FEDE DNI
*	*£**■•	H
zaostale številke dvojno. Naročnina: celoletna 1100,
it:,rt ni" srzr^ n
5wS:$SÌ%-

UREDNIŠTVO >1N UPRAVA: TRST, ulica Capitolina 3: tclcf: 44-046 in 44-047
lil
Ulil!
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE TRŽAŠKEGA OZEMLJA
o	__,	O	■	_i ^	.
Odgovorni urednik: RUDOLF BLAŽiC (Biagt) založništvo ..Dela"; tiska tip. Riva ul. Torrebianca 12
Leto IX štev. 20 (4491
TRST - SOBOTA, 25. MAJA 1957
Posamezna štev. 25 Lir
-	Erik
-	Celesti!
3. — Berl|
Feliks rajec)
Emil _ Dez^"
flarija poi
i dnevi
Ljubljani rja KPS
-i
»vel IV; kongres komunistične mladine
xs	• i • v	i • •
Komunistična partija in mladina
ilr* In» IV. kongres mladine. J I ; Vsak kongres je prihod n a ** ,a .in podlaga za nadaljeva-—""‘ti ol) tej priliki se napravi 2. Zivlj^čun izvršenega dela in načrt Rszne ‘‘tega. JNaša komunistična Jtrinki izdina ima že stare lra. ■ 18. Slavk,
v fS ima prep* /osto in ek3 s" pSosh zgodovino, ki ima ra us s: «P. korenine v mladini, ki e j.	6da prej socialistična in je
L Kmeti? Postala komunistična. Ta-los mašeB> Sovnig, Berce, Gerlica, Lu-a - 12. Demarchi, Tomažič, Zoll, Antonij-Tilec, Peroša, Rinaldi, Ko. trofična» , Frausinovi, Depangherjevi ?\Že^lik° drugih, ki so padli za ike iz r3 *asizmai v osvobodilni bor-zbori$0 bili vs' mladinci, kot sla ert za vi mladinca Rojak in Glavina, ) Jacque^'a parila v Španiji. To je nnove P1®* knjiga, na katero prcpo-i dej. i'nna pozabljamo, ki oveko-'K■	12• “ borbeno tradicijo naše mia.
12.5j c jn reterò bi Ireba vzeti c uman krat v rn^e <la se ZOpel naj. ru	op. L .	..
ne police melosl’ vzl,ajnost m nai-
erza - 2’
a - 21.l5lrjajita m]a(|jna je v>zla v
Političnih strankah, posevkih ki	..	,	. 1	...
Zokalni ‘ v nasi, vedno vazen ci-
Sredozen^l delovanja, borbe in - 13.30predanosti naši stvari.
. Krene>
kfVe^efdina
činitelj
kovanja
Iz zg‘
3.30
tohr: So e pozabimo tega posebno r op. Slj.Csi ko skuša buržoazija s i, rad. t^'iu paternalizmum, pridiga-5 Radij^t nepolitičnosti, korupcijo, letnica _ ini vplivom klerikalne in z fcrRe PruPaganc*e v šolah in tenorilt$^UVil1’ kontrolirati mladino, 1'5 Sola j*esP«sobiti in ji onemogoči-irana Z i a bi bila aktiven in tudi (IV. M^^tojen činitelj, ker ima svo-ubija» 1,1 K‘rese in svoje pravice, ki knjigi tnora braniti, in te stranke O • taf 'L ^ruBc si zelo prizadevajo žpHaL**0’ da bi združile mladino, >t v	^a ^i jo razdvojile, ue
e po!ic6| ^a bi z mladino postopale :za - 2k s P°scbno socialno skupino, ost v	da bi jo razpršile in
a slavflv^onile v pasivno orodje, ika aih nianj nepristopno social-1,5 Str*» instancam.
°^a buržoaziji to ne uspe.
^ 1,1 * Ul o n. pr. vprašanje voj-nard. “spe ji ustvariti danes ..vvfl mladino vzdušje vojne. To lIISCG j8aoio še stvar odraslih in še » OZdv0 redki. Mladina hoče od-'r ua svoja vprašanja 1,1
m ob Z '‘komunizem nikakor ne za-
Križu ' u"«q’ da Li j° s tem PrePr‘-• Nasprotno, praV to jo naj-SalacroV ‘J prepriča. Pred nekaj dne. IH P|pti v 1 urinu aretirali kakih [H |j|t|; mladincev, ker so vzkli-<(proč z atomsko bombo!» ^‘sli jv tržaška mladina, ItiliPOV(*zana z italijansko
i^pS^tikomunizem PRA * prepriča
ia fars«!, dejanjih
^adi
me
m. ob m. ob L
Onu «PrVKl J JJa naeionalizem? Ta ima c. 7 (m ma,1J ypDva, kljub napo.
države, strank, tiska in rase, toda m*
Cab»»*'" Razširjen je
Uied študenti. Tudi glede
lega se ne odgovori na vprašanje, ki ga postavlja mladina. iNaeiouaiizem je privedel Italijo v diktaturo, v vojno in katastrofo. To je znano vsem. To vedo tudi tisti, ki se jim še vedno toži po fašizmu in so danes v razsulu. Pri nas se skuša mobilizirati mlade begunce, toda s pičlimi rezultati. Zato se raje pomešajo med tržaške mladince. Fašistični voditelji pripovedujejo kakim slo mladincem njihove «junaške» podvige iz preteklosti, toda tudi to ne rodi rezultatov. Kljub dejstvu, da se nahajamo v obmejnem mesili, kjer se nacionalizmi podžigajo na tisove načinov in kljub temu, da prihajajo subvencije iz vseh strani, se slovenski in italijanski mladinci vedno bolj zavedajo kakšnega pomena je bratstvo, mesto in podeželje sta vedno bolj enotna, pregrade predsodkov in sovraštva izginjajo.
Brez sovraštva m želje po maščevanju
Gre za proces, ki ga ni mogoče ustaviti in mi ga hočemo pospešili. To pa nikakor ne pomeni, da mladina ne ljubi svoje dežele, svoje domovine. Ljubijo jo, toda drugače, brez sovraštva, brez želje po novih vojnah, brez sanj o maščevanju. Mladina hoče mir, mirno življenje, vedrost, prijateljstvo, sodelovanje, medsebojno spoštovanje in bratsko sožitje. Hoče živeti v pogojih svobode in demokracije, strpnosti in spoštovanja, v lem ozračju se hoče razvedriti, delati in se učiti ter gledati v prihodnost z zaupanjem in veseljem. Ve pa, da v resnici ni laku. Sedanjost je polna ovir in težav, prihodnost pa polna nejasnosti. Težko in skoro nemogoče je dobili delo. 6000 mladincev in mladink pod 21 letom, to je skoro tretjina delovne sile Trsta išče zaposlitev. Mnogo jih ima tudi poklic, toda kaj to pomaga? Zato pa je emigracija ! Od nad 10.000 izseljencev	za Avstralijo	jih	je
20 odst. poil 16 leti, ostali so večinoma	moški od	25	do	34
let* . Tako ostanejo v Trstu starčki. Trst je postal mesto upokojencev, uradnikov, brezposelnih. Nikar ne mislite, da gre mladina v Avstralijo iz želje po doživetjih. Ne, odhaja s težkim srcem, odhaja ker hoče delali, živeti, imeti pred seboj bodočnost in si jutri ustvariti družino. To so preproste stvari, človeške,	normalne,	ki	jih	tu
ne morejo uresničiti.	In tudi	ne
mislite, da mladinci - "tudi 16 let stari . ki jih aretirajo zaradi tatvine in potepuštva, delajo to za zabavo ali ker jim je že prirojeno. Ne, to so mladinci, ki so zgubili vsako zaupanje, so obupali in jih v slabo dejanje tira potreba, slab nasvet, obup. Bolj kot kazen, jim je v resnici potrebna roka, ki bi jih podprla in privedla na pravo pot, ne s pridigo ali miloščino, marveč z delom in da se jim odpre vrata v vedro in
Sami demokristjani
vladi
v novi
'Lili
‘•(lu
: «iK e-gina n ciheM:
a: se fe'-ljek
«Kaze v. Uniof f e «iCU^"
ilm
je končno sestavil novo v kateri so sami demo-Enobarvna vlada je v prisegla pred predaja: se j K°m republike, pred parla. «Kaze,.. On pa se predstavila RFe<i koncem tega meseca. aj SP iF ,,nva vlada pred-e	lt( V	Ilobriga]a za	urno razde-
L	'alnistrskih	stolčkov in
33 podtajnikov. Pri raz. : «JuTl^Nu je marsikateri kan. m	°živel razočaranje. Spio,
a: s * j a n ne " j e je, da demokri-a' "3 vLda ne.bo imela lab-'m ,-Ni -'n	ne dolgega življe-
lti E (w£rav ji desničarske stran.
K	‘L in monarhisti) pri.
Pr’ 1 jubljajo svojo pudpo-■	x°”rilrn nove	vlade ni še
avi da' .ndar je mogoče sklepa-i filrh ^»hijj 0 ‘lokaj meglen, brez “ Veznosti in brez social, a:	««	'	°UPrtjn.
Kaj pravi Tito o odnosih Z ZSSR'
V intervjuvu, ki ga je dal predsednik FLRJ maršal Tito dopisniku mladinskega lista «Mladost», je med drugim govoril tudi o odnosih z ZSSR in drugimi socialističnimi deželami. »Prišel bo čas, — je med drugim dejal ki morda ni tako daleč, ko bodo naši odnosa ji dobri. Do tega mora priti, ker drugače ne more biti. Ii odnosa ji se že sedaj zboljšujejo in če gledamo stvarno, mora do dobrih odnošajev priti. Storili bomo vse, da bo prišlo do njih».
preprosto življenje.
Zalo ima komunistična mladina pred seboj velike in plemenite naloge, toda predvsem mora razumeti današnjo mladino. Tudi odrasli mora. mo predvsem razumeti. Današnja mladina ni kot nekdanja. Samo na ta način se bodo mladi komunisti lahko postavili na čelo pobud za združitev in bor. bo. Zato, da se lahko razlaga, pojasnjuje in vodi borbo, je treba imeti jasne vzpoglede, treba je poznati stanje, izdelati usmeritve, vključili sc v veliko gibanje borbe za demokracijo in socializem. Da se lahko to izvede, se je treba učiti, poznati je treba elemente markizma - leninizma, se politično in ideološko vzgojiti. To ne bo tako težko, da bi si s tem omejili čas za razvedrilo in zabavo. Ravno o-I ira Ino, na vse to bodo mladinci gledali v novi luči, bolj vese-lo in zavestno in boljše organizirano. Borili se bodo boljše, gledali z večjim zaupanjem v prihodnost, uživali z večjim za-(loščenjem vsak uspeh v življenju in v borbi in prestali z večjo vedrostjo vsak poraz in vsako razočaranje.
Naša partija ni napravila mnogo za mladino. Podcenjevanje je splošen pojav, ki ga je treba pripisati nevednosti, domišljavosti ih nerazumevanju. Partija starih je brez prihodnosti in tudi njena sedanjost hi bila dokaj pusta in prazna. Na. ša partija živi in se bori, da pridejo v njene vrste nove sile, ki naj izpopolnijo vodilne kadre. Ta sila je mladina. Zato se je treba zanimati za to vprašanje. Približati se je treba mia. dini, razumeti jo, učiti se od nje in tildi nekaj poučiti, toda poučiti je treba potem, ko smo razumeli in se naučili.
In s to samokritiko pozivam tovariše, člane partije naj iz kongresa mladine črpajo elemente, da spremenijo svoje zadržanje in navdih, da bodo pomagali naši komunistični mladini. da bo vedno številnejša, strnjena, politično močna in vredna njenih slavnih in svetlih borbenih in internaeionalistič. n ib tradicij.
VITTORIO VIDA LI
•	Kongres bo jutri, 26. maja v Ljudskem domu v ul. Madonnina
•	Številni pozdravi iz inozemstva
•	Od 10. ure dalje bo zasedanje javno
•	Popoldne velika ljudska veselica
1X7 Kongres Zveze komunistične mladine Tržaškega ozemlja bo jutri, v ne-IV. deljo 26. maja s pričetkom ob 9. uri. Kongres bo zasedal v dvorani Ljudskega doma v ulici Madonnina 19.
DNEVAI RED KONGRESA:
1.	izvolitev predsedstva kongresa in delovnih komisij ;
2.	poročilo lov. Davida Pescalorija «V miru, gospodarski obnovi Trsta in v socializmu je bodočnost tržaške mladine»;
3.	Diskusija;
4.	Izvolitev Centralnega komiteja.
Ud JO. ure dalje je zasedanje javno. Vabljeno je vse prebivalstvo. Takrat bodo spregovorili :
lov. Piero Pieralli, član nacionalnega tajništva Zveze komunistične mladine Italije;
delegat avstrijske mladine;
tov. Vittorio Vidali, sekretar KP Trsta.
Popoldne od 16. ure dalje bo Ljudskega doma v ul. Madonnina
VELIKA LJUDSKA VESELICA NA CAST KONGRESU KOM UN IST1ČNE MLADINE.
Na sporedu : godba, pevski zbor in
n u vrtu
nato
ples.
Ob priliki IV. kongresa je prejela tržaška komunistična mladina številne pozdrave in voščila za cimimi jši uspeli kongresa. Pozdrave so poslale mladinske komunistične organizacije Sovjetske zveze, Kitajske, Madžarske. Bolgarije, Kom unije, Češkoslovaške, Anglije, Francije, l)R iNeinčije in Izraela.
Na predvečer IV. kongresa naših mladih komunistov, ki se vrši v vzdušju mednarodne solidarnosti in ob prisotnosti velikega števila predstavnikov Zveze komunistične mladine Italije, je obračun pripravljalne faze za kongres brez dvoma pozitiven.
Že nad mesec dni vršijo slovenski in italijanski mladinci raznovrstno delovanje v vseli o-kraj ib, vaseh, na raznih šolah
in v več tovarnah. Delovanje gre od referenduma o usmeritvah mladine, na katerega je že odgovorilo več sto mladincev in mladink in do preiskave o socialnih razmerah mladine. Tudi za to nadvse zanimivo preiskavo je dalo svoj doprinos desetine mladeničev in deklet, ki so dali zelo zanimive podatke o življenjskih, delovnih in učnih pogojih. Poleg tega je ZKM izvedla koristno preiskavo o razmerah delovne mladine, mladih novoporočenrev brez stanovanja itd.
S tem delovanjem rezultati bodo objasnjeni na k o n g re. su so mladi komunisti povezali kampanjo za pridobivanje novih članov. V tej akciji so pridobili za svojo organizacijo nad sto novih članov. Dobre rezultate je dala tudi kampanja nabiranja prispevkov za stroške kongresa. Po Še nepopolnih po.
Množični protesti proti atomskim poskusom na Japonskem
(laikih je bilo do sedaj nabranih 75.000 lir.
V predkongresni fazi so bili številni kongresi krožkov mladih komunistov, ki so se vrstili v zadnjih dveh tednih v vseh okrajih mesta in na vaseh. Na krajevnih kongresih je mladina z vso resnostjo razpravljala o življenjskih problemih in per. spektivab tržaške mladine, raz. p navijala jc o problemih miru in gospodarske obnove Trsta. Mladinci so iznesli konkretne in dobre predloge za borbe, razne pobude in delovanje, kar bo morala ZKM izvesti v bližnji bodočnosti v korist širokih mia. d inskih množic :	prevzeli so
konkretne obveze za nadalnjo okrepitev organizacije in njen razvoj.
Na okrajnih kongresih je komunistična mladina izvolila 200 delegatov, ki se bodo jutri udeležili IV. kongresa in izde- ; lali politično linijo ZKM. Na- j loga ZKM bo, da nato to linijo 1 uresniči za združitev slovenske in italijanske mladine našega področja v borbi za mir, gospo, darsko obnovo in boljšo bodočnost.
Tistim, ki govorijo o «pro-
padli» mladini, pasivni in brez idealov, bo 1 \ . kongres ZKM dokazal, da je v mladinskih vrstah aktivna in revolucionarna sila. ki je prisotna v političnem življenju Trsta in uživa med mladino veliko zaupanje, hoče vlili mladini navdušenje, zaupanje v bodočnost ter jo poziva naj se združi v borili za sociali, zem. To borbo bodo tržaški mladi komunisti vodili združeni z veliko Zvezo komunistične mladine Italije.
Vladna kriza r Francij
i
V sredo je francoska vlada podala ostavko. Guy Molle! je namreč postavil v parlamentu vprašanje zaupnice vladi zaradi povišanja davkov. Proti zaupnici je glasovalo 250 poslancev, 213 pa je zaupnico odobrilo. Proti zaupnici so glasovali komunistični poslanci, večina konservativcev in pouja-disti, radikali so se vzdržali. Vlada je sicer padla zaradi novih davčnih obremenitev, glavni razlog nepopularnosti pa je vsekakor njena pustolovska kolonialistična politika v Alžiru.
Na 2. strani objavljamo zanimiv intervju N. Hruščeva dopisniku “ New York Timesa “
Kdo nosi odgovornost
za občinsko krizo
Q hčinska seja, ki je bila sredo in njen rezultat sta še enkrat pokazala vratolomne politične skoke nekaterih strank, prav tistih, ki so povzročili' krizo občinskega odbora. Do krize je prišlo zaradi njihove borbe v obrambo strankarskih koristi, zaradi protikomunizma. oziroma več ali manj diskriminatorskega in nesramnega zadržanja proti večini opozicije. ki zastopa uesettisoče volivcev : prišlo je do krize zaradi neizpolnjenih obljub, zato se je nekaterih polastil preplah in zapustili so svoje nekdanje zaveznike, misleč, da jim bodo s tem grebi odpuščeni.
X tein tednu se je mnogo govorilo o razjasnitvi in kvalifikaciji in prepričani smo, da so tr/a^ki volivci razumeli, kje so prijatelji in kje sovražniki 1 r-sta, kljub političnim skokom v občinskem svetu in izven njega.
Trinogi *v; st DL. ki hoče na vsak način vsiliti Bartolija za župana, njen sklep, da ne sprejme razširitve ustanovitvene podlage občinskega odbora, njena diskriminatorska politika, zvestoba krogom, ki jim niso pri srcu koristi Trsta in njeno podri janje mestnih koristi sektaški strankarski politiki, vse to je zadosten razlog, da se ua DL lahko pokaže s prstom kot na glavnega krivca, da naše mesto nima občinske uprave, ki bi lahko delovala in da se nahaja pred nevarnostjo enobarvnega občinskega odbora, ki bi bil gotovo slabši <»d prejšnjega, ali pa da utegne priti uprava celo pod komisarski režim
Ustanovitev dežele
Furlanija-Julijska krajina
in naša avtonomija
Med deželami kjer se vrstijo protesti proti poskusnim eksplozijam vodikovih in atomskih bomb, je gotovo najbolj aktivna Japonska. To je sicer tudi razumljivo, ker japonski narod -e danes čuti na svojih ramenih strašne posledice prve atomske bombe, ki je bila odvržena leta 1945 na Hirošimo in Nagasaki. Dvanajst let že je minilo od takrat, toda na Japonskem <e danes umirajo ljudje na posledicah radioaktivnega izžarevanja. Slika nam kaže množičen protest v glavnem mestu Japonske Tokju, kjer so prejšnji teden manifestirali pred angleškim poslaništvom v znak protesta proti atomskim eksplozijam na Božičnih otokili. V znak protesta je na Japonskem stopilo v stavko 350.000 visokošolcev s 168 univerz, ki se nahajajo v 63 večjih japonskih mestili. Tudi visokošolci so se pridružili množici manifestantov s transparenti in trošenjem letakov. Prejšnji petek so ves dan manifestirali pred angleškim poslaništvom. Japonski veleposlanik v Londonu je v imenu svoje vlade predložil angleški vladi protest zaradi zadnje poskusne eksplozije na Božičnih otokih. V protestu je rečeno, da ho Japonska zahtevala od Anglije povračilo vse škode, ki bi jo zaradi te in bodočih eksploziji utrpeli
ljudje in imovina.
£) robi eni deželne avtonomije in v tem okviru avtonomije Tržaškega ozemlja, je nedvomno eden izmed osnovnih problemov, na splošno kot vprašanje demokratičnega razvoja, posebej pa kot predpogoj za re. site v drugih resnih vprašanj, ki so še nerešena v današnjem po. loža ju našega ozemlja, predvsem kar se tiče njegove gospodarske bodočnosti.
Zaradi tega je naša partija izdala brošuro z osnutkom posebnega statuta za deželo Furlanija-Julijska krajina, ki so ga predložili v parlamentu poslanci KPI skupno s popravki in našimi predlogi, ki izražajo potrebe Trsta. S tem hoče dati naša partija ne samo svoj aktivni doprinos borbi za dosego posebnega statuta, marveč hoče predvsem, da se ljudske množice spoznajo z važnim vprašanjem avtonomije in da o njem razpravljajo. Partija želi, da tudi ljudske množice Trsta aktivno posežejo v borbo, ker se je to vprašanje pri nas do sedaj omejilo pretežno na diskusijo v vrhovih, v vodilnih orga-
nih strank in političnih gibanj in v kaki ozki komisiji.
V uvodu naše brošure se podčrtuje, «da morajo iti komunisti med ljudstvo, obrazložiti po. litične, socialne in gospodarske ugodnosti, ki bi jih imela dežela in Trst z ustanovitvijo deželne tvorbe Furlanija-Julijska krajina». Komunisti podpiramo zakonski osnutek, ki ga je pred. ložila v parlamentu KPI in je bil sestavljen z našim sodelovanjem. Vsekakor pa smo mnenja, da se ga lahko še izboljša. Mnenja smo, da bi moralo biti glavno mesto bodoče dežele Trst, upoštevajoč upravno, gospodarsko in politično važnost mesta in v tem smislu bi se moral izraziti tudi posebni statut.
Kot znano podčrtujemo z na. še strani nekatere posebne zahteve gospodarskega značaja (prosta cona, predvidena na osnovi člena 38 osnutka KPI, nadalje, da se davčne dajatve v pristojnosti dežele, ki se izterjajo na našem ozemlju, nakažejo temu ozemlju, isto tako tuja valuta, ki bi se jo dobilo iz katerega koli naslova) ; za
Zasedanje mešane komisije v Rimu
v
tem tednu je prvič od svo- I n ja komisiji je ustanovitve zasedala v Rimu italijansko-jugoslovanska mešana komisija, ki je bila u-stanovljena na osnovi člena 8 Posebnega statuta londonskega sporazuma. Jugoslovansko dele. gači j o, ki jo vodi generalni konzul FLRJ v Trstu Mitja Vošnjak sestavljajo :	dr. Ivo
Murko, Dušan Karič, Vojko Piego, Uroš Markič ter dva izvedenca : dr. Črtomir Kolenc in Franjo Mičetič. Italijansko delegacijo« ki ji načeljuje dr. Cesare Pasquinelli pa sestavljajo : dr. Mario Capon. dr. Fenzi, dr.
Molinari in izvedenec dr. * Ge-rin ; tajnik delegacije je dr.
Saragat (sin bivšega podpredsednika vlade).
Komisija je imela do sedaj tri seje, na katerih so razpravljali predvsem o načinu delova-
in o postopku pri preučevanju pritožb, ki so jih predložili prebivalci z obeh po. d mči j in obeli narodnostih skupin. Razpravljali so tudi o potrebi, da bi se pravilnik komisije objavil za javnost. Na ta način bi pripadniki obeli manjšin točno poznali kakšne so njihove pravice, predvsem kar se tiče pritožbe proti kršitvam Posebnega statuta.
Predvideno je, da se bo italijansko-jugoslovanska mešana komisija sestajala dvakrat na leto. Prihodnjič se bo sestala v Beogradu.
Med prvimi problemi, ki jih bo morala komisija načeti, je nedvomno vprašanje uzakonitve Londonskega sporazuma in pri. log. ker je že skrajni čas, da se po skoro treh letih od podpisa te listine zadeva končno reši.
učinkovito zaščito narodnih p ra. vic Slovencev' naj se v posebni statut* vnesejo čim bolj točne določbe.
Z naše strani.bomo razvili široko propagando in brošura, ki je v tisku je korak naprej v tem smislu da seznanimo prebivalstvo z našim stališčem in da spoznamo mnenje ljudstva. \ parlamentu so bili predloženi trije osnutki statuta (KPI. PSI in DC). Menimo, da hi na osnovi široke propagandne akcije, diskusije in preučitve vse snovi, lahko prišlo do stičnih stališč in nato do sestavitve enega samega osnutka, ki bi tako najbolj odgovarjal željam in potrebam prebivajva.
V tem smislu je lahko odločilnega pomena direktni poseg javnega mnenja ter njegov pritisk, da se zadeva ne bo še nadalje zavlačevala in zavirala, marveč da bo prišlo čim prej do rešitve
Za Tr>t je še posebne važnosti, da pride do takojšnje rešitve, ker pri nas obstoja še vedno komisarski nedemokratični režim in številni problemi so še vedno nerešeni ( prosta cona, tr. govinskj promet, pomorstvo, itd.). Rešitev bo tem bližja, čim večja bo enotnost prebivalcev, čim večja bo njihova sposobnost v zahtevi, da se namesto treh osnutkov statuta predloži v parlamentu en sam osnutek posebnega statuta, ki se ga lab-ko odobri v doglednem času in se ga začne takoj nato izvajati.
v Tukajšnji socialdemokrat je, ki se radi nazivajo za «levičarje» so dejansko na desni strani socialdemokratov v Italiji in v celoti podvrženi DC. Ni samo slučajno, da so \ sredo socialdemokratski svetovalci, d očim smo mi glasovali za Pincherla, v drugem glasovanju raje odda. li svoje glasove za Romana, ki je v prvem glasovanju prejel celo glasove fašistov ; pri tre* tjem poskusu pa so oddali bele glasovnice, kot so storili fašisti.
Socialdemokrat je se ponašajo s svojim «levičarstvom», ker uži\ aj<» podporo socialitičnega svetovalca. Toda kar se tega tiče, moramo z vso iskrenostjo in dobrohotnostjo povedati, da je v zadnjih 8-9 mesecih svetovalce PSI objektivno izvajal sredinsko politiko, isto kot soeial-demokratje.
Tudi glede igre PSDI s tako-zvano «demokratično levico» je treba spregovorili jasno. «Unità Popolare» se je dostojanstveno odtegnila tej igri. M L N ni levičarska skupina, lahko se smatra za sredinsko ali sredinsko - desničarsko. Neodvisna svetovalka Gruber-Bencova je levičarski in demokratičen element. toda ne verjamemo, da PSD! lahko brezpogojno računa na njeno podporo, kol si pač misli ; ravno obratno.
Po našem mnenju so socialdemokrate postavili «demokratično levico» v protikomunistični vlogi, da bi «osamili» skrajno levico, kot radi pravijo. Le se načrt ni obnesel, je treba to pripisati prav dejstvu, da so bili v tej skupini elementi, ki se niso hoteli predali protikomunističnemu manevru.
Socialdemokrat j v so izjavili, da so kandidirali prof. Dul-cija zato. da blokirajo enobarvni odbor in preprečijo imeno-V' nje komisarja. Mi smo kandidaturo podprli ne zato, da bi dajali dokaze solidarnosti s po. litiko PSDL marveč, ker smo se strinjali s predlogom te stranke, da se nudi Trstu širši občinski odbor, ki bo imel več razumevanja za socialne probleme. Zato smo zavrnili ostavko prof. Dulci ja, ki je s svojim dejanjem dokazal, da noče blokirati prav ničesar, ne enobarvnega odbora in ne komisarja. S tem je pokazal svojo soudeležbo pri notranjih manevrih, ki nimajo nič skupnega s koristmi našega mesta.
Odgovornosti so vnovič dovolj jasne. Z naše strani hočemo, da se kri" a reši brez prevar in zasilnih pripomočkov. Hočemo tak odbor, ki bo pripravljen izpolniti dane obljube, sposoben sestaviti in iz \ ajuli program zdrave uprave, ki bo zadostil pravičnim in nujnim zahtevam pretežne večine našega prebivalstva. Trst potrebuje odbor, ki bo enotno načel osnovne probleme naše obnove in zahteval od vlade organični načrt za obnovo vsega našega gospodarstva.
Zato nočemo enolr v nega odbora. to je klerikalnega in nočemo komisarja, hi Ih delal vedno po smernicah strank ali vladne stranke in bi se lotil mestnih problemov s pravim «stilom» rimske birokracije, katera je do sedaj pokazala po. polno brezbrižnost do problemov našega ozemlja.
Nočemo take « rešitve» občinski* krizi*. Le so drugi za tako « rešitev», si morajo prevzeti tudi vso odgovornost za posledice, ki bi iz tega nastale.
Prvi kongres delavskih svetov
v Jugoslaviji
Konec junija bo v Beogradu prvi kongres delavskih svetov Jugoslavije. Kongresa se bodo. poleg delegacije mednarodnega urada za delo. udeležili tudi sindikalni predstavniki iz Sovjetske zveze. Poljske. Madžarske. ČSR. Sirije, Anglije. Francije in Izraela. X Beogradu pričakujejo še nadaljnje prijave tudi iz drugih držav.
V Jordaniji izbrisana vsaka sled demokracije
Po pravcatem državnem udaru. ki ga je izvedel kralj Hussein v Jordaniji, se položaj iz dneva v dan slabša. Hussein, znan kot zvest pristaš ZDA. je začel pravcato gonjo proti vsem in vsemu, kai ima tudi najmanjši videz demokratičnosti. Po razpustu parlamenta je dal aretirati več naprednih poslancev, ukinil je tisk. ki mu ni bil naklonjen in ukazal zažgati velikanske grmade knjig, revij in brošur, ki ne ugajajo njegovi reakcionarni vladi. X zadnjem času je dejansko izbrisal v deželi vsako sled demokracije iu svobode.
Stran 2
DELO
25. maja 19$5. ma
Intervju tov. Hruščeva dopisniku ”New York Timesa-
Intervju, ki ga je dal prejšnji teden sekretar KP SZ tov. Kikita Hruščev di-irektorju «New York Timesa» Turnerju Catledgejut je vzbudil veliko zanimanje in pozornost po vsem svetu.
Prepričani smo, da bo tudi bralce «Dela» intervju zanimal, zato ga objavljamo v celoti. Celotno besedi-lo razgovora, ki ga objavljamo, smo povzeli od sovjetske tiskovne agend je «Tass».
: »
r) o izmenjavi pozdravov, je * Catledge ki ga je sprem. Ijal IV. Jorden, moskovski dopisnik istega lista — dejal, da je preživel v Sovjetski zvezi nekaj prijetnih dni, povedal je, da je obiskal Moskvo, se udeležil prvomajske parade, ki je napravila nanj globok vtis, obiskal je nekatere muzeje v Moskvi, Leningradu in Kijevu. Dejal je, da gre njegov obisk v Sovjetski zvezi h kraju, da bo v kratkem odpotoval v Stockholm ter da hoče obiskati še nekatere evropske dežele. Cat-ledge predvideva, da se bo vrnil v domovino 1. julija.
Kovinar se je zahvalil Hru-ščevu za sprejem in ga vprašal, če mu lahko postavi nekaj vpra. sanj. Hruščev je na to pristal.
Splošno
mnenje
Catledge je dejal, da je namen njegovega obiska poznati mnenje Hruščeva o nekaterih vprašanjih in da ne namerava polemizirati z njim. Kot odgovoren za informativno službo pri « /Vew York Timesu» ima nalogo zbirati podatke, zato se ga politična tendenca lista malo tiče. Dejal je, da želi pojasniti določena vprašanja, da pomaga bralcem svojega lista ustvariti si točne j se ideje o mnenjih sovjetskih voditeljev in da bolje spoznajo Sovjetsko zvezo. Dodal je, da želi biti pravilno tolmačen v primeru, da bi nekatera izmed njegovih vprašanj zgledala kot provokatorska. Ta vprašanja hoče staviti ne zato, da bi spravil v zadrego Hruščeva, marveč da si ustvari splošno mnenje o sovjetskih glediščih.
do srca, oziroma do nasprotij ined našima- dvema deželama, Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo. To je pripisati dejstvu, da sta ZSSR in ZDA naj večji industrijski velesili in najmočnejši velesili iz vojaškega vidika, ki imata poleg tega še atomsko in vodikovo orožje in silno konvencional. no 6 rož je. Med njima se na mednarodnem pozori šču vršijo najostrejše polemike.
Vojaška
organizacija
NATO
Po našem mnenju, če bi Sovjetski zvezi uspelo doseči sporazum z Združenimi državami, bi ne bilo težko priti do sporazuma tudi z Veliko Britanijo, Francijo in drugimi državami.
Seveda ne mislimo, da bi moral naš sporazum z Združenimi državami škodovati Veliki Britaniji, Nemčiji, Franciji ali drugim državam.
Govoreč o drugih deželah, ki so članice NATO, je treba ugotoviti, da se je n. pr. Norveška znašla v tej organizaciji zaradi nesporazuma. Pretežna večina norveškega ljudstva se strinja s Lem, da bi Norveška izstopila iz severo-atlantskega bloka. Isto se lahko trdi o Danski, ki je — mimogrede rečeno — dežela, katera bi kaj malo opravila, če bi se razjezila na Sovjetsko zvezo. Isto velja za Holandsko. Z naše strani smatramo tucjj Kanado kot miroljubno deželo, ki je vstopila v NATO zaradi nesporazuma, zaradi pogojev, nastalih v preteklosti. Edina dežela, ki je poleg Združenih držav lahko nevarna za Sovjetsko zvezo je dejal Hruščev v šali je Luksemburg.
Tako se koncem koncev napetost omejuje predvsem na odnose med dvema velesilama : Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike. Kot posledica tega, je treba pogledati, če se bodo odnosi med našima dvema deželama razvijali na prijateljski podlagi, ali pa bodo v bodočnosti še nadalje obstojali napeti odnosi. Združene države so visoko razvita kapitalistična dežela. Sovjetska zveza je visoko razvita socialistična dežela. Med nami bodo vedno obstojala ideološka nasprotja, toda to ne sme ovirati, da ne bi živeli kot dobri sosedje. In dejansko smo si sosedje na severu. kjer Čiikotka meji z Ala-sko. Nasprotja o ideoloških vprašanjih nam ne smejo biti ovira za normalni razvoj diplomatskih, kulturnih, gospodarskih in drugih odnosov med našima dvema državama. To je ena pot.
Kopičenje atomskega
in vodikovega orožja
Druga pot obstoja v tem, da ko se bosta Adenauer in Crete-
se še nadalje kopiči orožje. In upoštevati je treba, da z obstojem atomskega in vodikovega orožja, z obstojem tehnike raket in vsemirskih izstrelkov, ni izključena možnost, da se zaradi usodne napake ali incidenta sproži vojna, ki hi povzročila nepopisno trpljenje ne samo narodom naših dveh dežel, marveč tudi narodom vsega sveta.
Srečanje voditeljev velesil
Konferenca na visoki ravni
V prvem vprašanju je vprašal, če Hruščev podpira misel o sklicanju v bližnji bodočnosti konference na visoki ravni predstavnikov vlad velesil. V prašal je nadalje o katerih točkah bi se, po mnenju Hruščeva, lahko razpravljalo na tej konferenci.
Hruščev je odgovoril:
« Večkrat smo že izjavili, da smatramo za koristno srečanje voditeljev vlad velesil. Sovjetska vlada vedno podpira to gledišče. Toda tako srečanje bi bilo koristno pod pogojem, da bi se prej dobro pripravila poglavitna vprašanja, o katerih bi se izmenjala gledišča. Drugače bi srečanje ne bilo koristno, kot bi moralo biti in konferenca bi razočarala bodisi udeležence, kot narode dežel, ki jih slednji predstavljajo.
Vojaški
bloki
«0 katerih vprašanjih bi se lahko razpravljalo na taki konferenci? Fo našem mnenju je treba smatrati kot eno izmed poglavitnih vprašanj odstranitev sedanje napetosti, ki obstoja v odnosih med državami, predvsem med velesilami. Drugo vprašanje, ki bi prišlo v poštev je zajamčenje evropske varnosti. Evropa je glavno področje mednarodne napetosti, oziroma zaskrbljujoča točka problemov, ki ustvarjajo mednarodno napetost.
Rešitev vprašanja evropske varnosti mora zapopasti likvidacijo vojaških blokov in u-stvariti normalen položaj v Evropi. Bilo bi primerno določiti poseben organ, v okviru katerega bi udeleženci sistema evropske varnosti lahko izmenjali svoja mnenja v cilju, da se p re. preči napetost v odnosih med državami. Če bi se med državami ustvarilo določeno zaupanje, bi morda ne bilo treba določiti posebnega organa in vprašanja bi lahko preučevala Organizacija združenih narodov.
Če hočemo točneje govoriti o mednarodni napetosti, se stvar koncem koncev omeji na odno-» se med dvema deželama — Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike. Govoreč v pri. spodobah. bi se lahko reklo, da kot je treba pri cvetači odtrgati list za listom zato, da se pride do srca. tudi v tem primeru, če se postopoma odstranijo vsa sporna vprašanja med deže. lami, se pride koncem koncev
Zato bi bilo pametno, da bi se voditelji velesil bolj pogo-stoma srečali v cilju rešitve raznih problemov z izmenjavo mnenj, z dosego sporazuma. Zato se pri nas v Sovjetski zvezi goji želja za pogajanja z Združenimi državami. Toda želim povedati, da ako nam bodo določeni voditelji Združenih držav postavljali nekatere predhodne pogoje, kot rad dela državni tajnik ZDA Dulles, mi tega ne bomo sprejeli. In gospod Dulles postavlja precej pogo-stoma pogoje o «osvoboditvi» dežel vzhodne Evrope in tako-zvanega «suženjstva», o brezpogojni združitvi Nemčije. Če se postavljajo taki pogoji, bo lahko preteklo še drugih dvesto let, pretino se homo vnovič srečali, ker smo glede teh pogojev neomajni.
„ Suženjstvo “
Vi radi pravite «suženjstvo» našemu socialističnemu sistemu. Z naše strani smatramo, da je kapitalistični sistem suženjstvo za delovne ljudi, suženjstvo za pretežno večino ljudstva. Že pred mnogo leti je Karel Marx na prepričljiv način dokazal, da je kapitalistični sistem sistem neizprosnega zatiranja večine ljudstva. Mislim, da je bolje, če v tem trenutku ne razpravljamo o tem.
Kar se tiče nemškega vprašanja, ga lahko in ga mora rešiti nemški narod sam. To vprašanje bo lahko rešeno edino le,
vvohl srečala, ko se bodo predstavniki Berlina in Bonna skupaj sestali. Takrat bo mogoče pozitivno rešiti nemško vprašanje. To bodo napravili Nemci sami.
Ni problemov med našima dvema deželama, o katerih bi se ne moglo doseči sporazuma. Seveda bi moralo novo srečanje zabeležiti večje rezultate, kot jih je obrodila konferenca v Ženevi, kjer so udeleženci v več primerih postaviti omejitve razgovorom. To je moje mnenje o novem srečanju velesil na visoki ravni.
Želim še pripomniti, da smo vedno pripravljeni izmenjati mnenja z drugimi državami o vprašanjih kot so razorožitev, prepoved atomskega in vodikovega orožja, prepoved poskusov z jedrskim orožjem itd. Mi smo vedno pripravljeni pogajati se o teh vprašanjih in doseči pametno rešitev.
znano, da tudi narodi Združe-
nih držav nočejo vojne, kot je nočejo sovjetski narodi. Verjetno vam bo znano, da niso Združene države še nikoli v svoji zgodovini sprožile napadalno vojno. V luči tega, ali res mislite, da Združene države Amerike in njihovi zavezniki name. ravajo napasti Sovjetsko zvezo?
HRUŠČEV : Po mojem mnenju je to nesporno dejstvo ! Država, ki nima v načrtu vojne, bi skušala najti sporazum z drugo stranko, raje kot da kopiči orožje. Ameriško ljudstvo seve.
žava, ki je visoko razvita. Nje- ravnotežje in pade, izgubi samo
na vlada predstavlja velike ban. ke in monopole. Ne da bi vprašali ljudstvo za mnenje, se stalno trudijo, da bi dosegli vedno večje dobičke. Med ameriškimi voditelji so nekateri neodgovorni, ki za svoje egoistične namene vodijo pustolovsko politiko in tej pravijo politika «na robu vojne», politika sile.
Ena stvar je, ko izkušen a-krobat hodi po vrvi. Če izgubi
on življenje. Seveda je to ža lostno. Toda če politični človek, ki sledi politiki «na robu vojne» izgubi ravnotežje, njegov padec lahko povzroči smrt milijonov ljudi. Tega se ne sme pozabiti In ne sme se tudi pozabiti, da nekateri voditelji vlade Združenih držav odkrito govorijo, da sledijo politiki «s stališča sile», ki jo vodijo «na rob vojne».
Propagandna sredstva kapitalistov
Na kratko, delovni ljudje rem predložiti drugega mnenja
Združenih držav Amerike nočejo vojne ; hočejo mir in prijateljstvo med narodi : na žalost pa nimajo praktično nobenega vpliva na politiko Združenih držav Amerike. Narod je v te-
o tem argumentu, ker glede tega nimam drugih mnenj.
CATLEDGE: V kolikor mislim, je cilj Komunistične partije in sovjetske vlade vzpodbujati med drugim svobodno iz-
ku volitev spretno varan in po- mmjmo student0v, inženirjev, gostoma se preprostim Američanom pripeti, da sploh ne vedo za kaj dejansko glasujejo.
Tisk, radio, televizija, dvorane za zborovanja — vsa ta materialna sredstva so v rokah peščice kapitalistov, bogatinov, ki so v stanju napraviti vse kar hočejo, tirati politiko v smer, ki si jo zaželijo. V ta namen se uporablja vsako sredstvo, vključno prevara, korupcija in druge metode. Seveda, če bi vprašali delovne ljudi Združenih držav, bi pretežna večina odgovorila, da hoče mir in ne vojno. Nekega dne bo moralo ljudstvo logično povedati svojo besedo, ker sedanji položaj ne more trajati večno.
Vi boste dejali, da je to komunistična propaganda. Toda vam je znano, da sem komu-
da dejansko noče vojne, toda j nist, sem predstavnik delavske-Združene države Amerike so ga razreda ; prišli ste, da me centralizirana kapitalistična dr-1 intervju vate in jaz vam -ne mo-
specialistov znanosti in tehnike, novinarjev, osebnosti kulture in drugih delovnih ljudi med Sov. jetsko zvezo in drugimi državami. Ali je to pravilno?
HRUŠČEV : Da, razumeli ste pravilno. Mi hočemo dejansko prav to.
CATLEDGE : Hotel bi sedaj spregovoriti v dokaj drugačnem svojstvu, ne kot propagandist kapitalističnega sistema, marveč kot propagandist mojega osebne poklica, kot predstavnik velikega ameriškega časopisa. Jaz sem za svobodno izmenjavo informacij. Kar se tega tiče, bi vas hotel vprašati, ali ne mislite da je cenzura, ki velja v Sovjetski zvezi za tuje dopisnike neupravičena in ustvarja več problemov, kot jih reši. Poročila tujih dopisnikov se v Zdru. Ženih državah in drugih za pad. nih deželah ne cenzurirajo.
Kontrola nad
Dolga
zgodba
Gospod Catledge je dejal, da bi želel ruzjasniti neko točko, to je če je Hruščev, ko je govoril o možnosti ustanovitve po. sebnega organizma za izmenjavo mnenj, mislil na organizem za izmenjavo mnenj samo med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami, ali pa tudi z drugimi deželami, ali pa je mislil na u-stanovitev posebnega organizma in na obdržati je pogajanj med državni po običajnih diplomatskih poteh.
Hruščev je odgovoril :
« Seveda je mogoče izmenjavati mnenja tudi po diplomatskih poteh, toda to je dolga zgodba. Neposredna srečanja bi lahko pomagala k hitrejši rešitvi vprašanj. Če bi se naš minister Gromiko ali vaš državni tajnik Dulles morala srečati — je dejal v šali Hruščev bi
se ne mogla sporazumeti niti v sto letih, in morda bi šele naši pravnuki dočakali nekatere rezultate njunih pogajanj.
Evropska varnost z udeležbo ZDA
Catledge je vprašal Hruščeva če ima v mislih kako srečanje ali vrsto srečanj.
HRUŠČEV : Nimam v mislih konkretnega načrta. Če bi prvo srečanje obrodilo uspeh, zakaj bi jih ne ponovili? Toda bistvena stvar je, da se načne problem, katerega rešitev pričakuje vse človeštvo problem miru in vojne. Želim pojasniti, da ko sem govoril o ustanovitvi posebnega organizma za pogajanja med državami, sem mislil na organizem, ki bi se ga lahko ustanovilo, če bi se doseglo spo. razum o evropski varnosti z udeležbo Združenih držav.
Gospod Catledge je vprašal, če je Hruščevu znana kaka pobuda, ki bi prišla s strani kake velesile, Sovjetske zveze, Zdru. Ženih držav Amerike ali tretje države za sklicanje novega srečanja na visoki ravni, ali če je pričakovati tako pobudo s kake strani.
HRUŠČEV : Do sedaj nismo izmenjali mnenj o tem z nobenim. Govoril sem samo o naših mnenjih.
Gospod Catledge je nato dejal, da hoče staviti majhno vprašanje o zelo velikem problemu. Ker je Hruščev dejal,
da se v določenih pogojili lahko izmenjajo mnenja v okviru Združenih narodov, bi hotel Catledge vedeti, če smatra Hruščev, da so Združeni narodi važno mednarodno orodje za rešitev svetovnih problemov.
Organizacija
združenih
narodov
HRUŠČEV : 0 r g a n i z aeija druženih narodov se seveda lah. ko smatra kot koristno orodje. Toda po vesti bi grešil, če bi jo v sedanjem trenutku imenoval važno orodje za rešitev mednarodnih problemov. Do. kler bo v OZN obstojal tak po. ložaj, ki bo omogočal Združenih državam, da v njej gospodarijo, diktirajo svoje ukaze de-želam, ki prejemajo njihovo miloščino, ho ta dejansko privesek Združenih držav in ne mednarodna organizacija. Seveda so tudi danes primeri, ko OZN izraža upanje in želje narodov. Toda ti so na žalost redki.
CATLEDGE : Vurjelno vam je
tiskovnimi poročili
HRUŠČEV: Kontrola nad ti- 1 var ja jo	dejanskemu stanju
sk ovni mi poročili, ali kot vi stvari, naše oblasti podvzamejo imenujete, cenzura, velja v Sov- ukrepe, da se prepreči kroženje
jetski zvezi samo za klevetni-ška poročila. Sovjetsko ljudstvo ne more zavzeti brezbrižnega stališča do klevetnikov, ki potvarjajo v svojih poročilih dogodke in po svoji glavi pišejo razne vrste izmišljotin. In ne more zavzeti brezbrižnega stališča do tistih, ki zahtevajo posege v normalno življenje družbe,. ali, da bi celo dovolili, da se izvršijo zločini. Če se naložijo omejitve izjavam teh elementov, to nikakor ne predstavlja omejevanja svobode tiska. In tako, ko ta ali oni dopisnik želi poslati drugim deželam lažne novice, ki ne odgo-
leh lažnih in klevetniških novic. To je po mojem mnenju pravilno.
Moram povedati, da to v bistvu ni cenzura, marveč samo racionalnejše uporabljanje materialnih sredstev, ki so na razpolago družbi, da se prepreči tratenje fondov za telegrafske zveze, za papir itd. Mi hočemo uporabiti vse v korist in ne na škodo družbe. In ko pristojne oblasti pridržijo netočna, lažna poročila in jih ne objavijo, ima družba od tega samo korist. Tako gledamo mi na to vprašanje.
Zanimivost obiska v Združenih državah
CATLEDGE: Ali bi hoteli obiskati Združene države Amerike?
HRUŠČEV : Da, hotel bi obiskati Združene države Amerike, ker sem slišal o tej deželi mnogo zanimivih stvari od mojih kolegov, kot tudi od sovjetskih inženirjev, tehnikov in agronomov, ki so jo obiskali. Toda položaj, ki ga zavzemam, mi onemogoča, da bi potoval kot turist : nadalje ni dovoljeno turistom v sedanjem trenutku vstopiti v Združene države. In kot državnik, ni danes prilika, da bi obiskal Združene države. Žal mi je toda kot vidite, ne morem torej obiskati Združenih držav Amerike.
CATLEDGE : Ali bi ne bilo,
po vašem mnenju, koristno, če vi, kot voditelj Komuni-
stične partije Sovjetske zveze srečali z Divightom Eisenho-icerjem, kot eksponentom repu-blikanske stranke Združenih držav Amerike?
Notranja
zadeva
Američanov
HRUŠČEV : Tako srečanje bi bilo logično koristno in jaz bi ga verjetno sprejel. Lahko rečem, da visoko cenim predsednica Eisenhowerja, kot sem mu tudi osebno povedal in kot sem ob raznih prilikah rekel bivšemu veleposlaniku Združenih držav v Moskvi Bohlenu. Rad se spominjam naših srečanj s predsednikom Eisenhowerjem v Ženevi.
CATLEDGE :	Da objasnim
namen mojih vprašanj, moram povedati, da čeprav sem eden izmed direktorjev «New York Timesa», nisem neposredno u-deležen v uredniški politiki tega lista. V teku zadnjih volitev je moj list podpiral predsednika Eisenhowerja, d oči m sem jaz osebno volil za Stevensona.
HRUŠČEV : Izjave Stevensona zaslužijo pozornost. Izvolitev predsednika je seveda notranja zadeva Američanov, toda po mojem mnenju bi bila politika Stevensona brez Dullesa morda koristnejša kot politika Eisenhowerja z Dullesom.
CATLEDGE :	Ali obstojajo
teoretski ali ideološki ugovori, ki bi preprečili socialističnim državam, recimo Poljski, da bi prejemale gospodarsko pomoč od kapitalističnih držav, n. pr. od Združenih držav?
HRUŠČEV : Seveda ne; takšnih vrst teoretičnih načel ni in jih tudi ne more biti. Mi sami bi lahko prejemali od Združenih držav predmete, potrebne našemu gospodarstvu, če bi to bilo gospodarsko ugodno. Vendar pa je treba upoštevati, da kapitalizem, po svoji naravi, ne m p re nuditi pomoči neki deželi, ne da bi pri tem zasledoval svoje egoistične namene. 'Iz tega sledi, da mora socialistična dežela ali katera koli druga dežela zavzeti previdnostno stališče do vprašanja pomoči, ki pri. bajajo iz kapitalističnih dežel, da ne bi izgubila svoje neodvisnosti.
Čebela
in muha
Ali ste kdaj videli čebelo ali muho, kako preletava nad medom p redno se nanj spusti? Najprej se ji začnejo vdirati noge, nato krila in po kratkem času se je čebela ali muha neizprosno pogreznila v med. Za socialistično deželo, kol za katero koli drugo deželo, je zelo nevarno pasti v kapitalistični med in se v'njem vtopiti. Nepremišljena uporaba te «pomoči» lahko povzroči izgubo neodvisnosti določene dežele. Vidim, da vas moje besede ne veselijo preveč je dodal Hruščev z nasmehom.
Reorganizacija
gospodarstva
CATLEDGE: Sedaj bi se ho-tel dotakniti nekaterih notranjih zadev. Bral sem zelo mnogo stvari o načrtih za reorganizacijo upravljanja sovjetske industrije. Bral sem vaš nedavni govor na zasedanju Vrhovnega sovjeta ZSSR in že prej sem prebral izvleček poročila o vaši reorganizaciji, ali, kot jo mi imenujemo, o vašem načrtu za decentralizacijo. S tem v zvezi bi vas želel vprašati, kako dolgo se je diskutiralo o teh načrtih v Sovjetski zvezi.
HRUŠČEV : Teze o reorgani, zaciji upravljanja industrije in gradbeništva so bile objavljene v našem tisku 30. marca 1957 in
od tedaj so se na široko diskutirale po vsej Sovjetski zvezi.
CATLEDGE: Ali se je vprašanje obravnavalo pred objavo tez?
Diskusije v Sovjetski
zvezi
HRUŠČEV :	V notranjosti
partije je bil načrt za reorganizacijo upravljanja industrije obravnavan na februarskem plenarnem zasedanju Centralnega komiteja KP SZ. Februarsko
plenarno zasedanje Centralnega komiteja je smatralo za potrebno, da se teze objavijo zaradi nadaljnjega organizacijske, ga izboljšanja upravljanja industrije in gradbeništva, po objavi pa so bile teze obravnavane dobesedno v vseh tovarnah, kolhozih, ustanovah, vojaških e. dinicah. Vse prebivalstvo naše dežele je diskutiralo o teh tezah. Reči moram, da ima zadeva svoj izvor v sklepih XX. kongresa GP. SZ.
CATLEDGE : Zelo me zanima procedura za izvedbo sklepov s strani vodilnih organov Sovjetske zveze, procedura za izvedbo sklepov, ki postanejo izraz gledišč kolektivnega vodstva v Sovjetski zvezi. Ali ima prezidium Centralnega komiteja KP SZ redne seje? Ali se na sejah prezidiuma pišejo zapisniki? Ali prihaja do nasprotij ali različnih stališč na sejah precidili m a?
HRUŠČEV : Prezidium Cen-
tralnega komiteja KP SZ se redno sestaja Vsaj enkrat v tednu. Tudi ministrski svet ZSSR se sestaja vsaj enkrat v tednu. Plenarna zasedanja Centralnega komiteja KP SZ se tu sklicujejo vsaj dvakrat letno.
Postopek
demokratične
diskusije
I
V teku diskusije o določenih vprašanjih prihaja na sejah p re. zidiuma Centralnega komiteja zelo pogostoma do različnih sta. lišč, kajti člani prezidiuma se trudijo, da bi zadevo proučili čimbolj globoko. V teku diskusije pridejo člani prezidiuma navadno do enotnega stališča. C e pri kakšni zadevi ne pride do enotnega stališča, tedaj se glasuje in sklep je sprejet z navadno večino glasov. Naravno,
včasih pridejo na vrsto vf nja, ki vzbudijo zelo živ' debato. To je povsem naf pri proceduri demokratični skusi je.
CATLEDGE : Ali vam je j
no, da je prejšnje leto <j York Times» objavil besi vašega govora na XX. kon\ partije, v katerem so bilo tizirana pretiravanja Stali Ob j a dobe? Ali so v besedilu kča j tl ščevega poročila, objavljen' zahodnih deželah, važne fj.. stitve ali potvorbe?	7
HRUŠČEV : Ne vem o v rem besedilu govorite. J*' ti.d sem praviti, da je bilo nekMobivt sedilo, sfabricirano od ačlg vsi ške vohunske službe. objaAj^ |l( v Združenih drž.avah in dogami ga je prikazalo kot besedil" jega poročila na XX. konj partije. Toda založništvo A^] Dullesa ne uživa v Sovjk zvezi velikega ugleda. Nik si ne želim prebirati 1 i te" umotvore Allena Dullesa.
UL
vPl
kX1 J
Via
Voditeljem je dati mesto, ki jim pripada
0ttiunis
ljudi z<t dei 11 ih raz J progi
repu
^ka vi
CATLEDGE : Kakšno mesto bo, po vašem mnenju zavzemal Stalin v zgodovini Sovjetske
HRUŠČEV : Stalin bo zavzemal svoje pravo mesto v zgodovini Sovjetske zveze. Imel je velike napake, toda Stalin je bil zvest marksist-leninist, predan in vztrajen revolucionar. V zadnjem obdobju svojega de. lovanja je Stalin zagrešil mnogo napak, toda napravil je tudi mnogo koristnih stvari za našo deželo, za našo partijo, za vse mednarodno delavsko gibanje. Naša partija in sovjetsko ljudstvo se bodo spominjali Stalina in mu dali to, kar mu pripada.
CATLEDGE: Ali mi Lahko poveste vsaj nekaj napak, ki jih je zagrešil Stalin?
HRUŠČEV : Naš tisk je že govoril o tem. Celo Lenin je go. voril o Stalinovih napakah v dokumentu, ki je znan kot «Leninov testament». Ta dokument je bil objavljen v Sovjetski zvezi prejšnje leto. Lenin je pravilno ugotovil Stalinove pomanjkljivosti in na to opozoril partijo. Takrat je Stalin povzel iz Leninovega opozorila umestne zaključke in je ostal v določenih mejah. Toda nči-vidno je, da ima vsak človek svoje šibkosti, do katerih je h rez moči. S časom so se prav negativne Stalinove značilnosti, ki jih je ugotovil še Lenin razvile, in to je škodovalo naši stvari in naši partiji. Mi smo obsodili te napake, da preprečimo, da bi jih kdo ponavljal. Te napake so v nasprotju z naukom marksizma-leninizma.
Marksizem in leninizem
CATLEDGE: Menite, ,la je KP SZ vrhovna oblast v tolmačenju marksistične-leninistične teorije?
HRUŠČEV :	Postavili ste
vprašanje na način, ki ga mi komunisti nikoli ne rabimo, ker je ta način postavljanja zgrešen. Nobena oseba in nobena partija si ne more prisvajati pravice do tolmačenja marksisti-
Vojna
CATLEDGE : Ali so danes večje možnosti za ohranitev miru ali pa večje možnosti za izbruh vojne? Stavim ta vprašanja, ker se v zahodnih deželah izraža mnenje, da bi Sovjetska zveza ne začela reorganizacije upravljanja svojega gospodarstva, če bi ne pričakovala v kratkem času izbruh vojne.
HRUŠČEV:	Zelo težko je
reči, na katero stran visi tehtnica, če na stran vojne ali miru. Vprašanja vojne in miru od-visijo od mnogih okoliščin, ne odvisijo samo od Sovjetske zve. ze, marveč tudi od Združenih držav. Posebej povem, predvsem od Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze. V Združenih državah je mnogo generalov, ki dajejo zelo bedaste izjave o svojih sposobnostih za uničenje Sovjetske zveze. Toda ti bahači bi si morali zapomniti, da druga stranka lahko vrne milo za drago. Na splošno je izmenjavanje argumentov o tem vprašanju prav bedasto. Ponav. Ijam, težko je reči na katero stran visi tehtnica. Kar se tiče Sovjetske zveze, je napravila in bo napravila vse, kar je v njeni moči, ne samo da se vojna odloži marveč da bo postala absolutno nemogoča. Toda to ni, kot sem že povedal, odvisno samo od nas, marveč tudi od
čno-leninističnega nauka. Mark. sizein-leninizem je znanost, ki jc v fazi razvoja in vsaka ko^ munistična partija lahko da svoj doprinos k razvoju te znanosti. Največja in najmanjša dežela imata enake pogoje in enake možnosti. Vprašanje tolmačenja marksizma-leninizma, je vprašanje kakovosti in ne kvantitete.
Ker si marksizem-icninizem pridobiva vedno večjo veljavo med delovnimi ljudmi vseh dežel, so prišli na dan lažni komunisti, ki se skušajo povzpeti na voz marksizma-leninizma.
Čim večji bo vpliv, ki ga imajo socialistične dežele na delovne ljudi vseh dežel, tem večje bo število teh lažnih komunistov, ker bo v modi ponašati se kot pristaši teorije marksizma-leni. nižina. Evo zakaj morajo naše partije zavzeti ostro stališče proti lažnim komunistom, morajo jih razgaliti, da jim preprečijo blatenje teorije marksi. zma-leninizma.
Nekateri pravijo, da se vsakdo lahko proglasi za komunista. Toda obstoja kolektivni organi, zem, ki pristaja na določena teoretska gledišča in če človek, ki se proglaša za komunista, v resnici ni komunist, pride to kmalu do izraza. Vsak komunist se preizkusi v svojem delu, se preizkusi na podlagi dejstev. Primerna primerjava bi bila morda tista s Četo vojakov na pohodu. Čela stopa korakoma, razen enega vojaka. Ta vojak mora zapustiti vrsto in na kak način stopati zadaj, dokler se ne ho naučil korakati. To je procedura v vojski. To je tudi naša procedura glede vprašanj teorije marksizma-leninizma. Mi polagamo veliko skrb v spoštovanje načel marksizma-leninizma in ne trpimo nobenega pačenja teorije marksizma-leninizma.
CATLEDGE : Ali lahko imenujete nekatere lažne komuniste?
HRUŠČEV : Ne nameravam jih sedaj imenovati ; ko je bilo potrebno smo jih imenovali, in ko ho potrebno jih bomo imenovali. Lahko samo povem, da je na žalost mnogo teh lažnih komunistov.
rov, za učinkovitejše vo<v na vr našega nacionalnega gosplultat n stva. Reorganizicija ne bo |sniči i mnogo časa : dokončana bevimi s 1. julija, morda tudi premimi Jj poštevati je treba, da se neka organizacija upravljanja strije in gradbeništva iz' predvsem na vrhu, in ne pl® lit deva reorganizacije posanilQy^ -] industrijskih podjetij. Izlr kU-Oj nje upravljanja industriji gradbeništva je trezen gosp^’Ui so ski ukrep, ki nam bo dr* E rem oje možnosti, da bomo cilj kleril dosegli Združene države držai izvodnji na osebo. Zato g1^ je p< listi, ki se predajajo saifl'^^o t mnevam in trdijo, da ima odi ganizacija upravljanja in*»1 "u zaja je in gradbeništva v naši <^)ravnos določene vojaške namene. kom nja ima samo gospodarsk1]/: **) men. Vse delamo za mir<’ *Zvaja ljudstvo, zastavljamo vse L® zapo da sc izognemo vojni. Jetije ;
p	. f hnih
I rosim vas. da poveste | Vg^ mu ljudstvu, da nočemo to in da zastavljamo vse siWj0 ^ utrditev miru in da je
korist vseh narodov, vkftbritey8 korist narodov Združenj Vse ^
v žav.
Ali imate še druga nja?
W. JORDEN: Med
stvi, ki bodo ostala po nizaciji upravljanja in gradbeništva, je
gradnjo srednje vrste - :
, E rni, yf' Storit ^ciona, /fif^Uiuent rTlr°lo i indo- Ostano minisi^ t'\
za i E stai
in domneva se, da je to *f‘v pre strstvo nekaj sličnega
ffca
in mir
drugih dežel, predvsem Združe. nih držav Amerike.
Velike
možnosti
Kar se pa tiče reorganizacije upravljanja industrije, slednja ni nikakor povezana v vojaškimi razlogi. Nima nič skupnega z vojno. Izboljšanje upravljanja industrije in gradbeništva ima namen izboljšati vodstvo našega nacionalnega gospodarstva. Ukrepi, ki jih izvajamo, nam bodo dali velike možnosti za boljše izkoriščanje naših vi-
zzi isi/Vz za atomsko enerva nje Združenih državah. Ali Vl[ občina ste povedati, če je res kraje če bo M. Pervuhin za& zli0Vu slično mesto, kot ga ima ^ smisi ral Strauss v Združenih M, (j^ra
vah?	f« znai
HRUŠČEV: Morda je t»|Ve, ki resnici pa ne vem s kak'. '»ed c problemi se ukvarja ad^'uje Strauss v vaši deželi.
CATLEDGE : Ali
sedanji položaj
njeno ih živi j
vzhodu imel spopad?
na Srefi* Prav: rezultat ^ i
1
Srednji
vzhod
<a n.
‘a ve
»
‘Hbe
težk,,Se dež,
HRUŠČEV : Zelo odgovoriti na to vprašanj". Miška na Srednjem vzhodu ni ,***j da
škili sil, marveč brodovje ' ì° obd,
Ženih držav pod poveljujoče d precej bahaškega admira1" kmeti
ima govore polne bahaštva” c*Ov i,
ko samo rečem.
VI.
šilNim
da je pošt|jM’vUiarj ameriškega brodovj1 Sfednji
vzhodno Sredozemlje npri|^‘v
na pobuda. Če bi se na lo s tako politiko, bi se vdirajo pripetilo kar koli : toda .S ki ričani sami naj to dobr<T **ačela mislijo. Ni pametno posef, * Dem notranje zadeve drugih etij Lahko rečem, da je teŽlh kmeti bi narodi Srednjega v'V.°vUi
prostovoljno jaf^j fl°st u
sprejeli
me riškega kolonializma, MtJravj sto angleškega, ker aHjf \Hške jarem ni lažji od angle‘6 bride] Narodi se ne bodo nikd^t^žan H v kolonialni sistem.
*'£
Neodvisna politika
neodvisnih držav
'«k,.
K.
je to
CATLEDGE: Ali
tudi za Madžarsko?
HRUŠČEV: Položaj na Mad. žarskem je popolnoma različen, ker Madžarska je neodvisna država s svojo neodvisno vlado, ki sledi svoji neodvisni politiki. Toda kolonialnim deželam se odvzema neodvisnost ! Politi, ka batin in belega kruha jih primora, da se uvrstijo, toda
kL^e’
la:
narodi kolonialnih dežel ‘L. v ^ borbi K"*
„o'k n~
do odnehali v svoji kolonialni ureditvi in
lonialisti bodo isto tako

rani, kot -so bili stari. . V">m T. Catledge se je zo/tl’^Tvršjn^ 1 intervju in izrazil upa<l\1 ...tega se bo srečal z N. Hrii-^^it^ (j ko bo prišel v Združene Razgovor je trajal dve uri.
POLITIKA IN GOSPODARSTVO
vrsto vj) zelo živi 'sem nai lokratičm
Kaj je in kaj hoče
Komunistična partija Italije
i vam je\ fe leto j avil bed
XX. konj . so bila
ija Stah Objavljamo zadnji del materiala o programu in besedilu »čaju Komunistične partije' Italije. Gre za poglob-
ibjavljenLQ anajjzo |^j mora postati predmet diskusije in vazne ' 1..	.
>	»»»ja za vsakega tovariša, za vse organizme nase
vem o V okviru priprav na naš VI. kongres. Objav-vorite- ?>i material je obenem koristen tudi za kampanjo bilo neVdobivanja novih članov, ker se preko tega mate-o od ada vsak delavec, mladinec, uradnik, kmet itd. °bjavJko bolje upozna s Komunistično partijo, njenimi
Valentino Pittoni
odločen in predan voditelj
\
>e.
-ah besedil^1 KX. koni ništvo A^ v Sovjl eda. Nit1*' rati liteij killesa.
°gami in cilji.
Pl za demokratično vlado delovnih ljudi
°OHinisti pozivajo delovne ljudi in vse ljdstvo v bor-** demokratično vlado de-^ih razredov, ki naj ima za -	J program popolno uresni-
4	‘v republiške ustave.
^ika vlada ne more biti re-*-it samo nekaterih sporazu-ejše vok' na vrhu. pač pa mora biti ga gospkiltiit nove enotnosti, ki se i ne bo *snièi na bazi med vsemi nčana bevimi silami dežele, med de. udi pre/’iirni ljudmi vseli strank, o-da se l,sS nekaterih osnovnih ciljev. Ijanja ‘
'm ne P A UtrditCV
uij.id^hiokracije
industriji
zen gosp^'ji so naslednji : i bo dfl- Prenehanje vsake politične orno čiJJ klerikalne diskriminacije Iržave državljani. Ta d iskrimi na. Zato gr je povzročila in povzroča ijo sam^^no težke posledice v deda ima plh odnosih, in j a in^u zajamčenjc <lejanske ena-v naši (ravnosti državljanov, postav, lamene. komunisti naslednje zah-podarskv: a) celotno in demokrati-za mif<) Ovajanje obstoječega zako-no vse ta zaposlitvah in njegovo iz-
jštmje ; b) priznanje pravic °vttih ljudi v podjetjih in poveste i vseh deloviščih, prav poseda ne
očemo fo .
•jT priznanje pravice,
j VS<^	Liti odpuščeni z dela
nv 'vklTi. ul>nivičenega razloga; c) druženil br“ev juridičnega položaja Vse kategorije javne službe.
krnitev parlamentu njego. ruga vi avtoritete, samostojnosti in ^tonalnosti. Samo tako bo ded Tflft aMient lahko vršil dejansko a po rtf1*r°l0 nad vlado in državni-a indù Ustanovami in sestavljal za-• miniti * za izvajanje ustave. vrste Ustanovitev dežel in uki-je to D prefektov. Izvajanje teh ega
k°[r< P o v, razvoj samovlade, na-enèr^anje novih funkeij in obla-. Ali pu obči
res ta^ krajevnim ustanovam, lah-in zai‘ Znova razvije v demokratič-a ima smislu nacionalno življenje. uženih I. Obramba laičnega in civil-^<l Enačaja države. Člen 7 lila je tuj ki potrjuje gladko razli-s kak', *hed civilnim in verskim, iz-rja	l|,'9je vsako zahtevo cerkve
li.	^jeno intervencijo v politič-
li bi I**1 življenju Italije. Obrambo a SrePravila morajo jamčiti vse ezultat n^e in republiška vlada.
'a napredek liì vasi
>.ih°lj nujna reforma, ki je . Clme važnosti za napredek ° tC 'hu <1e*eIei ie danes splošna >rasanjf. jiska in agrarna reforma, lu ni > da zemljo tistemu, kate-rdovje obdeluje. Tega cilja ne bo povelj", ®oče doseči brez enotne bor-rdmiral ^ ^»netijskih delavcev, revnih ihašiva' ( »ov in kmetov brez zemlje, je pošo 'fiiiarjev in kolonov, malih b rodovi Pednjih -posestnikov, je neri,-ato, da se da zemljo ti s tele nad»! j ki j0 obdeluje, komunisti bi se ^ Pirajo splošno agrarno re-to<1a k"10’ ki ima za temelje ustav. dobri1 faccia in vsebuje : o posefj • demokratično zakonodajo rugih ^ **1etijske pogodbe. Ta refor. ie te At Ael*jskih pogodb mora za-ega poviti odbelovalcem zemlje io j ari j ""M najema zemljišča (stal-izma. V^Ptavičeni razlog), znižanje er an-fv	dohodka (razdeli-
an^1f i ^ltlrl'‘lka z najmanj 60 odst. nikda(|v*aižanje najemnin), lastnino ;m- iS( ,0lb izboljšanj in postopno ^Otsko pravico.
, |	bajanje obstoječe zakona.
< I r Cii. __ $a dodelitev slabo obdela-tn za razlastitve. Mi-t8t ? hektarov zemlje velepo. »Ose kov! ki se ne držijo obvez. 3 \ 7 6va* ,Zi* bonificiranje in obde-■*	»r)|a^e’ lahko vlada nakaže s
|i;j,j lastninsko pravico zem-
dežel	del»vcem.
borb* fed	' znkonodajni ukrepi
in nev'1'^ v r.nz^astitev. Na bonificira, tako f ; Ijš/ el)0se»tvih, ki so bila iz-{'vMi n9 spremenjena z dr-akJsH> Prispevkom, se mora upa^l	odg°yarjajoča vredno-
Komunisti so
mero, delovnim ljudem. Trajna omejitev zemljiške posesti, ki jo že predvideva ustava, se mora določiti razlikovano po pokrajinah in kmetijskih področjih.
5.	Demokratizacija in kontro. la ustanov za reformo, vseh kmetijskih ustanov in konzorcijev, ki so danes v službi veleposesti.
6.	Sestava statuta za malo lastnino, ki naj jamči obrambo in razvoj ter zagotovi kmetom socialno skrbstvo, kredite, strokovno izobrazbo.
Zemljiško reformo je treba 'uresničiti, izključivši v svakem primeru razlastitve zemljišč obdelovalcev zemlje, tudi če presegajo delovne možnosti družine in tudi zemljišč, ki so last malih posestnikov, kateri jih direktno ne obdelujejo, če so ta zemljišča neznatne važnosti za kmetijstvo.
Industrijska reforma
Kot prva naloga in cilj delavskega razreda in njegovih za- brezposelnih :
spodarske politike mora predvideti parlamentarne pobude in velike kampanje za mobilizacijo javnega mnenja in množic potrošnikov ; predvsem pa novo usmeritev akcij za zahteve delovnih ljudi. Ne bo mogoče za delavce danes stalno izboljšati svojih življenjskih in delovnih pogojev, braniti svojega delovnega mesta in sindikalno ter tovarniško demokracijo, če se ne bodo istočasno borili za dejansko omejitev premoči industrijskih monopolov in za drugačno organiziranje gospodarstva naše dežele.
Za višjo
življenjsko raven
b)	industrializacija juga, ki se opira predvsem na državno industrijo, na krajevno pobudo in kontrolo posega monopolov ;
c)	ustanovitev dežel in d osle-dni razvoj avtonomije Sicilije in Sardinije.
Za pravilno zunanjo politiko
Tako obsežna in splošna obnovitev ustroja naše dežele ni mogoča, če se ne spremeni tudi smer italijanske zunanje politike, ki je bila do danes brez sleherne avtonomije in pobude, zaprta v skrajni atlantizem, ki je omogočil prisotnost tujih oporišč na nasi zemlji ter preprečil celo, da bi se razvile široke zadolženi, da „ gospodarske in kulturne iz me-
da j o vso svojo podporo borbam, ki so potrebne za dosego nekaterih važnih ciljev, ki so nujni za izboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi :
a)	splošno povišanje mezd v sorazmerju s večjo storilnostjo dela ;
b)	kolektivna pogajanja za vse elemente delovnih odnosov. Ta cilj je tembolj dosegljiv, čimbolj bodo delovni ljudje so. udeleženi pri določanju smernic za proizvodnjo v tovarni ;
c)	izenačenje ženskih in moških plač; enaka plača za mladino in starejše za isto delo;
d)	spoštovanje in dosledno izvajanje delovnih pogodb ;
e)	znižanje delovnega urnika do 10 ur tedensko, ne da bi se zaradi tega znižale plače, predvsem v podjetjih, kjer zaradi nevarnega dela in povečanja storilnosti, kar se je doseglo tudi s pospešitvijo ritma dela, zahteva ali omogoča omejitev fizičnega napora delavcev in zaposlitev določenega števila
veznikov je, da zdrobijo in odpravijo monopolistično lastnino velikih proizvajalnih sil in da jo spremenijo v kolektivno last. nino. Na ta način bo zagotovljen stalni in redni tehnični in gospodarski napredek v interesu naroda, povečanje splošne blaginje, razširitev notranjega trži. šča in skrčenje brezposelnosti.
Zaradi tega in v smislu člena 43 ustave, KP1 zagovarja :
a)	nacionalizacijo virov ener. gije, električnih monopolov in virov jedrske energije ;
b)	nacionalizacijo ali munici-palizaeijo javnih uslug, začenši s telefoni ;
e) nacionalizacijo monopola nam, pokrajinam, manj. Montecatini in monopola slad-
Hrii*^	Pr*spevka nakazati zem.
4, ^ delavcem.
al pr^\^Zlastit^ in dodelitev L> ki presegajo določeno
kor j a ;
<1 ) določitev omejitve zasebne lastnine mestnih zemljišč, da se zadenejo velike nepremičninske družbe, ki so odgovorne za špekulacije z gradbenimi zemljišči, kar je odločujoče pri visokih cenah stavb.
Nekateri ukrepi, ki bodo lahko takoj spremenili smer gospo, darske politike, so še posebno nujni in so lahko predmet prvih zakonodajnih odredb. Gre za reformo medministrskega odbora za cene, za ločitev IRI od Confindustrie in za demokratizacijo kmetijskih in industrijskih konzorcijev.
Borba za nacionalizacijo in novo usmeritev nacionalne go-
f)	kontrola nad uvajanjem v podjetjih novih tehnik avtomatizacije, da se tako prepreči znižanje delavske zaposlitve ;
g)	razširitev funkcij in juri-dično priznanje notranjih komi. sij.
Za sistem socialne varnosti
Za pobijanje zaostalosti in olajšanje velike revščine našega ljudstva, komunisti predlagajo uresničitev sistema socialne varnosti, ki naj v duhu ustave, na stroške države in v okviru spio-šne davčne reforme, jamči popolno in učinkovito zdravstveno zaščito za vse državljane ter odgovarjajoče ekonomsko skrbstvo v vseh primerih potrebe, brezposelnosti, bolezni, jetike, nezgod, poroda, invalidnosti in starosti.
Prvi ukrepi take reforme so lahko :
a)	preureditev in reforma za. konov javnega skrbstva, z demo. kratično kontrolo za to določenih skladov ;
b)	izvajanje organične zdravstvene politike, ki naj sloni v središču na ustanovitvi ministrstva za zdravstvo, na bazi pa na koordiniranju vseh zdravstvenih uslug, kar naj izvedejo krajevne ustanove.
Za emancipacijo žene
Komunisti dajejo bistveno važnost, borbi za žensko emancipacijo, ki je sestavni del borbe za demokracijo in sociali zem.
Obstoj oblik tradicionalnega značaja, zgodovinski razvoj struktur italijanske družbe, da. našnje značilnosti kapitalizma v naši deželi, so privedle do tega, da jv v Italiji nastalo žensko vprašanje.
Vidnejši vidiki ženskega vpra. sanja v Italiji so naslednji :
a)	izključitev večjega dela že. na iz proizvodnega procesa ;
b)	neizvajanje ustavnih načel o enakosti mezd in dostopu žena v vse poklice ;
e) zaostalost socialnih uslug, izobrazbe in skrbstva ;
d)	pogoji revščine in civilne zaostalosti, ki se najtežje odražajo v življenju ženskih množic ;
e)	zaostalost juridične uredit, ve družine.
Žensko vprašanje se lahko reši samo z osvobojujočo borbo delavskega razreda za preobraz. bo italijanske družbe v demokratičnem in socialističnem smislu ; toda ta borba enotno zanima ludi pretežno večino italijanskih žena. Zato se danes lahko ustvari realno gibanje borbe za pravico žena do dela, za enako plačo moških in žena,
za spremembo zakonodaje, kjer določa neenakost med spoli, da se ustvarijo za italijanske žene povsem drugačni in moderni delovni pogoji. Zato se podčrtuje potreba po razvoju velikega specifičnega ženskega združenja, enotnega in samostojnega, ki se bori za žensko emancipacijo.
Za bodočnost mladine
Brezposelnost, izkoriščanje pri delu, nezadosten razvoj izobrazbe in vzgoje označujejo položaj v katerem stopa danes v življenje in se giblje italijanska mladina. V enotni borbi za rešitev teh problemov, so mlada pokolenja odločilna sila obnove in preobrazbe demokratične dr. zave.
Vprašanje
juga
Komunisti se obvezujejo, da bodo nadaljevali nacionalno, demokratično in socialistično borbo za rešitev vprašanja juga.
Temelji, na katerih sloni danes rešitev vprašanja juga so : a) splošna agrarna reforma ;
njave z vsemi deželami.
Danes je ves gospodarski sistem ter sistem zavezništev, na katerega se je opirala politika «hladne vojne», spodkopan. Polom vojnih načrtov imperialistov, pò zaslugi miroljubne politike ZSSR in borbe narodov vsega sveta, je ustvaril krizo v imperialističnem svetu.
Toda tudi v spremenjeni mednarodni situaciji je napačno meniti, da bosta kapitalizem in imperializem spremenila svojo naravo. Otepata se v velikih težavah, iz katerih se hočeta ponovno izvleči iščoč v antikomunizmu in antisovjetizmu obnovljeno enotnost, podlago nove napadalnosti in povratka v politiko nasprotujočih si blokov in hladne vojne.
Italija pa ima ves interes, da vzpostavi in razvije prijateljske odnose in sodelovanje z vse. mi deželami.
Italija nima nobene koristi od ponovne oborožitve Nemčije in no od ohranitve francoskega in angleškega kolonialnega sistema.
Gibanje za neodvisnot a-rjjbskih narodov in muslimanov lahko pripomore, da postane Sredozemlje središče izmenjav
med narodi ter svobodnimi in enakopravnimi državami. Italija mora najti široke možnosti svobodnega sodelovanja tudi s temi deželami.
Italija mora preprečiti, da bi bili v okviru takoimenovane-ga evropskega sodelovanja njeni interesi žrtvovani interesom francoskih in nemških kapitalistov.
Sedanja vlada se je ponovno pokazala nesposobno, da vodi takšno zunanjo politiko miru, neodvisnosti in pomirjenja. E-notnost demokratičnih sil bo morala torej vsiliti zunanjo politiko, ki naj se drži načel miroljubne koeksistence,
—	naj aktivno deluje za favoriziranje mednarodne pomiri, tve ;
teži, da se odpravi razdelitev sveta v nasprotujoče si oborožene bloke ;
—	doseže odpravo tujih vojaških oporišč in odstranitev, posebno iz Italije, atomskih baz ;
—	pospešuje razorožitev in prepoved jedrskega orožja.
Obnoviti in okrepiti KP
Za uresničitev takšnega programa je odločilnega pomena mobilizacija velike večine ljud. siva v vsakodnevni gospodarski in politični borbi, ki naj zlomi odpor političnih in socialnih skupin, nasprotnih obnovitvi naše družbe.
To se pa ne more zgoditi brez truda zavestne in organizirane sile, sposobne, da združi in usmerja različne plasti in sloje italijanske družbe, da jih vodi v bitki za takojšnje zahteve in koordinira njihovo akcijo v luči splošnih ciljev demokratičnega in socialističnega napredka.
Takšna nenadomestljiva funkcija predstraže pripada Komunistični partiji Italije. Da bi bila sposobna opravljati to funkcijo, jo je treba okrepiti in ob-
noviti, povečati njene sposobno sti, da aktivno posreduje v bor bi množic, da se poveže z naj različnejšimi plastmi prebival st va. da pravilno usmerja ak cijo.
Obnoviti partijo pomeni pre magati maksimalistično sekta štvo in reformistični revizioni zem : prvo se zapira vase v pri ča k o vanju velikega dne, drugi upogiba hrbet pred kapitaliz mo m ; oba se odrekata re volu donami akciji in borbi množic za dosego socializma.
Obnoviti partijo pomeni povečati število in sposobnost delovnih ljudi, ki se borijo za demo. kratično in socialistično obnovitev naše dežele.
Enotnost v borbi za demokracijo in socializem
Obnoviti partijo pomeni pra. vilno uveljavljati načela demokratičnega centralizma : ta načela vzpodbujajo in zagotavljajo popoln razvoj demokracije v notranjosti partije ter istočasno jamčijo partiji nezlomljivo politično enotnost.
Za uresničitev tega programa kličejo komunisti v borbo ves italijanski narod, da bi mogla dežela, z razbitjem odpora sovražnikov svobode in napredka, napredovali na poti uresničenja ustave in socializma.
Razširitev in krepitev enotnosti delovnih množic je nujno potrebni pogoj za napredovanje po tej poti. Kot v preteklosti, je tudi danes temelj te široke enotnosti v skupni akciji komunistov in socialistov.
Odprava razdvojenosti med socialisti in socialdemokrati bo pozitivni korak če bo z odklonitvijo sleherne antikomuni. stične koncesije prispevala k okrepitvi in razširitvi borbene fronte za uveljavitev republiške
V
(Nadaljevanje na 4. strani)
alentino Pittoni se je rodil 23. maja 1872 v Krminu, v zaselku B razzano. Po nenadni smrti Carla Učekarja je leta 1902 prevzel vodstvo socialistične stranke in postal voditelj, navdihovalec, človek, ki je znal vedno tolmačiti misli, potrebe in težnje tržaškega delavskega razreda. Ostal je na vodstvu do konca prve svetovne vojne\ Po. leg politične zrelosti je imel lastnosti, ki so bistvenega pomena za ljudskega voditelja: bil je značajen, lojalen, hraber, prežet s čutom odgovornosti. Valentino Pittoni je bil človek, ki so ga politični nasprotniki v Trstu najbolj sovražili in zalo so mu skušali škodovati z obrekovanjem in blatenjem po čašo. pisju, toda nihče si ga ni upal napasti neposredno, osebno. Pred njim so bili ponižni tudi najbolj zagrizeni nasprotniki. V ostalem, Attilio Tamaro, ki je bil eden najbolj brezobzirnih obrekovalcev socialističnega gibanja, je leta 1930, ko je bil Pittoni še živ, napisal:
«Socialisti, pod vodstvom Va. lentina Pittoni ja, močnega, poštenega človeka, navdušenega za svoje ideje, so se odlikovali pri organiziranju zadrug».
In bil je v resnici pošten in navdušen. Delavske zadruge so bile spomenik, ki ga je s pomo, čjo socialističnih delavskih množic zgradil kamen na kamnu, dokler ni iz njega nastala mogočna ustanova, ki je dala velike koristi potrošnikom pokrajine, dokler so jo upravljali delovni ljudje.
Enako pošten in premočrten je bil v politiki. V brošuri, objavljeni leta 1906, je tako.le pisal :
aliar razlikuje socialistično partijo od katere koli stranke, ki pravi, da je prijatelj delovnih ljudi, je mnenje, da je e-mancipacija delovnih ljudi lahko samo delo delovnih ljudi sa. mi h, organiziranih za razredno borbo proti vsem drugim social-nim razredom. Mi ne priznavamo socializma, napravljenega po napredni buržoaziji v svojo
Za
V • V
množično partijo sposobno voditi
e hoče biti sposobna, da vo-^ di široke delovne množice v dosego napredka in miru, mo. ra biti partija razprostranjena po vsej deželi, s široko podlago med delavci, kmeti, uradniki in drugimi sloji prebivalstva, ki — čeprav izhajajo iz različnih filozofskih in verskih pojmovanj - sprejemajo politični program partije delavskega raz. reda, ker izraža njihove osnovne težnje, rojene iz borbe pro. ti fašizmu in nacizmu in iz o-slrih nasprotij, povzročenih po kapitalističnem režimu, za obnovitev italijanske družbe na demokratičnih in socialističnih temeljih.
Izhajajoč iz teh ugotovitev in zgodovinskih potreb, se je rodila partija novega tipa, odprta vsem delavcem, delavkam spolovinarjem, ubožnim kmetom, u-radnikom, naprednim intelek.
Komunistična partija je orodje in zgodovinska o-blika osvoboditve, zaradi katerega delavec iz izvrševalca postane pobudnik, iz množice postane voditelj, iz roke postane misel in volja; Komunistična partija bo pobrala 'zarodek svobode, ki se bo razvil in razširil, ko bo delavska država organizirala potrebne materialne pogoje... čim delavec pristopi v Komunistično partijot kjer sodeluje pri <iodkrivanju» in «iznajdbah» izvirnih načinov življenja, kjer prostovoljno sodeluje pri udejstvovanju sveta, kjer misli in predvideva, nosi odgovornost, kjer ni samo organiziran marveč tudi organizator, kjer se zaveda da sestavlja pred-stražo, ki hiti naprej in vleče za seboj vso množico ljudstva...»
(Iz «Ordine Nuovo», 4. sept. 1920)
množice
v boljše življenje
Pravilna politika najbolje prepričuje nove pristaše
Važna naloga v počastitev Gramscija in našega kongresa
tualcem, ki jih preveva duh v partijo, ki se je bilo zmanj-borbenosti in naprednih teženj, šalo. Rezultati, ki sino jih do-
Zaradi ugotavljanja pravilne politike partije se vsakodnevno pridružujejo nove sile in krepijo akcijo, povezavo z množicami, funkcijo partije med nji. mi. To z ene strani preprečuje nazadnjaškim silam italijanske družbe uresničitev njihovih načrtov, s katerimi bi se hotele v drugačnih oblikah povrniti v preteklost, ki jo je ogromna večina ljudstva že zavrgla, z druge strani pa prispeva, da ljudstvo, čeprav z velikimi težavami in nasprotji, napreduje na poti v socializem.
Ali so se ustvarili zgodovinski pogoji v Trstu za ustvaritev takšne organizacije? Da. Dovolj je, če se nekoliko ozremo v preteklost, da se o tem prepričamo. Borba proti lašizmu in na-cistična okupacija sta ustvarili pogoje za združitev delavcev, kmetov, uradnikov, intelektualcev, Slovencev in Italijanov v skupnih idealih, v skupnih težnjah, v skupnem političnem programu. Če se to ni zgodilo, ali se ni zgodilo v obliki, ki je bila v tedanjih pogojih možna, so temu krive znane dogodivščine našega mesta in Ozemlja. Ustvarile so se med delavci in drugimi sloji pregrade, ki niso takoj dovolile medsebojnega razumevanja in organične uvrstitve, da bi partija postala nujno potrebno orodje voditelja množic. Toda danes lahko rečemo, da so bile mnoge od teh pregrad odstranjene po zaslugi odprave začetnih napak naše partije.
Njena politika v obrambo mestnih koristi, njena pravilna borba proti vsem konservativnim silam našega Ozemlja sta postopno omogočili vzpostavitev prekinjenih stikov in zaupanja
segli v zadnjih letih, to jasno dokazujejo. Besna reakcija proli naši partiji s strani naših sov. ražnikov ni nič zalegla prav zato, ker se je partija znala po-
Naša partija je izdala brošuro z osnutkom posebnega statuta za deželo
Furi anija-Julijska krajina
ki so ga predložili parlamentarci KPI.
V uvodu je opisano stališče naše partije v zvezi s posebnim položajem našega Ozemlja in njegovimi potrebami.
Brošura bo izšla v kratkem.
Pripravite izredno raz. prodajo, da prispevate k popularizaciji osnovne zahteve po avtonomiji, v okviru katere se reši tudi gospodarska bodočnost našega Ozemlja !
vezati z množicami, povečati svoje sposobnosti v notranjosti, pridobiti zaupanje in vlivati zaupanje.
Sedaj obstajajo vsi pogoji, da tudi pri nas vstopijo v partijske vrste vse sile, prežete z naprednimi težnjami, da se uvrstijo s silami Komunistične par.
lije Italije, katere sestavni del bomo postali v kratkem. Treba je odstraniti iz nas tisti del sek-taštva in nerazumevanja, ki nam ne dovoljuje, da bi se približali s poletom in navdušenjem tem silam, a treba je tudi, da te sile zapustijo še ostanke negotovosti posebno sedaj, ko so imele mnogo priložnosti, da nas spoznajo in da spoznajo KPI. Te sile so dokazale, da so pripravljene vstopiti v naše vrste. Odprimo jim torej vrata partije, omogočimo jim vstop, s tem da se jim približamo in priznamo, če je potrebno, naše sektaške napake do njih. Tako bomo mi in vsi tisti, ki žele boljšo prihodnost, najlepše po. častili plemenitega borca in komunista, tovariša Gramscija.
Nadaljnja okrepitev in tudi številčno povečanje naše partije, naj bo naloga vseli partijskih organizacij in vseh komunistov v pripravah na naš kongres. Ne smemo nikoli pozabiti lega dela izgradnje partije, ki je podlaga vsemu.
Kampanja včlanjevanja 1957, je dala dobre rezultate in je bila pomembna lekcija za vse tiste, ki so ponovno napovedovali smrt naše partije zaradi žalostnih dogodkov na Poljskem in Madžarskem. Tudi mi smo bili presenečeni spričo vstopa stotin državljanov v našo partijo prav v tedanjem dramatičnem trenutku.
Bil je to pomemben dokaz politične zrelosti, ki si jo je naše ljudstvo pridobilo, dokaz zaupanja v naš program, v naše borbe za bodočnost svobode, na-p redka in miru.
Pojdimo torej na delo, z nav-dušenjem in poletom, v počastitev Gramscija in našega VI. kongresa !
ALESSANDRO DESTRADI
♦ Ob 85. obletnici njegovega rojstva
... MmM
lastno korist. Socializem bo pri-šel, ker je v interesih delovnih ljudi in ker ga bodo napravili delovni ljudje z lastnimi silami in po svojih kriterijih. Socialistična partija je pred straža pro-letarske armade; ona prebuja v proletariatu razredno zavest, ga organizira, vzgaja in se bori, da mu zagotovi moč; proletariat, ki je stopil na pot social, ni/l zahtev, se ne bo mogel u-staviti. In sleherno koristno sredstvo bo moralo služiti namenu. Socialistična partija ni partija zakonitosti : za izvedbo svojega programa se ne bo odrekla nobenemu primernemu sredstvu, večji ali manjši odpor nasprotnih razredov bo določil uporabo ali zakonitih ali pa na. silnih sredstev».
To v zvezi s politično-social-nimi borbami. Kar se pa tiče odnosov med raznimi narodnostmi, je Valentino Pittoni v isti brošuri lako-le nadaljeval :
« D a socialistična partija mora biti internacionalna, dokazu, je že dejstvo, da se buržoazija vseh dežel na vse načine bori proti proletarskemu internacio-nalizmu. Buržoazija bi hotela, da bi bil proletariat narodnostno razdvojen in v borbi s seboj ter zaradi tega šibak; socialistična partija hoče, da bi bil proletariat združen in močan proti buržoaziji vseh narodov. Ne spol, n* družina in niti ne narodnost ne morejo omogočiti privilegijev; mi hočemo zagotoviti vsem enake pravice, kajti samo z enakopravnostjo je mogoče doseči socialno svobodo».
Tem načelom je ostal zvest vse svoje življenje: dokazal jih je, ko je zagovarjal kandidaturo dveh slovenskih socialistov v času občinskih volitev leta
1909 in 1913 in ko je podprl kandidaturo slovenskega socialista Etbina Kristana pri nekaterih političnih volitvah.
Gotovo, po prvi svetovni voj. ni, spričo naglega napredovanja delavskih množic, očaranih po svetlobi, ki je prihajala iz revolucionarne Rusije, je doživel Pittoni krizo negotovosti; toda ne zaradi bistva ruske revolucije, marveč zaradi nedosledne taktike krajevnega maksimali. zrna, zaradi katerega je predvideval resne trenutke v bodočno. sti. Zato se je raje umaknil iz političnega gibanja in se posve-til potrošnemu zadružništvu. Nekateri so ga sicer skušali pre. pričati, da bi ostal na vodstvu partije in navidezno pristal na taktiko struje in jo pozneje preusmeril, toda Pittoni je odločno izjavil, da ne namerava križati poti proletariatu.
Odšel je v Milan in vodil Vsedržavno ustanovo potrošnik zadrug. Po nastopu fašizma je pa odbil sleherno sodelovanje in odšel kot begunec na Dunaj, kjer je z uspehom vodil upravo «Arbeiter Zeitung».
Pisec tega članka ga je, na poti skozi Dunaj leta 1925, obiskal ko je bil že v resnih zdravstvenih pogojih. Govorila sta o raznih stvareh in tudi o Rusiji. Izrazil je veliko občudovanje za ruske tovariše, ki so zmagali v strahoviti borbi proti notranjim in zunanjim sovražnikom.
Kot je vedno živel, tako je tudi umrl v siromaštvu 1. aprila 1933.
To je bil človek in borec. Tržaški komunisti se lahko u-pravičeno štejejo za dediče vse. ga. kar je bilo bistvenega v partiji. ki jo je Valentino Pittoni mojstrsko vodil celih šestnajst let.	T.
in
TRST
prosta cona
TJ nano je, da bodo imeli ko* ^ munisti našega področja v kratkem svoj kongres. Po mojem mnenju se bo ob tej priliki razpravljalo tudi o najrazličnejših vprašanjih, ki se tičejo gospodarstva na splošno. Gre za vprašanja, ki niso še rešena in zato jih bo treba, ne samo diskutirati, marveč jih tudi učinkovito in vztrajno načeti.
Zato bom glede tega brez o-vinkov povedal svoje mnenje : delovni ljudje, tisti z večjo ideološko pripravo, brez dvoma pri. čakaj e jo z zaupanjem od delegatov tega vrhovnega in odločujočega organa konkretnih odgovorov na vse argumente, ki bodo vpisani na dnevnem redu in to preko resne in globoke preučitve. Zato ne bo mogla na tem kongresu odmanjkati potrebna pozornost, ki jo je treba posvetiti zahtevam delovnih ljudi in posebno v sedanjem tre. nutku. važnemu problemu potrebne obnove našega gospodar, stva.
Naš kongres bo moral torej ponovno razkrinkati absolutno brezbrižnost vladnih organov do osnovnih koristi Tržaškega o-zemlja, brezbrižnost, ki je bila in je vzrok ostre krize, katera je zajela že vse sektorje dela našega področja. Kongres bo moral nasloviti vsemu prebivalstvu poziv, naj se v največji enotnosti in z vso odločnostjo zavzame za rešitev iz tega polo. žaja.
Gesla, ki jih bo dala po kon-gresu predstraža proletariata za enotnost vseh tistih, ki hočejo rešiti industrijo, vzpostaviti trgovinski- promet in obuditi vlo-
go Trsta, kot emporija, bo brez dvoma sprejel vsak pošten Tržačan.
Komunisti so bili, in o tem ne more bili dvoma, najbolj vztrajni podporniki splošne zah. leve za prosto cono in to bodo tudi v bodočnosti ; tesno združeni in še bolj aktivni, ker hočejo pomagati mestu in področju za dejansko blaginjo njegovega prebivalstva. Komunistični pokrajinski in občinski svetovalci so v pokrajinskem in občinskem svetu vztraj. no in z dejstvi podpirali nujno potrebo po ustanovitvi proste cone. Pri tem se gotovo niso posluževali propagandističnih gesel ali demagogije.
Naš tisk je obširno obravnaval ta problem z vseh vidikov, kar smo napravili tudi mi v zadevnih komisijah, ki so bile za. to izvoljene. Komedija demo. kristjanov, ki je glede tega vprašanja povsod in ob vsaki priliki , vse do pred kratkim izražala «svojo neodločnost glede na ustanovitev proste cone», se je končala čim je prišlo na zadnjem kongresu do znanih sklepov. DG zahteva sedaj u-radno za naše področje to kar že ima Gorica, ki nima režima proste cone, marveč samo nekak smešen posnetek. Za Trst bi ne imel tak ukrep nobenih koristi z vidika resnične obnove našega gospodarstva. Zato si bo znal vsak dobromisleč Trža-čan pač ustvariti točno mnenje o sklepu DC.
Zato pričakujemo z živim zanimanjem kongres naše partije in akcijo, za katero bo dala par. lija pobudo in jo razvila.
ANTONIO JURAGA
Stran 4
DELO
25. maja 1951
DOMACI PROBLEMI IN VESTI
Železarji so stavkali
za
zmzanje delovnega urnika
tt okviru vsedržavne sindikal-V ne akcije je bila v četrtek tudi v Trstu 24-urna enotna stavka železarskih delavcev, ki sta jo proglasili obe sindikalni organizaciji. Stavkali so delavci železarne ILVA in nekaterih manjših tovarn.
Na predvečer stavke je bila na sedežu nove Delavske zbornice CGIL tiskovna konferenca, na kateri je pokrajinski tajnik FIOM tov. prof. Paolo Sema ob-širno obrazložil razloge, ki so privedli do strnjene in enotne stavke 80.000 delavcev.
Predvsem je poudaril, da zah. tevajo železarski delavci znižanje delovnega urnika na 40 ur tedensko s plačo za 48 ur. To zahtevo postavljajo tudi v mednarodnem merilu svetovne sindi. kalne zveze in sam Mednarodni urad za delo, po dolgem in res. nem preučevanju sedanjega proizvajalnega razvoja, plačilnih pogojev in težavnega dela železarskih delavcev, njihovega zdravstvenega stanja in nesreč na delu. V Italiji je bilo n. pr. leta 1948 102.390 nesreč, leta 1955 pa 846.034, to se pravi,
♦
♦
Zanimiva tiskovna konferenca tajnika
Enotna stavka gradbenih delavcev in nameščencev čistilnice Aquila
FIOM
da se je število nesreč povečalo za 119 odst. Primeri poklicne obolelosti so v isti dobi narasli od 2.429 na 13.091 primerov, s 132 odst. povečanjem. Smrtne nesreče na delu so od 2.118 leta 1951 narasle na 2.439 primerov leta 1955.
Z druge strani, se je produkcija močno dvignila, in sicer za več kot 67 odstotkov, produktivnost dela pa za skoraj 70 odst, Medlem ko so se proliti indù, strijcev neizmerno povečali, je življenjska raven in kupna moč delavca ostala zelo nizka. Spio, šni profiti industrijcev so se povečali za skupno 50 odst., delavčeva storilnost se je v isti dobi povečala za 54.9 odst. do-čim se je njegov zaslužek pove. čal le za 8,17 odst. Iz tega jasno izhaja, da ima železarski
delavec, kljub tehničnemu napredku, zelo težke pogoje dela
in je prisiljen na velik fizični napor ter izpostavljen nesrečam zaradi izčrpanosti.
Kar se tiče krajevnega stanja, se je v škedenjskih plavžih ILVA produkcija v petih letih potrojila, dočirn je ostalo število zaposlenih delavcev skoraj isto kot leta 1950. Jasno je, da se je povečala storilnost dela. toda pogoji delavcev sc niso nikakor izboljšali, kajti odstotek _povečanja produkcije na vsakega delavca znaša 101 odst., plače pa so se povečale le za 25 odst. Še slabše je v nekaterih drugih obratih, kjer je šlo povečanje produkcije izključno na račun delavcev, ker ni prišlo že dolgo let do nobenega izboljšanja.
Iz takšne intenzivnosti dela, naglega povečanja produkcije In naraščanja profitov industrij-eev izhaja jasno upravičenost
Brezuspešno glasovanje na občinski seji v sredo
tržaški 36 gla-odstop na zacl-izvoljen
>T sredo se je sestal * občinski svet in s sovi proti 19 sprejel prof. Dulcija, ki je bil nji seji, kot je znano, za župana.
Pred glasovanjem je dr. Pin-eherle izjavil, da je zadnjič glasoval za prof. Dulcija, ker je bil prepričan, da bo vsaj skušal sestaviti primeren odbor. Namesto tega je pa odstopil in s tem odprl pot enobarvnemu odboru ali prefekturnemu komisarju. Zato bo glasoval proti njegovi ostavki.
Vr imenu naše partije je tov. Burlo napovedal, da bodo tudi komunisti glasovali proti odstopu prof. Dulcija. Komunisti so glasovali zanj,- ker so se strinjali s predlogom PSDI, da se sestavi širši občinski odbor, kot je bil prejšnji, ki se bo oziral na socialne in gospodarske potrebe našega mesta. Čeprav je prof. Dulci sprejel glasove komunistov, češ da hoče preprečiti imenovanje komisarja ali enostrankarsko upravo, ni niti poskušal sestaviti novega odhora in je s svojim odstopom omogočil, da se sedaj KD predstavlja z izsiljevanjem: ali enobarvni odbor ali pa komisarja.
Potem ko je bila sprejeta ostavka prof. Ducija, so svetovalci ponovno poskušali izvoliti župana. Pred glasovanjem je vodja demokristjanske skupine Gaspari znova predložil kot njihovega kandidata inž. Bartolija, na kar se je svetovalka Gruber. Benkova odločno izjavila proti enostrankarskemu odboru KD.
Ostavka prof. Dulcija sprejeta s 36 glasovi proti 19
jel Bartoli 20 glasov, Rinaldini 14, Romano 13, 10 glasovnic je bilo belih. Pri drugem glasova, nju je bilo 5 belih glasovnic, 21 za Bartolija, 16 za dr. Pin-chela, 9 za Harabaglio in 7 za prof. Romano.
Ker ni noben kandidat prejel predpisane večine glasov, je bilo nato še tretje gla< ovanje za dva kandidata, ki sta prejela največ glasov. Izid tretjega glasovanja je bil:	23 glasov za
Bartolija. 18 za dr. Pincherle, dočim so se ostali vzdržali z belimi glasovnicami.
Tako se je seja končala, ne da bi bil izvoljen župan. Nova seja je bila sklicana za petek: o njej pa iz tehničnih razlogov ne moremo poročati.
Javna zborovanja naše partije
sledijo izvajanjem govornikov.
V prihodnjem tednu so na sporedu naslednja zborovanja: danes, v soboto na trgu Tra i Rivi v Rojanu (govori Calabria); v ponedeljek pri Sv. Ani (Radich), v torek na Školjetu (Burlo), v sredo na trgu Pe-stalozzi (Jole Deferri), v petek pri Domus Civica pri Sv. Ani (Burlo in Calabria) in v soboto na trgu v Sv. Križu (Gombač in Luchesi).
zahteve, ki so jo notranje komisije postavile delodajalcem in za katero se sedaj vsi delavci strnjeno borijo.
V drugem delu svoje konference je tov. Sema obravnaval priprave za pokrajinski kongres Zveze kovinarjev FIOM, ki bo 9. junija in se vrši v posebnih pogojih, ko se Confin-dustria, potem ko je uresničila «tristransko zvezo», upira sleherni zahtevi delovnih ljudi, za ostruje diskriminacijsko in za strahovalno politiko v notranjo sli tovarn ter skuša še nadalje razdvajati delavstvo z ločenimi pagajanji in pogodbami. Sprimo takšne situaciie -s«1 FTQM -bori za enotnost notranjih komisij, za njihovo juridično priznanje, za pravični razlog pri odpustih in priznanje juridične veljave delovnih pogodb.
Izlet SHLP v Postojno
Slovensko - hrvatska ljudska prosveta iz Trsta bo s sodelovanjem prosvetnih društev priredila dne 16. junija t. 1. enodnevni izlet v Postojno, kjer sl bodo izletniki ogledati znamenito jamo, ter na Vrhniko, kjer bodo obiskali rojstno hišo slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, čigar devetdesetletnica rojstva je potekla 10. maja l. 1.
Vsa podrobnejša pojasnila do. bite na sedežu SHLP v Domu pristaniških delavcev v Trstu in sicer oh ponedeljkih, sredah in petkih od 11. do 12.30 in popoldne vsak dan od 15. do 17. ure : lahko pa tudi po telefonu št. 28-102 ter pri prosvetnih društvih v Podlonjerju in Skednju. Ker je za potovanje potreben skupni potni list, priporočamo interesentom, da se rim prej prijavijo, kajti le tako je gotovo, da se bodo izleta lahko udeležili.
TAJNIŠTVO SHLP
V prizivu potrjena
krivična razsodba proti dolinskemu županu
ZA TEDEN5^ DNI
tt torek je prizivno sodišče po. ’ trdilo prvotno obsodbo kazenskega sodišča, ki je obsodilo dolinskega župana tov. Dušana Lovriho na mesec dni zapora zaradi motenja cerkvenega o-breda.
Zadeva je vsem že znana: 24. oktobra 1956 je po končanem cerkvenem obredu med pogrebom pok. Josipa Čuka, dolgoletnega člana domačega pevske, ga društva, tov. Lovriha spregovoril par besed v. njegov spomin in zaprosil zbor, naj mu zapoje žalostinko. Temu se je župnik Franc Štuhec uprl in pozneje prijavil tov. Lovriho karabinjerjem in iz te neznatne epizode je nastala prava politična špekulacija, očividno za-
¥
Izjava solidarnosti K P s tov. Lovriho
radi tega, ker je dolinski župan komunist.
Na torkovi razpravi so zagovorniki tov. Lovrihe zahtevali obnovitev procesa, ker na prvi razpravi ni bila zaslišana niti ena razbremenilna priča. Tudi so ovrgli obtožbo motenja cerkvenega obreda, ker se je vsa stvar zgodila po končanem obredu. Obramba je tudi navedla primer pogreba znanega filmskega igralca, kateremu je na pokojnikovo željo v neki katoliški cerkvi v Parizu igral jazz orkester nekega nočnega lokala
Dr. Paiamara obljublja
pomoč
oškodovanim kmetom
V sredo je po desetih dneh spet enotno stavkalo 6.000 delavcev gradbene stroke, ki so protestirali proti delodajalcem zaradi prekinitve pogajanj za obnovitev vsedržavne- delovne pogodbe, ki bi morala urediti vsa odprla vprašanja stroke. Tu. di ta stavka je bila v vsedržavnem merilu.
Dan prej pa je bila stavka v čistilnici Aquila, katere nameščenci zahtevajo znižanje delovnega urnika ob isti plači ter priznanje krajevne dopolnilne delovne pogodbe. Stavka, ki je trajala 24 ur, je nadvse dobro uspela, saj se je vsa, proizvodnja ustavila.
Spričo velikih protestnih ak. cij teh pomembnih strok delavcev, je dolžnost vseh delovnih ljudi in vsega prebivalstva, da jih podpirajo z vsem razumevanjem. kajti uspeh sleherne kategorije delavcev se vedno ugodno odraža tudi na življenjskih pogojih vsega delovnega ljudstva. Če bodo te akcije zmagovite, bodo uspehi borb morebtnih drugih kategorij lažji1 dosegljivi.
"Vr a povabilo naše partije je -ki prišel v soboto v Trst poslanec tov. Gino Beltrame in se sestal z vladnim generalnim ko. misarjem, kateremu je predložil vrsto važnih problemov.
Ustaviti je treba stanovanjske izgone
Komunistična partija, zvesta svojemu poslanstvu, je tudi v tem tednu priredila vrsto javnih zborovanj, da pouči ljudstvo o atomski nevarnosti in ga vzpod. buja, da protestira proti pripra. vam strahovite atomske vojne, obenem pa, da mn objasni pomen vladne krize in krize v našem občinskem svetu. Na vseh zborovanjih je prisotnih veliko
Pri prvem glasovanju je pre- število ljudi, ki z zanimanjem
Manifestacija
kulturnega
zbliževanja
v
v
okviru
stacij
preslavnih manife. ob 250. obletnici rojstva velikega beneškega komediografa Carla Goldonija, ki ga letos proslavljajo po vsem kulturnem svetu, je prišla v ponedeljek v Koper skupina Cesca Baseggia, ki je uprizorila Goldonijevo komedijo «Sior Todaro brontoloni).
Oh tej priliki je bila tudi slo. vesnost ob prisotnosti italijanskega generalnega konzula v Kopru, predstavnikov krajevnih oblasti in velikega števila kulturnih in političnih osebnosti iz Trsta, predstavnikov tiska, ra. dia in televizije.
Pred večerno predstavo je v mali dvorani koprskega gledališča predaval o življenju in delo Carla Goldonija literarni kritik prof. Aurelio Ciacchi iz T rsta.
Gledali«#* Cesca Baseggia je
Cesco Baseggio v Istri
drugi dan odpotovalo na gostovanje na Reko in nato v P« Ij.
Kulturni dogodek je vzbudil veliko zanimanje in navdušenje ne samo med italijansko govorečim prebivalstvom, marveč med vsemi, ki ljubijo umetnost in gledališče.
Naj omenimo, da je Cesco Baseggio na svečanem sprejemu izjavil, da ga je najbolj ganila v dvorani slika Carla Goldonija med dvema nacionalnima zastavama in dodal, da umetnost ne more razdvajati narodov, marveč jih le združevati. S lem je v resnici izrazil misel vseh preprostih ljudi, ki si žele zbli-žanja in plodnega kulturnega sodelovanja med obema sosednima narodoma.
nedeljo je bilo trgu Pe- j rugino javno zborovanje I proti stanovanjskim sodnim iz-1 gonom, ki-ga je sklicalo Združenje za pravico do stanovanja in kateremu so prinesli solidarnost svojih strank predstavniki naše partije, PSI, PSDI, NSZ, UP, Delavske zbornice CGIL, dočim se je KD v zadnjem trenutku umaknila.
Na zborovanju je govoril tajnik Združenja tov. Artemio D'Agosto, ki je s številnimi podatki opisal sedanjo težko stanovanjsko stisko v Trstu, kjer je pri stanovanjski komisiji vloženih 19.0U0 prošenj za stanovanje, dočim bodo letos zgradili in dodelili samo 429 stanovanj vštevši stanovanja za begunce. Po aprilu 1956, ko je bil na našem področju uveljavljen zakon, ki daje možnost hišnim lastnikom, da izvedejo izgon v najkrajšem času, je hi-lo izgnanih 1500 družin, od ka. terih je samo dve petini dobilo zasilno stanovanje. Najhujše pa je, da bo do prihodnjega meseca dobilo izgon najmanj 1000 in do konca leta skupno okrog 1600 družin. Vsi zasilni stanovanjski prostori, ki so jih imele oblasti na razpolago, so sedaj prenapolnjeni in prizadetih ni več kje ohraniti.
Zaradi tega neznosnega stanja postavlja Združenje za pravico do stanovanja zahtevo, naj se takoj ustavijo vsi sodni iz-
Prispevki za VI. kongres
Predvsem je tov. Beltrame predložil zadevo škode, ki jo je nepričakovan mraz pred tedni povzročil našim kmetovalcem. Ur. Paiamara je bil o zadevi že poučen in je zagotovil, da bo vlada prispevala delež 80 odst. za skupno milijon 800 tisoč lir pri nakupu gnojil in škropil.
Intervencija posl. G. Beltrame pri vladnem komisarju
Obravnavani tudi drugi vazni problemi
in nihče ni smatral, da je bilo to motenje cerkvenega obreda. Tu di pok. Josip Čuk je pred smrt jo izrazil željo, da bi inu nje gov zbor zapel na pogrebu. O hramba je zato zahtevala, naj obtoženca oprostijo vsake kriv de.
Toda kljub zagovoru odv. Terpina in Tiberinija, je prizivno sodišče potrdilo prvotno obsodbo. Tov. Lovriha je vložil priziv na kasacijsko sodišče in upati je, da se bo vsaj na tem najvišjem forumu izkazala pravica.
Sobota, 25. - Urban Nedelja, 26. - Filip Ponedeljek, 27. - Magdalen Torek. 28. - Avguštin Sreda. 29. - Maksim (mlaj) j Četrtek, 30, - Vnebohod. 1 dinand
Petek, 31. - Angela
Zgodovinski dnevi
I
26. 1871 je bila s silo zruš' pariška komuna.,..
29. 1944 so nacisti ustrelili ! Proseku 10 talcev.
■^oroč
RADIO tov. I ODDAJE
y kongre • liziral V in n. ‘I(|v. V sr il ve
vnih ministrstev, dočim se bo zavzel za izplačilo izrednih ur cestnim pometačem, če bo ugotovil. da je njihova zahteva utemeljena. Končno je zavrnil intervencijo v korist 50 delavcev, ki so jih GRDA leta 1947 od-
Frizadeli kmetje bodo torej pia- I pUS^]e z dela iz političnih raz-
Miljska sekcija je tokrat na častnem mestu v \iabiranju prispevkov za Vj kongres naše partije. Tovariši 30 nabrali 105.880 lir in presegli /ilj 100 tisoč lir, ki so jih imeli ja brati. Sekcija Sv. Alojz je tudi presegla svoj cilj 30.000 lir z zneskom 31.505, ki ga je poslala.
čali samo 20 odst. stroškov. U-pati je, da ne bo ostalo samo pri tem, sicer dobrodošlem u-krepu in da se bodo oblasti stalno zanimale za položaj oškodovanih. Vladni komisar je tudi zagotovil, da bo izplačana primerna odškodnina kmetom, ki so prišli ob pridelek zaradi razlastitve zemljišč s strani u-stanove AlNAS, za gradnjo poti med industrijskim pristaniščem v Z a vi j ah in Katinaro. Glede raztegnitve zakona o bolniškem zavarovanju malih posestnikov je pa izrazil mnenje, da hi Lilo primerno ustanoviti eno edino vzajemno boalniško blagajno v Trstu in Gorici. Ta zamisel po mnenju krajevnih kmetovalcev ni preveč posrečena. Končno je vladni komisar zagotovil, da bodo v mejah možnosti ugodili zahtevi kmečkih združenj, da se imenujejo njihovi zastopniki v razne javne komisije.
Na sestanku je tov. Beltrame postavil tudi nekatere druge zadeve, predvsem glede Delavskih zadrug, katerih člani bi morali izvoliti upravitelje, kar je dr. Paiamara oporekal, češ da so v zadrugah udeležene tudi javne ustanove in so zato volitve težko izvedljive. Nadalje je v celoti pristal, da se občina Devin-Nabrežina, ki so jo priključili Tržiču, vrne pod tržaško sodno oblast. Glede poenotenja plač uslužbencem krajevnih ustanov je izjavil, da je treba čakati na navodila z a de-
lego v, češ da v tem primeru ni mogoče uveljaviti 6. člena Spomenice o sporazumu.
Proti
povišanju
tarif
podj. Sergas
Svetovalec Muslin jr izrekel v imenu prizadetega prebivalstva ostro obsodbo bodisi zaradi povišanja, bodisi zaradi ilegalnosti dejanja ter zahteval, naj občina posreduje, da se u-krep razveljavi.
Odbornik Cumbat je obljubil svoje zanimanje pri vladnemu komisarju, dr. Paiamari.
Komunistična partija Trza. šega ozemlja je takoj po raz-prari izdala naslednjo izjavo:
«Medtem, ko ugotavlja res nnst dejstva, da na razpravi na kazenskem sodišču ni bila zaslišana niti ena razbremenilna priča, Komunistična partija 'Vr. sta odločno protestira proti po. Uličnemu napi kovan ju klerikalne:	in antikomunistične barve,
proti županu, ki ga prebival-stvo dolinske občine ljubi, in spoštuje in ga je trikrat, od leta 1949 do 1956, izvolilo za voditelja občinske uprave.
Kampanja tiska in klerikalnih krogov proti tovarišu Lo. vrihi, ki nikakor ni motil nobenega cerkvenega obreda, kot je bilo učinkovito dokazano, * spada v okvir sedanje klerikalne ofenzive proti demokrati' -nim in ljudskim partijam, njen. žive, ki je vedno bolj odkrita in zajema vse sektorje javnega življenja.
Komunistična partija, medtem ko potrjuje svojo podpoto in solidarnost tovarišu Lavrihi, poziva dolinsko prebivalstvo naj se še bolj strne okrog svojega župana ter izraža željo, da hi vrhovno kasacijsko sodišče pra. vično razsodilo».
SOBOTA: 13.30 Pestra perna glasba - 16. Utrinki' znanosti in tehnike - 18. cert pianistke Silve Krašo'! ve - 18.30 Glasba za naše lt|r,r"°l“,,J čke - 19.15 Sestanek s po£-. Za šalkami - 20.30 Kmečka KV. anje, j ba - 21.10 Schumannova s ,‘a Davit ba - 22. Čajkovski: Koncema ZKM. violino in orkester op. 31 Govorni NEDELJA: 9. Kmetijska ksnosl l(, daja - 10. Prenos maše iz S)(l;evanjl] niče Sv. Justa - 12. Oddaj8in .	,
najmlajše — Lea Pertot: <L . ’’ 0 1 čarani otok» - 13.30 Glasba "a ™hl željah - 17. Slovenski zbor 'družijo 18. Boccherini: Kvartet za ,lilnji pr dala v A-duru, op. 39 - 2yahtevajo Umberto Giordano: «Fedow'haiije a opera v 3. dej.	julijanski
Kva ...
PONEDELJEK: 12.55
čka go-dba - 18. Mozart: ti
cert v D-duru. št. 4, za 1(L_
, r*em
,t;' te zahl
romskih
orkester - 18.30 Zu
19.15 Radii;, J°- da
Preteklo sredo je občinski svetovalec komunistične skupine Muslin zaprosil za razgovor obč. odbornika Cumbata, ter mu iznesel pritožbe prebivalcev
Občinski problemi Kolonkovca
Grete in Barkovelj zaradi povišanja avtobusnih tarif na progi trg Oberdan . Rumena hiša, ki je v režiji podjetja Sergas.
Kot znano, je podjetje Sergas povišalo prevoznino s 1. majem in sicer od 25 na 30 lir za Barkovlje in od 20 na 25 lir za Greto. Ta vsota nedvomno bremeni zlasti one družine (in jih je veliko), katerih člani se vozijo večkrat dnevno na delo ali po drugih nujnih in potrebnih opravkih.
Povišanje tarif ni bilo odobreno na 'pristojnem občinskem uradu, temveč le z dovoljenjem Inšpektorata za prevoze, kar ni legalno, kajti edino občina ima dokončno besedo v lem oziru.
Otvoritev kopališča v Vel. Repnu
Kaj je KP1
Ob priliki razgovora za bar-kovljanska vprašanja, je tov. Gombač interveniral prejšnji četrtek tudi glede teženj prebivalcev iz Kolonkovca. V njihovem imenu je prosil, naj bi se ob napeljavi vode iz Sv. Soboti1 v nov okraj pri Domju, m1 oškodovala posestva in zemljišča domačinov.
Inž. Visintin je odgovoril, da je predvidena napeljava ob cesti, da se torej zemljišča ne bodo poškodovala.
Končno je svetovalec Gombač iznesel tudi nujnost, da se uredi cesta, ki se od ulice Losta-lunga vije do nove ceste v industrijski coni. ker je v slabem stanju, neprimerna za promet
ter zato vozila pogosloma kvarijo vinograde.
Predstavnik Tehničnega urada je svetoval, naj se domačini obrnejo na tvrdko ANAS, ker la cesta ni v kompetenci občine. Obenem je za ostale potrebe, ki jih mora rešiti občina, obljubil svoje zanimanje.
Priporočilo
tovarišem
Tovariši! Poskrbite, ila boste v pripravah na kongres uredili svojo mesečno članarino.
Vsak tovariš naj si nabavi podporno znamko po »rojih možnoitih.
1 inv in
čarane poice - la.nu	-
univerza - 21. Znanost in V a mh nika - 21.15 Velika dela 4 v Mos nih mojstrov	^gočno
TOREK: 12. SredozemskcPižaška zave in dežele - 13.30 Gibčno po željah - 18, Schubert: .^'WdsHvl tet za godala v a-molu - 'Istri,-, " ' Zdravniški vedež - 21, Ru A1'; ski oder - Stefan Zweig: t . l''s'ij< romakovo jagnje», tragik«] ,J je ti dija v 3. dej SREDA 12. Iz zgoddl zdravilstva - 13.30 Valčki 'j	4
berja, Sibe.iusa
in CajkoVl J ga - 18. Bela Bertok: KonlJ 1
št 3 za klavir in ork. - '1 Pisani balončki, rad. tedni*1! najmlajše - 19.15 Radijska	j|
verza	I	fj
ČETRTEK: 9. Slovenski r	f|
tivi - 10. Prenos maše iz n niče Sv. Justa - 11.30 Oh< ....	1
Preludiji - op. 28 - 12. Od* |J||j
za najmlajše - Henri GL 'A. Debevec: «Mašna strež* iz Santarema»» - 13.30 h' tet Avsenik - liS.07’ Možati vertimento št. 3 v C-durfl 17. Novela - Ivan Vouk: «‘h kova bsrka» - 18. Blaž Arj D: Koncert za violino in orkeK|.
- 19.20 Tamburaške zased*, l/r>ost.
20.30 Slovenski oktet - 21. lN11' za 'pni;
dijski oder - Kurt Goetz: T]"ja sil kojna teta», farsa v 1. deT'alisj;,-.,, PETEK: 12. O vitamin'jn 13.30 Glasba po željah - l^'L-ijilIn vel: Koncert v G-duru za i *	'
vir in ork. - 18.30 Z začati police - 19.15 Radijska un'j za - 21. Prireditve in ume11 v Trstu
Gostovanje gledališča iz Kopra
Slovensko narodu1' gledališče
Tukane' še st
Gotiko
Glasbena matic’
v Trstu
vsa! j>ekti . Sal.o J" bila
Iti
s'ične
'Ve b<
N Conti
fr Gre
le»ent,
V soboto 25. t. m. ob 2fl) ^ v dvorani na stadionu «Prvi mH' 'ažnVk'
v nedeljo 26. I. m. ob 16-' v Ljudskem domu v Sv. Krili
zaključni predstavi
operete
Planinska ro
Sralni
Cs*
(Nadaljevanje s 3. strani)
goni, dokler ne bo na razpolago dovolj stanovanj ; naj se rekvi-rirajo vsa prazna stanovanja za vselitev izgnanih družin, prazne vojašnice in hotel bivše ZVU v Barkovljah ter naj se objavi u-strezni zakon proti špekulira-nju s stanovanji in sprejemanju velikih vsot za odstop stanovanja (buona entrata).
Zahteve so v resnici pravilne in človekoljubne.
ustave, puščajoč odprto pot širokemu sporazumu med vsemi razrednimi silami v borbi za socializem.
Repentabrska občinska uprava je iz sredstev gospodarski!] načrtov zgradila v Velikem Repnu lično poslopje, v katerem je javno kopališče, knjižnica, čitalnica in dvorana za družabne igre. Slavnostni otvoritvi kopališča, ki je bila v soboto, je prisostvoval tudi pod-prefekt dr. Macciotta, ki je v odgovoru na pozdrav repentabrskega župana obljubil, da bodo oblasti še nadalje upoštevale potrebe občine.
Stiki, razgovori, možni sporazumi s katoliškimi delovnimi ljudmi, z njihovimi organizacijami, z levimi strujami, ki se v njih pojavljajo, morajo podobno težiti za ustvaritvijo spo-iazuma ljudskih sil, bodisi v takojšnjih gospodarskih in poli. ličnih borbah bodisi pri nakazo, vanju novih smeri nacionalne politike.
\ nadvse trdi borbi proti fa-
šistični diktaturi, v odporni, škem gibanju, v osvobodilni borbi, v splošni vstaji 25. aprila, pri polaganju prvih temeljev novega demokratičnega režima je znala Komunistična partija Italije izpolniti svojo nalogo. Iz teh preizkušenj je izšla zmagovita in močnejša. Danes morata delavski razred in ljudstvo iti naprej, po poti, ki je bila že začrtana. Komunistična partija je vodič, ki jo potrebujeta. Komunistična partija ju bo znala vodili v nove potrebne zmage,
Prvič po svoji ustanovitvi je gostovalo preteklo soboto in nedeljo v Trstu gledališče Sloven. skega Primorja iz Kopra.
Gledališki ansambel je priredil v dvorani na stadionu I. maja špansko komedijo Moreta y Labane «Dona Diana» v treh dejanjih.
V glavni vlogi Done Diane, hčerke vladajočega grofa Don Diega iz Barcelone, je nastopila sposobna in talentirana igralka Marga Filec. Vlogo princesinega tajnika Perkina je dobro odigral Marjan Bačko, ludi ni zaostajal Janez Klasinc v vlogi t jun Cezara. Don Luisa in Don Gasluna sta podala Tiberij Lemut in Karlo Marsel, dočim je vlogo princesine hišne Florete igrala Filipina Jerman, Don Diega pa Jože Zalar.
Pr-jctno nas je presenetila sproščena in čista izgovarjava i-gralcev. To je zlasti vredno o-membe ker je igra pisana v ver. zib ter zato bolj zahtevna. Spretnost igralcev je uspela sprostili vezano besedo in sko-ro nisi opazil, da ni podana v prozi.
Na koncu je upravnik Sloven. skega narodnega gledališča prof. Andrej Budal pozdravil goste v
imenu te ustanove, poudaril u-spehe, ki jih je koprsko gledališče doseglo, da se danes lahko meri s tržaškim gledališčem ter izrekel željo, da bi GSP pogosteje nastopilo v Trstu. V imenu GSP se mu je zahvalil režiser Igor Pclan.
Slovensko narodno gledališče
za Tržaško ozemlje
V	sredo 29. t. m. ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj»
Premiera John Steinbeck
Živi plamen
drama v treh dejanjih
★
V	četrtek 30. aprila ob 17. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj» v petek 31. t. m. ob 20.30
v Prosvetnem domu na Opčinah
Živi plamen
K 1
Opčine
Sobota, 25, maja: kri» (Il sangue barvni film. Nedelja, 26. maja:
°bjav
kletni,
dan» (Il giorno maied^V^insk
barvni film MGM. k v za! Ponedeljek. 27. maja: se 1X,,; ^ novi.
Torek 28. maja: «Zgodb" „ll Wassela» (La storia , i» j
dott. Wassel); barvni
Paramount.	•
Sreda, 29. maja: se pono'1. Četrtek, 30. maja: «VsilJ1', (Intrusa); film Italcb1
Prosek
Sobota, 25,
ezd»
? v iz
K s
» D
Cceln
» Vl;
peni
N„

n
maja: «Gne hotapcev» (Il covo contrabbandieri) ; film MGM.
Nedelja, 26. maja: se jr (li
Sreda, 29. maja: «Rop ’f tja» (La rapina del ■ n lo); film Universal.
Četrtek 30. maja: «KočišeV (Il figlio di Kocissl vni film Universal.
v Hl °st
ba> aXij,
An«
A
Nabrežina - postaja
Sobota, 25 "maja:	«Tek'
slonov» GLa pista 'de(, , iil)1°seb!
fanti); barvni film. 'fLl vni vlagi Elisabeth 1
lor-	J
Nedelja, 26. maja: se P
:";ki"

1 ho,
s" G lvla
^ *^eva
kot
JtVe„ ■
1