontrgJ.
4
TRGOVSKI LIST
wm /5M J* Mk z enim ali dvema polnojarme-AA nikoma, z bogato okolico na _	^ lesu, se kupi ali vzame v na-
jem za daljšo dobo. Tudi soudeležba ni izključena.
Cenjene ponudbe pod »Strokovnjak« na upravo lista.
PRI „ZLATI LOPATI4* trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvasorjev trg 7
preje Hammerschmldt (MQhlelsen) nasproti Krlžanske cerkve.
najboljši in najcenejši
Zastopstvo in zaloga
Ivan Gajšek
papirna trgovina
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 2.
Tovarna lesenih žebljev
if d.zo.1
Na debelo I
ZORA
Vse vrste usnja: boks, ševro, «*»i*ni In barvani, prodaja trgovina usnja
Črnomelj
nudi najboljše lesene žeblje za čevljarje.
Izdelani so po najnovejšem amerikan-skem načinu ter so neprekosljive vrednosti.
Poziv
Upravni svet Javnega skladišča in prevozne družbe d. d. v Celju, pooblaščen za to s sklepom rednega občnega zbora delničarjev z dne 27. aprila t I. razpisuje zvišanje delniške glavnice
od 3,000.000 — na 6,000.000 — K
z izdajo
750 novih delnic po 4000 K nom.
ob nastopnih pogojih:
1. Dosedanjim delničarjem pripada pravica sub-skribirati na podlagi 1 stare 1 novo delnico po tečaju 4200 K tel quel.
2.	Od starih	delničarjev	neprevzete	delnice	se
repartirajo novim delničarjem potom upravnega sveta po	kurzu 5200 K	tel quel. Za	nedodeljene	delnice	se
vrnejo	vplačila do	15. avgusta	1912.
3. Subskripcija se vrši od 15. do 31. julija 1922.
4. Protivrednost subskribiranih delnic je vplačati najpozneje do 31. julija 1922.
5. Kot podpisovalnice se določijo:
a) Ljubljanska kreditna banka podružnica Celje:
b) Prva	hrvatska	štedlonlca	podružnica
Celje; c) Posojilnica v Celju.
6. Nove delnice so deležne dobička za poslovno leto 1922.
7. Ažijski kurzni dobiček se dodeli po pokritju izdajnih stroškov v smislu § 32. družbinih pravil glav-ničnemu rezervnemu skladu.
CELJE, dne 10. julija 1922.	Upravni	svet.
razmnoževalni aparat,	j*
razmnožuje strojno ta	jj
ročno pisavo potom ne-	■!
Izrabljlve steki, plošče	Sj
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo	jg
The Rex Co. Uubllana,	GradiKe io.	|
Moderno urejeno poprnoilnlto vseh	pisalnih	strojev,	g
Kraljeva dvorska špedicija
ORIENT
Prav dobro kvalificiran davčni nadzornik, z dolgoletno
mednarodna triov. - spedldjska In skladiščna d. d.
v Mariboru.
Podružnice: Ljubljana, Beograd, Zagreb, Rakek, Jesenice, Bakar, Subotica.
Obavlja vse v spedicijsko in carinsko stroko spadajoče posle, točno in po zmernih cenah. Oskrbi odobrenja
za nakup deviz.
Se priporoča kot domače od trgovcev in industrijcev 10-4	ustanovljeno	podjetje.
Vsa pojasnila brezplačna.
JI
prakso pri odmeri davkov, dober poleg davčne stroke^ posebno še v konceptu, želi stopiti v privatno službo, najraje v Ljubljani. Privadil bi se v kratkem knjigovodstva in drugega trgovskega poslovanja. — Stopi tudi v družbo s podjetnimi, kapitalno močnimi trgovci, kateri družbi bi dal za event. pozidavo 40 arov mereče, 400.000 kron vredno stavbišče, ležeče v ljubljanski okolici ob glavni ^ državni cesti, na zelo lepem kraju, pol ure od središča Ljubljane.
Ponudbe za prvo kakor tudi drugo, s kolikor mogoče natančnimi podatki, sprejema iz prijaznosti uprava »Trg. lista« pod »Vesten uradnik, ozir. družabnik«. Ravnotam izvedo interesentje prostor stavbišča in pa pravi naslov v svrho direktne korespondence.
Lastnik: ■Merkur«, trgovsko-indusMJska d. d., Ljubljana. — Olavni urednik: Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin v LJubllftn