Poštno tekoli račua St. 24. — Conto correntt con la posta Posnmezna Številka 20 stollnk. hhaja : vsakpondeljekin ictrtek popoldnc. Sttmc za celo leto 15 l. „ pol leta 8 „ « cetrt „ 4 „ Za inozvmstvo celo leto 35 L. Na narodla brez do- poslane naroinine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik. Polde Kemperle. WR/MUIMU Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglatl se rafunajo po dogovoru In se plačajo v naprej. List izdaja konsorcij „ÜÜRISKE STRAŽE" Tisk Zadrutne tiskarne v Gorki Riva Piazzutta it. 18. Uprava in uredništvo: ulicu Mameli štev. 5. (prej Scuole). — Št. 77 V Gorici, v pondeljek 6. oktobra 1924. Leto VII. Zaka) plačnjemo davke ? Mesec za mvsecem nosijo mtsi knie- (je in obrtmki predpisune davke v nrudc. Zakaj moderna drzuvu potre- buie ogromnega demriu, da more vr- šiti obsežne naloge v korist skupnosti. Vsa ta reka denarja, ktteče iz rok dr- žavljanov v državno blugajno. se pa niora v drugi obliki zopet vracati med Ijudstvo in mu nositi koristi. S tem (lenarjem vzdržuje vlada vojne cete, uradništvo, sodno upravo. z njim dviga gospodarstvo tu skrbi za sol- stvo ter druge kulturne socialne po- trebe. Koliko drzavnega denarja. h ka- tcremu tudi slovenski drzavljani prispevaino, se obrne v prid našega domacega prebh>alstya? Mi plačujemo italijanske sole za slovensko deco. Plačujema sodišča, k\er za liaš iezik ni prostora. Vzdr- zujemo uradnike, ki bi morali bitt služabniki ljudstva, a so njega via- darjl. Prispevamo za crno milico, kh se je v naši domačiii žalostno pro- slayUa. Zulli naših ljudi gredo v bla- gajne, h katerih se plačujejo zavodi za potuicevanje slovenske dece. Pred numi pa leže proručani sloven- ski h obvin in groza pretresa cloveku sice, ko jih gieda. Prcfektura }e iz niih črtala postavke ztt zneske, ki so jih slovenske občine hotele darovati slovensktm sirotam. Kako duleč gre mržnja protl našeimi rodu niti pred solzami sirot se nc ustavi! In daljel Veliku solska re for ma je prhicsla italijunskemu liudstvii celo vrsto izbornih sol, ki jih tudi mi po- magamo vzdrževati. Slovensko šol- stvo je pa vničila. Še več! Na vsem svetu ne naides narodne manjšine, ki bi ne smela otvarjati zasebnih sol z materinskim iwnim U'zikom. Slo- vani v Italiji tega ne smemo. Iz na- šega denarja kujejo meč, ki je na- stavljen na srce slovenske mladine. Z našim denarjem moramo prkpc- vati, da se naši otroci hitreie odtujijo rodnemu domu in jeziku. Zveza narodov je določila. kakšne dolžnosti imajo države do narodnifi manišin. Med drugim pravi ta listi- na: »V okrajih, kjer so znatne na- rodne manjšine, pripade narodnim manjsi'nam sorazmerni delež na dr- žavnih sredstvih, ki so odmerjena za vzgojo, verstvo in dobrodelnost.« Slovenci imamo torej priznano nravtco, da dobimo od driave soraz- merni delež za slovensko šolstvo, za slovenske kulturne in dobrodelne za- vode. Do danes je vlada teptalu to našo pravko. Cast Italije zahteva, do izpolni to temelino dolinost, da homo Slovenci vedeli, zakaj placu- jemo davke. Kaj se godi po svetu? Liberalci na razpotju. Modcrno Italijo je zgradilo liberal- no izobraženstvo, ki je imelo vse do konca vojne vlado v svojih rokah. Nekdaj vseinogocna liberalna stran- ka se je pa že pred vojno začela ce- piti, po vojni pa je prišla ob vso ve- ljavo in inoč. Zakaj po vojni so zra- stle nove mogočne politične organi- zacije kinetov in delavcev: mlada Ljudska stranka je stopila na plan in socialistične skupine so se silno okre- pile. Liberalna stranka je bila poleg teli mogočnih množic pravi slabič, brez poleta, brez organizacije in no- tranjega življenja. Ko so začeli po Italiji odmevati koraki bližajoče se revolucije, ,ie popadel liberalce gro- zcii strali. Ozirali so se krog sebe po pomoči. Z navdušenjem so pozdravili niladi fašizein, ki je vstal. da pobije zinaja revolucije; liberalci so faši- zem podprli z denarjem, delali so mu v javnosti pot s casopisjem, go- jili in božali so ga na vse načine. Zdaj je tašizem že dve leti na vla- di, Liberalci so ga spremljali kot zvesti pomagači, |X)sodili so Musso- liniju svoje najsposobncjšc politike, pri r/oniladanskili volitvah so postaviii skupaj s fašisti kandidatne liste. Na fašistovski listi je bilo izvoljeuili okrog 60 liberalnili poslancev, brez katerih bi fašisti v Južni Italiji bili strašno tepeni. To veliko Ijubezeu med fašizmorn in liberalci je pa ohladil krvavi zlo- čin nad poslanccm Matteottijem. Vsi ugledni liberalni politiki so se začeli odmikati od fašizma, češ: Mi smo iwdpirali fašizem, ne pa zločineev, mi smo hoteli zlomiti vrat revolu- ciji, nočenio pa nove krvi in nasilja. Liberalci so vzeli iz omare zaprašeni svoj program in so vedno glasneje začeli klicatil vladi načela liberalizma: Spoštuj ustavo! Svobodo in varnost osebi in imetju! Svoboda besede in tiska! Zrušite strankarsko milico! Naj živi armada, živijo kralj! Seveda te zahteve fašistovskemu ušesu niso zvenele prijetno. Z najte- žjimi psovkatni in grožnjami obsipa fašistovsko časopisje liberalni tabor. Ustraliovati hočejo liberalce, da se ne bi obrnili proti Mussoliniju. Kajti na velikcin kongresu, ki se jc v soboto začel v Livoruu, se bodo libe- »alci odločili, ali ostanejo še zvesti služabniki g. Mussolinija -- ali pa gredo svoja pota. S palico in oljčno vejico. V ljuti boj med fašisti in liberalci je posegel sam Mussolini in skci" naj- prej s palico. Predsednik ie napisal v svoj vPopolo d'ltalia« ostei in grob člauek, v katereni zasmeiiuje liberal- ce in trdi, da je 7, lučjo iskal po vsej Italiji liberalizcm, a ga ni iiiogel naj- ti. Orozi liberalcem, da bo vgel dva njihova ininistra iz vlade. čc ne bodo lepo tiho in da bo liiberalno stranko zadela ista usoda kot je popolare, ko so nastopili proti vladi. nUissolini grozi liberalcem s preganjanji, če ne bocfo pridni in iioslušiii. Te ošabnc besede so liberalce stra- šno razjezile. >\2 do V2I ure popoldnc. ko je prodajulka navadno sama v trgo- vini, je neki1 uzmovič, ki očividno do- bro pozna razmere, izmaknil z proda- jalniškega pulta listnico. y kateri shranjujt n. Marc znamke, ki jih ima v razprodaji. skoda, kf ,io utrpi g. Marc, znaša ocrog tisoč lir. Drzne- mu dolgoprstnržu so na sledu. * V uršulinsk' m zavodu v Gorki sc ot- vori z clnein 15. oktobra t. I. otroški vrtcc. istočasno fvospodinjska sola ii 1 pa krojni tc- čaj za inoško in žensko perilo tcr oblcko. Dnc 4. novembra t. 1. pa se v istcm zavodu otvori »Metodična materinska sola« z na- menom. da se tn vzjcajajo prihodnjc otroS- ke vrtnaricc po zadnjih ministerskih prcd- pisih. Ta nuv tip sole zahtcva tri lcta učnc dobc. Vpisovanjc v »Mctodično matcrinsko šolo« se prične 20. okt. tcr traja do 31. okt. Za sprejcm v to Solo sc zahtcva izpričcvalo 3. razrcda mcščanskc ali kake drugs sole z cnakovcljavnim učnim načrtom. V celi Italiji sc ustanovi šcst takih Sol. in lc te imajo pravico izdajati zrclnstna spričcvala za ot- roškc vrtnaricc. V uršulinski zavod sc sprc- jcmajo iičcnkc trch Bcnečij. Skušnjc za ot- roške vrtnaricc po pretučcuetti sistcmu so odpadlc in prcjšnjc diplomc imajo vcljavo lc za vrtnaricc, ki so položilc izpit vsaj prcd desetimi lcti tcr $0 bilc potcm ncprctrgomu dclavne do danes. Oojenke. ki bodo obisko- vale Mctodično materinsko šolo« pri urSu- linkah v Qorici lahko tudi stanujcjo v zavo- du. Kdor želi več pojasnila, naj sc obrne do vodstva uršiilinskega zavoda v (lorici. V Koprivi (Capriva) pri Krminu sc otvori tudi v tem sol. lctu krojni tečaj za moSko in žcnsko pcrilo in za obleke. Qledc vpiso- vanja se je zjrlasiti ustmcno ali pismeno pri tiršiilinskem zavodu v Koprivi ali Oorlci. Ta tečaj^ prične dnc 4. novembra t. 1. * Sijajcn slownski konccrt. V sohoto zvc- čer se jc vršil v TrKovskem domu koncert PevskeRa in KlasbencKa drnštva. Opcrna Pevka g.a Lovšetova jc doživcla pravo zma- Koslavjc, številno občinstvo je umctnici burno aplavdiralo. Tudi violinist g. Lipicer jc žel lcp uspeli. Strokovno occno priobčimo pri- hodnjič. Telovadba. Telovadni nastop v Mirnu. (Konec.) Kaka bodi kritika? Dopisnik »Edinosti« se je pa ome- jil na to, da je iz celega nastopa pov- zel dva pogreška. Dopis je bil prlkro- jen tako, da so vsi, ki1 niso bili na- vzoči pri nastopu ter so čitali 0 njem poročilo v »Edinosti« dobili ntis, kakor da je bila cela prireditcv velika polomijada. Jaz pravim, da sta bila več kot dva pogreška, a kljub temu trdim, da je bil nastop prvovrsten. V predvojni dobi snio vi- deli nialo tako dobrih telovadnih pri- reditev, po vojni pa na tem ozemlju nobene. Prvenci pri mednarodnih tekmali tudi ne dosežejo vseii prcd- pisanih točk, ampak le oribližno 80% a dobe kljub temu diplomo pr- venstva. Nikomur ne pade na rnise), da bi jih grajal, ker so pogrešili za 20%. Po tem principu moratno prc- sojati tudi naše telovadne nastope. Vsaka telovadna prireditev za- hteva veliko truda in požrtvovalnosti. Vsi vemo, da je lažje kritizirati nego delati. Pristranska kritika pa jt ve- liko večji pogrešek. nego morcbitna nedostatnost pri telovadnem nasto- nu. ker sc prva piše hote, druga pa nastane nehote. Namen kritike ne sme biti ta, da se ubije dobro voljo za nadaljnje delo, ter ustvari malo- dušje ampak nasprotno. Kritika mora biti pravična. Iz kritike mora biti razvidno. ali je bil nastop. 0 kate- rem se piše v gotovcm üisu in na go- tovem ozemlju eden najslabših ali c- den najboljših. Ali je gotova organi- zacija od zadnjega nastopa mapre- dovala ali nazadovala. Ali so bili ne- dostatki posledica nemarnosti ali še nedosežene popolnosti, ali slučaj- riega nesporazumljcnja. Kritika nc sine biti taka, da opozori na eno nedostatnost v taki obliki. ki podee- niuje celo prireditev. Najostrejši kri- tiki so navadno taki, ki nič ne delajo. Kdor pozna trud in delo. zna ceniti tudi inanjše uspehe. 0 telovadnem nastopu v Mirnu bi inorala »Edinost«. oziroma njen zna- ni dopisnik povedati, da je izpadel v celoti jako dobro. Orgatiizacija n;i- stopa je bila najvzornejša. Telova- dišče je bilo lepo urejeno. orodje postavljeno. Telovadci so stali pri- pravljeni že eno uro pred nastopom izven prostora, v katerem se je vrši- la telovadba. Med vscnii desetinti toč- kami programa ni bilo nobenega pre- sledka. Ko so zadnji telovadci eiic izvedene točke odhajali iz tclova- dišča, so se že iwjavili drugi za iz- vajanje druge točke. V tein lepcin redu se je vršil cel prinierno obširen in zanimiv spored. Dekleta, fantje in naraščiij, ki so nastopili pri telovadbi v Mirnu na.i .s- zavedajo, da je nastop pokazal uspeh njih truda in dela v tekočem letu. Velik napredek ste napravili od lanskega nastopa v Dornberij;). Krop- ' ko po tej poti napre.i do šc večjili uspehov! A. Vuk. Kaj je novega na deželi? Podbrdo. Dopis iz Podbrda0 požaru y zadnii »(loriški Straži« me je osupnil Zato sem se takoj iniormiral 0 tem, kar dopisnik poroča o orožnikih in fin. stražnikih. A nihče izmed onih. pri ka- terili sem poizvedoval, ni videl in ne slišal, da »so jih (domače može in fante) ustavili financi in jih gnali na- zaj po cesti« kakor trdi dopisnik. Pač pa so mi vsi povedali, da so orož- nik? in fin. stražniki liitro pritekli na kraj požara in pomagali gasiti s svo- jmi komandanti, kar sem tudi sam vi- del, ko scm prise! do poslopja, ki je bilo v plamenu. Posebno neresmena pa je trditev. da so inožje in fantje z brigadirjem »rabili dobrih 25 mitiut do poslopja, ki je oddaljeno par mi- nut od ceste.« Orožnikom. fin. straž- nikom in sploli vsem. ki so po velikeni naporu v kratkem času omeiili in po- gasili ogenj, vsa cast in priznanje! * * * Uredništvo »Goriške Straže« po- trjuje, da dopisa o požaru v Trtniku, ki je bil pribbčen v zadnji številki. ni pisal g. župnik Valentin Batič tcr ni g. župnik z njim v nikaki zvezi! Uredntštvo. Grahovo ob Bači. V četrtek, dne 2. t. ni. ob deveti uri dopoldne se je na železniški progi med Graliovom in Hudajužno dogo- dila majlina nezgoda. Ko je tovorni viak sopihal z dvema lokomotivama v Hudajužno, sta 11111 v bližini bukov- skega predora skočila na sredi dva prazna voza s tira. Vlak sc je ustavil šele v predoru in skušali so poriniti vso ro]jotijo zopet na plan. Pri tem sta se prazna vozova postavila pov- prek, en voz v bližini prve lokomoti- ve se je potrl, nekemu sprevodniku pa je raztrgalo hlače. Predor so od- mašili šele na večer in 0 poldevetih se je z večernitn osebnim vlakom promet zopet otvoril. Kobarid. Poročil se je g. Maks Miklavič. sin bivšega dež. posl. in župana z gdč. Meri Oruntarjevo. Obilo srcče! Iz Rihemberga. Riliemberška fara je posebne vrstc na Vipavskem. Poleg žlalitnili vin- skih trt uspevajo v njej tudi razli- čne »sorte« osati, ki so ponižali RiL hernberk na najnižjo stopnjo ne samo pri domačinili, ainpak tudi pri tujcili. Najžlahtnejša evetka jc prosluli So- kol-žendarni-komunist-fašist Cigoj s syojo družbo, ki jc liotela tesati ko- rita na račun občinarjev. Sedaj je vsem odklenkalo. Cigoj sc mora zadovoljiti z bornimi 90 L. penzije. Tudi iz »Zadruge« je izginil duh po tej lepi družbi. (idč. ličerka je tudi odslovliena. Je pa še nekaj zgagar- jev, ki liočejo pod razniliii zveneči- ini naslovi igrati politiko na lastno pest. Ne povzpnejo se pa višje kot do kakega javnega plesa. Prav leiw sc je videlo, kaka zmes je okrog tch ljudi, ko se je na kvatraneo v Vasi plcsalo in sktišaio odtegniti občinar- jc od pametne in clulia povzdigujoče prireditve Kršč. soc. društva v Ri- lienibcrku. Zelimo vrlim druištvenim voditdjem čim več vztrajnosti in poguma, da se ne bodo oplašili pred zaprekami, ki jih stavljajo društvu na lwt ne-le narodni odpadniki, ampak. žal, tudi gotovi gospodje, od katerih tega ne bi pričakovali. V odgovor naj jim bo le še lepše in vzornejše dru- štveno življenje. »Bendima« je v polnem razmahu. Le vreme nekoliko nagaja. Pridelck bo povsod boljši kot lani. Tudi' nekoliko več ga bo. Cene ugodno kazejo; most gre po 1.20 Lit. Vipolže. (Zakasnelo vsled preobilice grudi- vu, op. ur.) Naj mi bo dovoljen kra- tek odgovor na dopis iz Vipolž radi plesa pri Jasniču. Pies due 30. avg. se je res vršil. PoročiJo. ki nekako med vrstaitii dokazuje, da je bil pies že v začetku ustavljen, ni točno. Tudi ni pravilno, da bi se bilo to zgodilo vsled sviranja »Oiovitiezze«. Od šti- rih popoldne do polnoči godba iz Kojskega, ki je svirala, ni zaigrala te- ga komada. Zgodilo se ie to še le prcd odhodom z godbeiicga odra in sicer po naročilti drugjh, oziroma do- tičncga, ki je bil v dopisu omenjen. Pripominjam nadalje, da pri tem plesu niso imeli snoparji - fašisti otl- ločilne besede. Pies je bil namenjen v prid vojnim invalidom i'n je samo vsled tcga prišla omenjena godba. Koliko dobička so vojni invalid! od plesa imelf, mi sicer ni znano! Pri- poročal bi pa dopisniku, naj se na- tančno informira, predno spravlja do- pise v javnost. Zlasti želimo to glede poročanja 0 godbi iz Kojskega. V nasprotnem slučaju bi se 11111 znala pripetiti kaka neprijetnost. Soikan. Pri vpisovanju učencev v I. in II. razred ljudske sole v Solkanu, so star- si v polni meri storili svojo dolžnost ter so vsi brez izjeme pismeno zahte- vali pouk materinega jezika (sloven- seine) y dodatnih urah. Cast takim zavednim starišem! V prvern razre- du so reci in piši trije otroci italijan- ske narodnosti, enako v II. razredu. Kako se bodo naši ubogi malčki kar v 1. in II. razredu učili1 italijanscine zlasti še, če jih bodo podučevale dve učiteljici - sestri iz Sicilije? Po (len- tilijevi šolski reformi se morajo torej samoslovenski otroci učiti v italijan- skem jeziku, ko ne razumejo besedi- ce italijanščine! Hočejo li iz naših otrok napraviti analfabete, koiili je v starih pokrajinah že toliko? Nismo proti teinu, da se naš? otroci uče tudi italijanščino, a učni jczik lxxli mater- ni jezik, t. j. slovenski! Od te svoje zahteve ne odjenjamo, dokler pravica ne zmaga krivi'ce, katcro nam ie na- redila zloglasna šolska reforma. pa naj nas zasledujcjo razni (iilotti-ji in njegova kompanija kakor hočejo. Ponikve. Ze dolgo nismo čitali v »Ooriški Straži« nikakega poročila iz naše va- si1; zato sem se namenil nekoliko opisati naš letošnji položaj. — Niti najstarejši ljudje v vasi nc pomnijo šc tako slabe letine kot je Ictos. Celo poletje nas je neprestano obiskova- lo neurje s točo. Z\ta nismo ravno po- kosili kot se jc to godilo ponekod, to- da pridelali sino ga komaj polovico od dmgili letin. Ajda pa jc popolno- ma vničcna. Ni bilo zadosti. da jc vsled vremcnskih nezgod vničcn ma- lone ves lctošnji piüelek: dne 25. scptembra ga je neurje namreč del- no vnieilo tudi že za prihodnje leto. Okrog 9. ure zjutraj je namreč pri- čelo deževati kakor iz škafa. Voda je vdarila črez ceste na polja in njive. ter tarn odnesla kar cele plastH zem- Ije posejane z ozimino. Ccstc in pots je voda popolnoma vničila tako, da so postala neporabna za vsako vo- žnjo. — Ljudi se loteva naravnost obup. In kako tudi ne? Draginja žita, katerega si bodo morali ljudje mnogo nakupovati, vedno bolj narašca. Ra- zni veliki davki in se vse drugo teži našega gorskega kmeta; dohodkov in druge pomoči pa ni od nikjer. -- Ola- vni dohodki, ki smo jih imeli. so bili od žganjekuhe, sedaj pa tudi tega ni vcč. Sadjc je posebno letos vse po- kvarjeno od toče in ie tudi za suše- nje neporabno. — Tudi mi zelinio, da bi sc nam olajšala pristojbina na žganjckuho kakor se je to ugodilo vinogradnikom, ko se je odpravil dr- žavni davek na vino; kakor pa sliši- mo. je menda popolnoma zaman na- še upanje in naša bodočnost čim- dalje bolj črna. Vaščan. Vitovlje. One 22. m. in. se je ponesrečil tu- kajšnji zidar Anton Pirjevec v bližini Plavi. Sel je s svojim sinom in zetom z doma na delo v Deskle. Ko so vsi trije prišli v Plave na postajo, je vlak ravno odhajal. Mla.jšima se je še posrečilo, da sta ga dohitela, oce je pa zaostal. Napotil se je proti De- sklam peš. Dohitel ga je neki tovorni avtomobil s pripetim tovornim vo- zom. na katerega je hotel skočiti. ^o- fer se pa ni ustavil, temveč mu je za- mahnil z roko, da ga ne sprejme, Bi- lo je pa že prepozno. Mož se je že oprijel avtomobila in hotel skočiti nanj. Pri tem mu je pa zdrkni'lo in je tako nesrečno padel. da je prišel, ker je bilo ravno na ovinkii, i^od težki zadaj priklopljeni voz. Ta je šcl če/. njega in ga tako zmečkal, da jc ne- srečncž kmalu potern izdihnil. N. |>. v m.! Kal nad Kanalom. 25. t. m. jc bila tudi pri nas povo- denj. Niti stari ljudje ne pomnijo ta- Kega naraščanja vod. Nekatere nji- ve je kar odneslo; poti so seveda vse vničene. Najhujše je bilo v Koprivi- šču. Ker leži vas v dolini. je voda pridrla od vseh strani. Nekateri niso mogli niti svoje živine izgnati iz hle- vov. Hvala Bogu, da je naliv kmalu odnehal, a polja so vseeno po večini vničena. Ljudje gledajo z obupom v negotovo bodočnost, ker je vladna pomoč tako, tako — daleč. Iz Vipavskega. Kakor čujeino namerava vlada na- kloniti vipavsko-kraškemu vodovo- du izdatno svoto L. 10.000. — Pri- poročamo skrbnemu in brihtnemu podprefektu Nicollottiju, da prepusti to svoto najboljšim »finančntkom« Jiilijske Krajine: Luliku. .lerkiču ter nad vse tocnemu dorenberškemu Vodopivcu. Vsi trije. posebno pa L11- lik, so se izkazali za gospodarsko tcmeljito izvežbanc in podprefekt Ni- collotti napravi s tem svojim prijate- ljcm in zaupnikom veliko uslugo, sebi pa mirno vest, da se bo porabil de- nar v prave svrhe. Vzorni »finan- čnik« Lulik jc sprejti od razpušče- nega županstva svetokrižkega dne 27. dec. 1.1. prcko 4000 Lir. S tem de~ narjem je tako dobro gospodaril. da ga jc opozoril celo njegov intimni po- krovitelj Nicollotti mescca julija t. I. da bo treba vrniti denar občini. Baje mu je pod|)refekt popustil obresti od dolga pri občini. Zgodilo se je to naj- bržc vsled zaslug. ki si jih je priboril Lulik za Nicollottijev fašizem. Tržne cene v Gorici dnc 6. oktobra W24, (irozdjc 1.10 do \M \. k«; kostanj W vin. do 1.J0 I. kc: pnradi/niki (>(i do SO vin. kn: fivrc W) do 7li vin. k«: hrtiSkc 1 do \.M) L ks: iabolka M do so \-in. ke; fižol v stročju OH vin. do 1.10 L kjj: >irah 2 do 2.40 L kg; krompir M) do 40 vin. k«:. Stran 2. ¦OORISKA STRAZA« DNEVNE VESTI. Nova industrijska Sola v Gorki. Mnogi star iši so začetkom šolske- ga Iota v zadreg?. Kam nai vpišejo otroke, ki so že končali ljudsko solo? Mnogim, posobno tibožnejšim stari- šem bo p'av prišla nova industrijska sola, ki se letos otvori v Gorici. Ta zavod je edini tc vrste v .luliiski 13e- nečiji. Sola obsega dva oddelka: za strojnike (mehanikc) in uiizarje. Vpi- sati sc morejo dečki, ki imajo nad 13 let. Deeki. ki so dovriiili meščansko šolo ali dopolnilno solo (coinplemen- tare), se sprejmejo brcz izpita, drugi morajo položiti sprejenmi izpit. Sola traja tri leta. Poučuje se teoretično 24 iir na teden in praktično 24 teden- skih ur v šolski delavnici. Letna sol- ska taksa zriaša 3U Iir. Iz sole naj izidejo mladeniči, ki bodo v svoji stroki tcmeljito izobraženi, iz nje naj izide izobražen delavski stan. Zahvala gospodu podprefektu. Pred ttdni je razposlal Deželni kiiietijski urad v Oorici okrožnico, v kateri pozivlja županstva. naj po- šl.icjo podprefektu kom. Nicolottiju v Gorico zahvalno pismo. Zakaj? Ker je vlada odpravila vinski davek, za kar ima bajč posebne zasluge g. gori- ški poclprefekt. Kakor da bi bila vla- da odpravila vinski davek samo za goriško okro/je in ne za vso kralje- vino... Komu pa se bodo županstva zahvalila za novi davek na sladkor in kavo? Ali mar tudi g. podprefektu Nicolottiju? Reka umira. V tržaškem listu »II Piccolo« je priobčil znani reški profesor Susmel qlanek »Reka, timiraiioče mesto«. Clankar pravi, da Reka že deset let ne dela in ne služi. In zdaj, ko je pri- šla v naročje Italije, se izpolnuje na- jxived, da bo Reka tfsto uro, ko za- sede .lugoslavija Baroš. začela umi- rati. To se zdaj godi. Oliarne so za- prte. ladjedelnFce liirajo. ribarne za- ston.j čakajo naročil iz Italije, druge nianjše industrije so popolnoma o- hromele. V zameno za vse to pa je prebivalstvo začelo poskakovati od veselja, ko je vlada raztegnila vse davke na Reko. Zakaj je vlada za- menjala Rečanom krone v lire v raz- meriu 40 do 100? To je težak udarec za mučeniško mesto. — Reka se ne more dvigniti', ker .lugoslavija nape- ljuje ves promet v druge luke. Vsem jadranskim pristaniščem je Jugosla- vija priznala znižane tarife. le Reki je odrekla to olajšavo. Tako bi mo- rala po prebrisanem računu Jugosla- vilie, Reka umreti in iz niene smrti naj bi zacvetel Sušak. Člankar kon- čuje, da le Mussolini zamore rešiti obubožano mesto in dvigniti Reko iz obupa. Italijanska komunlstična stranka je septembra meseca preštela svojc vrste. Stranka šteje 22.000 članov, ki so seve vsi pravi1 agitatorji. Tako poroča tržaški »II Lavoratore«. — V Trstu so komunisti začeli izdajati list za žene in dekleta pod naslovom »La Compagna« (Sodružica). Komu- nisti torej zopet skušaio pri'ti do moči. Vitežki Giunta. Napoljski list »Roma« je priobčil pred par dnevi vest, da je znani fašis- tovski prvak Giunta odložil podpred- sedniško mesto poslanskc z'bornice. Ko je prispel list v Rim, ie raznaša- lec Iistov v reklamne svrbe glasno javljal to senzacijonelno vest. Prišel je pred neko kavarno in tudi tarn nu- dil časopis z razglasevanjem te novo- sti. Naenkrat pa stopi pred njega vi- sokorasel gospod, ki s krepkim gla- som izjavi: »Poslanec Qiunta sem jan in ni res, da sem odložil podpred- sedniško mesto.« Predno se ie pre- od gospoda par gorkih zausnic. Na- plašcni raznašalec zavedel. je dobil dalnjim ljubeznivostim se je odtegnil z naglim begom. Poslanec Oiunta je po tern korajžnem dejanju zopet mir- no sedel k svoji mizi. Znašati se nad nedolžnimi je pac vsakdanje opravilo poslanca Qiunte" in sličnih vodfteljev! Anglija pred volitvami. Mac Donald je izpolnil besedo, ki jo je zastavil Irski. Parlament1 je z veliko večino sprejel pogodbo za raz- sodišce v sporu glede ulsterske dežele. Zdaj stoji delavska vlada pred novim bojem. Predložila bo zbornici zakon o pogodbi z Rusijo. Konservativci in liberalci so proti brezpogojnemu pri- znanju sovjetske vlade. Mac Donald pa pravi: če zbornica tega zakona ne sprejme, razpustim parlament in po- tem naj ljudstvo odloči. kdo ima prav. Delavska vlada bo v tern slu- čaju razpisala volitve. Volitev pa se liberalci bqje. Zakaj delavska stran- ka bo stopila pred ljudstvo z bogati- mi uspelii in trdno upa, da bo pribo- rila 50—60 novih mandatov. Volitve bi' se vršile že sredi novembra. Prijatelji slovenske pesmi! V nedeljo 26. oktobra ob 4. uri po- poldan priredi prosvetno društvo »Mladika« v Gorici svoj prvi večji koncert. Vspored je prekrasno izbran in vestna priprava obeta mnogo u- metniškega užitka. Opazarjamo že danes na to prireditev, da zlasti oko- lica ne zamudi lepe prilike za poglo- bitev glasbene izobrazbe. Za vojne pohabljence. Vojni iiivalidi, tudi oni bivšc avstro - ogrske armade, ki rabijo sestavne dele za urotLZc naj sc obrnejo na tukajSnjc udni- žuije vojnih invalldov (Assozlaclone Nazio- n:ilc fra Mutiliiti cd Iiivalidi di gucrra ¦ - Sczioiic di Oorizia. Via Morclli 26), katcro jih jftii ho oskrbclo. Fantje, romarji! Deset let je minulo, odkar je za- čelo evropsko klanje, deset let, od- kar so mnogi izired vas inorali s ttžkim srccm in ncpopisno grozo za- grabiti za orožje fa zapustiti Ijublje- ne domove ter vse, kar je tako tesno z njimi zdmženo. Mnogi ste se iz turobnega plesa vrnili zdravi in veseli, mnogo vaših tovari'sev pa je ostalo v hladni zemlji prostrane tujine. Ali ni priinerno, da romate k sve- togorski Materi božji, da se za srečno prebita leta vojnih grozot zahvalitc in da se obenem spoinnite tovari'sev, ki ste jib ostavili na bojnih poljanab? Primerno je! pravi jo tisoči pleme- nitih mladeničev naše dežele. ki se pripravljajo na veliko fantovsko ro- manje na Sv. Goro 12. oktobra 1924. Vsßored bo sledeči: 1. Ob 8. uri zjutraj skupno sveto obhajilo. 2. Ob 10. uri zjutraj peta sv. niaša z govorom: »Fantje, stražarji presv. Evharistije.« 3. Ob 2. uri popoldne govor: »Fan- tje, vitezi Marijini«, nato pete lita- nije M. B. Po cerkveni slovesnosti sc mirno in dostojno razidcte, kakor ste prišli. Za hrano mora vsak romar sain skrbeti. Spovednikov bo na Sv. Gori mnogo, toda vkljub temu svetujemo, da skušate mladeniČi sv. spoved o- praviti dorna — ali pa na predvečer v Gorici. — Po možnosti ne pridite na Sv. Goro na predvečer, ker je preno- čišce slabo, mraz pa tarn gori po noči že precej pritiiska. Žene in dekleta naj 12. oktobra lepo ostanejo doina ter molijo za lep uspeh romanja svojih najdražjih. Pri spovednicah in obhajilni mizi bodo imeli ta dun brezobzirno prednost fantie. Ce nam Bog da lepo vreme, bo 12. oktober za naše mladeniče same in pa za vso našo deželo najlepši in najsrečnejši1 povojni dan. Fantje, na noge! Vaš dan se bliža, naj vas najde pripravljene!! Prosvetna zveza. Obtni zbor Prosvctnc zveze sc bo vr.šil v nedeljo dne 26. oktobra v Qorici. Dništva in okrožja so dolžna poslati delegate. Sestunek gfr.'duhovnikov je določen za četrtek 23. okt. ob 9. uri v prostorih Pro- svetne zveze. Namenjen je oniin m-, ki se zanimajo za vprašanja našena prosv. Riba- nja, pa sc v nedeljo (26. okt.) nc morejo vdeležiti občncga zbora. Saročniki »CoJulča«, kl še niso prcjelt zad- nje Stcvilkc. naj blacovolijo nckollko potr- peti: pride v kratkem! Hlokc za »NaS dorn« je treba vrniti du 10. oktobra. Listnica Političnega druStva „Edi- nosti" v Qorici. 1. Drozgii Katarina, Gorica* Via Rattut ši, 14: Zfdasite se čimprej v tajništvu. 2. S. /•'. Bistrca ¦ Zavrečka: Vaši po- datki v pismu so premalo natanüii. Odeo- voritc nam na slcdeča vprašanja: 1. Ali stc napravili prošnjo po sinu all po možu, 2. Stcvilko in imc polka, pri katerem je služil sin oziroma mož; 3. Ali je bil sin (oče) ra- njen, ali je zbolel, kje, kdaj, v kateri bol- nici je bil? 4. All stc prejemala vojaSko pod- poro, koliko in do kdaj? 3. Kodelja Ivan, Gorica, Via S. Caterimt 14: Zslasite se v tajništvu! 4. Medvcd Tercza: Perati, Livek: Sporo- čite nam inie Vašega iimrlega moža, pri ka- terem polku je bil, kdaj in kje je padel na bojišču. Ali ste po vojni prejemala vojaško podporu, koliko in do kdaj? 5. Martin Moiina, Idrsko 19. Sporočite tuiin pismeno. še holic pa. če imate priliko. ustmeno, natančnc podatkc nledc Vaše in- validninc. I. Ste bil vojak in kje? 2. Kdaj ste bil ranjen. kam? 3. Kdai in kam ste vlo- žil prošnjo za pripuznanjc invalidne pokoj- nine? Koliko vas je v družini? Kdaj in kje ste bil pri zdravniškem pregledii? 6. Nemec Matevi, Ročinj: Vašega pistna ne moremo nikakor razumeti. Zato priditc v tajništvo, da se ustmeno pogovorimo v Vaši zadevi. Cc pa bi nc utcenil priti v taj- ništvo, naprosite. da Vam kdo napiSe ra- zimiljivo pismo, v katerem naj navede na- tančiic podatke Riede priznanja invalidne pokojninc. 7. Anton Sivec, Magora 7, Dreinlca: Spo- ročitc nam: Kdaj ste šel k vojakom? Pri katerem polku ste bil? Kdaj, kje in kako ste nil ranjen oz. obolcl? Kdaj in kje ste bil pri zdravniškem pregledii? Kdaj in kam ste vložil prošnjc za priznanje invalidne pokoj- nine? 8. Andrejiič Stefan — Voice: Vi nimate pravice do vnjnc invalidnine. Laliko pa zah- tevate pokojnino od podtjetja. pri katerem ste služil. 9. H. S„ hlrijti: Prejeli. Se nomo dogovo- rili z odvetnikom. 10. V. A. Kozaršče št. 10: V Vaši zadevi smo prejeli slcdcčo infonnaciio: Vi ste pre- jcli od Hip. zavoda v Oorici lir 75.000 pred- ujma. liip. zavod je mislil, da nc bo krit s konkordatom na stavbi, zato si je hotel pri- skrbeti kritje še potom premičninskega kon- kordata. Danes je pa vsaka ovira odstranje- na za izplačilo premičninskega konkordata. Hipotcčni zavod v (iorici je že 28. 6. 1924 poslal finančni intendanci v Trstu »nulla osta«, da se Vam lahko izplača premičnin- ska vojna odškodnina, ker je Hip. zavod že popolnoma krit s konkordatom za hišo. 1'ričakovati je, da Vam bo finančna inten- danca v Trstu v kratkem likvidirala prcmič- uinski konkordat. Cerovšfckov gospod Življenje Valentina Staniča (Spisal: Joža Lovrenčld) (Dalje.) 0 mi nespametni ino od naše po- /.rešnosti oslepljeni! Kako bi bil Ti mogcl nam še naprej boljša leta dati, kir smo mi Tvoje dari ino pridelke tako nelivale/.no, nespametno ino grešno nucali, ferderbali ino zameta- li! Ali, mi z veliko sramoto zdaj spo- znamo, da smo mi' zdai ravno to po- štrafani, kar smo mi takrat grešili! •-• S Tvojim tako velikim daroin, z vi- nom smo se mi špodelali. ali kakor živina se pi'janili! Ino Ti si naše trte pokončal ino tem ostalim si frugovit- iiost vzel! Takrat se ie vino neinarno /anietalo in zdaj ga šibki, bolni k po- krepčaiiju nimajo! Mi smo čcz po- trebo žrli, Tvoji darovL, te nam na- prejpostavljenc špiže niso nam. ka- kor Izraelitarjem zadosti dobre bile; mi smo skoraj vsako tadlati znali! In ali, zdaj bi mi želeli, kakor izgtih- Ijeni sin z otrobmi nasiteni biti! ... O mi vpijemo z njiin kakor Izraelci: Oče mi smo gresiü pred Tabo in pred svetom, kir smo Tvoje dari tako sla- bo nucali ino njih nevredni se stri- li!... O žihar bi se bil Ti takrat, ka- kor se je enkrat Jezus čez Jeruzalem, cez nas razjokal: O d:r bi bili vi dan vašega obiskovanja spoznalü... O prišli so čez nas revne taisti strašni dnevi Tvojega obiskovanja! Žibar zdibujemo mi v našib revah s Tvojim prerokom Jeremijem! Vse liudstvo je v jokanju kruh prosHo, vse to svoje je od sebe dalo, da bi si življenje oli- ranilo! Sirote smo postali brez po- močnika! Naše oči so otemnele, naša koža se je kakor peč posušila od gro- zovite lakoti! O da bi mi Tvoio šibo kakor zgub- Ijetiil sin k pridu storili, ne pak taistc kakor otrpnjeni Jeruzalemci od sehe pahnili!... Iz globokosti naših rev k Tebi vpi- jemo! Oče. sliši naSe vpitje!... ()d- tegni od nas šibo mrtvaškc lakoti!... Gospod iximagaj nam ... nil pogine- mo na morju lakoti!... Ne spomni se na grehe naše mladosti!... Grešili smo, mi vidimo in spoznamo to oat- no pred Tabo in pred svetom! Ali ni- smo vredni ne Tvojib dobrot. kiV smo pri njib tako grdo grešili... Rekel ie sicer ja enkrat Tvoj sin: Ni prav, da bi se krub otrokom vzel in psom — neyrednim vrgel — a z ženo v evan- geliju zdihujemo mJ: Ab gospod, tudi psiči živijo od drobtin svojega gospo- darja! — Tvoji otroci nismo mi ne več, nehvaležni grešniki smo postals! Namesto od Tvoje šibe poboljšani biti, smo se mi še bolj od Tebe obr- nili — smo še bolj zdujeli!... Vsak- danske tatvine ino drugi grehl kaže- Jo, kako daleč smo mi z našo hudo- bijo prišli!... O, da bi se tudi z tia- mi to ne godilo, kar si Ti Izraelcem žugal, kir sf rekel: Nebo in zemljo vzamem za price, da sem ti pot k dobremu pokazal! Ako ne hos moje zapovedi držal, te born ostro poštra- fal; ne bo pak to pomagalo, tako ho- čem štrafengo sedemkrat večjo sto- riti... dokler ne bom Tvojega trdcga vratu polomil!... 0 nebeški oče. strašni, pravični Bog! Ako boš Ti nam še zanaprej nesrečna. nerodovit- na leta poslal, tako bo lakot nas vse v našiih grehib pomorila! Zaslužili smo mi to, sami priznamio. kir z na- šimi revami so tudi naši grehi rasli! Sicer je naše trdno naprejvzetje -• Tvoje dobrote zanaprej bolj panietno in bolj bvaležno vživati', grelia se varvati, iz katerega vse budo pride! Ab ab, kolikokrat smo mi že tako na- prejvzetje storili — ino smo vender vsak rat spet grešili! Ti vidiš že zdaj, da bomo mi. ako nam spet eno dobro leto pošlješ. ta- krat Tvoje dobrote morebiti ravno tako nehvaležno, neinarno ino ravno tako grešno vživali, kakor v preteč- nih dobrih letih se je zgodilo biloL. Kir naše sree ni še omečeno, n{ se razsuto, ni še poboljšano; kir mi za- voljo naše hudobije Tvoje šibe tudi zanaprej še vredni smo — ah, ()če. ako se čez nas ne mores usmiliti, us- mili se čez nedolžne otroke! Oni za- morejo le proti nam jokati. Tebe ne znajo še za kruh prositi! Naši stariši ino mi smo grešili — ino našj otroci na.še pregrešenje plačujejo! — Oče, daj sirotam kruha, mi ga jini ne mo- remo dati! Kir Ti nas grešnike po za- služenju tepeš, tismili se čez nedolžne! Pošlji ()če, ah posiji nam zavoljo nedolžnib eno žegnano dobro leto! Daj naši zemlji, trtam in našemu drevju to zgubljeno frugovitnost! Dr- ži od fruge naše zemlje, od sadu na- šega drevja ino naših trt šibo toče ino škodljive rose. Daj naši drugi materi, trtf, to vzeto frugovitnost na- sal! (Dalje pride). , Strun 4. »ÜORlSKA STRA2A« Gospodarstvo. Simodoiska goveja pasma na Vipavskem. Ko so prcd približiu) 25. k'ti za- ecli vpcljuvati v Vipavsko dolino bi- ke simodolskc pasnic, jc bila živino- reja pii nas zclo zaneinarjena. Kmetje so ccnili govejo živiiio lc, da jim je da- jala nckaj gnoja za izčrpanu polja. Ni- liče iii inislil, da bo prišcl čas. ko se bo vcčiiia kmctskili gospodarstev lno- tfla dr/uti po koncu z živinorejo. Ko so po j rizadevaiiju pokojnega dcka- na Erjavea dobli v Vipavo prve bi- kc-plcmcnjakc, sc Ijudje niso niogli naouditi krasiiitn, krepkinn telctom, ki so jili skotcvale krave domacega rodti, katcriin je bila vcepl.iena simo- dolska kri. Ljndju so začcli tfojiti xi- vino, skrbcli so za dobro pleinc, ker so vi'dcli lope uspclie. Polagoma so izločevali iiialovredno živiuo in sko- ro neopažcno se je izcimila visoko razvita zivina, ki je bila našim kiiie- tom v pravo veselje, ker so jo tudi laliko prodali, saj so našli za vole in krave kupee v celi Furlaniji in cclo v Italiji. Živinoreja je postala važna gospodarska panoga in v kme- čke domove se je začelo vračati bla- gostaiije. Zato pa ni iiič čudnega, če se Vi- pavci upirajo nanieri, da bi se vpe- Ijala siva pasma. ki ni samo bolj maj- hna, atüpak počasi dorasca. Dočiin doraste simodolsko pleme v .5—4 le- tili, se niora čakati govedo sivega pleinena 5—6 let. In telcta, ki jili skotevajo in se pro- dajo mesarjem v zakol bodisi vsled cnega ali drugega vzroka, koliko se dob* več zanje, ker so bolj težka. Ker pa rediino žival vsled treli glav- nili dohodkov, to je zavoljo mesa, mleka in cfela, rečemo laliko. da si- modolska pasma preka&a sivo v vsem. (ilede teže je to takoj očitno. Olede mleka je res težje dogiuiti, ker če je bik-plemenjak mleenega rodn, lx)do tudi po njein zaplojena teleta (potomci) dobri. Če pa bi:k ni mle- čnega rodu, tedaj ne bo nobeno ple- me naredilo čudeža. Mi si moraino sami |)omagati in z doslednim odbi- iT.njein zaploditi najboljšt' mlekarski rod, ki je mogoč v naših razmerali. Kar se pa glede dela tiče, je res, da so simodolei bolj počasni. to pa sa- mo. ker so v poznejših leti4i zelo te- žki. Da imajo simodolei slabe parklje, to menda ne bo držalo, ker je treba pomisliti. da vol z 200 kg ne potrebu- ie tako močnega podkovanja kot vol /. 500— 9(10 kg. Za domačo potrebo pa simodoleev še podkovati ni treba. Zdi se mi1 nerazumno, da bi pri da- iiašnji visoki ceni zeniljišč in dragili delavcili redili manjvredno živino. Za naše kinetijstvo bo veliko boljše, čc se oprimemo vzreje in negovanja živine najboljše kakovosti ter se po- leg tega zadružno lotiino umnega mlekarstva! Pleme, ki je tekom 25. let dokazalo, da ima najboljše kako- vosti, je za našo dolino brez dvoma ' simodolsko. Josip BozK- t. č. tajnik živinorejskega odseka v Vipavi. Poučno kmetijsko potovanje. Urad za kmetijski potovalni pouk, odsek Aidovščina, obvešča kmetoval- ce. da namerja tekom oktobra prire- diti poueno potovanje v svrlio pron- čevanja kmetijskega razvoja v naši deželi. Kdor se hoče tega potovanja ndeleziti, naj se javi po dopisnici na imenovani naslov ter naj pristavi naj bo li potovanje eno- ali dvodnevno. Ostale podrobnosti se bodo še ob- javile. Priobčujemo radevolje to obvestilo, ki nam ga je poslal kmetijski urad, in ixizdravljamo zdravo misel. Pripomi- njamo samo, da naj se brezpogojno poskrbi za to, da bodo kmetovalei na IKJtovanju dobili potrebna pojasnila in razlage v slovenskem jeziku. V na- sprotnem slučaju je prireditev brez- plodna in brez predmetna. Sirite JaUolnin Pozor, kmetovalei I Pri »Deželnem kmetijskeni uradu« v Ajdovščini so se zglasili nekatcri kupei za seno iz Vrpavske dolinc. Kmetovalei, ki ga imajo na prodaj, naj se obrnejo naravnost na imeno- vani urad. Valuta! Dne 4. oktobra si dobil : za 100 franc, frankov 120.25 do 120.75 Lir za 100 belg. frankov 110.— do 112,— Lir za 100 švic. irankov 435.— do 438— Lir za 100 Cei.-siov. kron «8.— do 68.40 Lir za 100 dinarjev 31.80 do 32.20 Lir za 1 Sterling 101.80 do 102.- Lir za 1 dolar 22.70 do 22.85 Lir za 1 zlato marko 5.40 do 5.50 Lir za 100 avst. kron U.0320 do O.0330 cent. Beneške obligacije. Dne 4. oktobra: Srednji kurs L. 83.14, v I Trslu S2.3O, v Milanu 83.50, v Rimu 83.— L. Odvetnik dp. HENRIK TÜHÖ naznanja, da je odprJ pi- sarno v Ljubljani, Du- najska cesta st. 17-I nad- stropje.------------------------ LEPO POSESTVO pri Mariboru ob železnici obsegajoče okrog 40 oralov sveta, enonadstropno vilo, (stan na razpolago) pristavo. viniča- rijo, žgaiijtžgalnico itd. v polnem obratu se proda po zmerni ceni. Vprašati Vorsič naslednik. Maribor, Slomškov trg 16. ZA TRQATEV so na prodaj sodi za 30 liektolitrov. Via Aseoli št. 25 pri zalogi vina Tulipani. IVAN KACIN, Gorica v Raštelu St. 12. Izdeluje eerkvene orfrfje. harrno- nije, glasovirje, uglasuje in popravlja. Velika zaloga pianinov, violinov, ki- tar, mandolin, strun. Harmoniji in glasovirji iz druge roke vedno v za- logi. Izposojuje vse omenjene instru- mente. Za vsa dela se jamči. OKRAJNA POSOJILNICA VKA- NALU bo imela dne 19. t.m. ob 3. uri pop. v uradnili prostorih svoj redni občni zbor z običajnim dnevnlm redom. ________________________OPBOR. UMETNA QNOJILA: Tomaževo žlindro in kalijevo sol oddaia Kmetij- sko društvo v Vipavi. PRODA SE LEPO POSESTVO, oddaljeno 20 niinut od trga Sv. Lu- cija, obstoječe iz nove liiše, pripravne za gostilničarsko obrt in za sprejem letoviščarjev, 4 ha gozda in 1.3 ha zernljišča. Pojasnila daje odvetnik Mirko Koršič v Oorici, Viale XX Settembre. Lloyd Sabaudo. V kratkem odideta iz Genove: v Severno Ameriko »Conte Verde* 14. 10. 1924. »Conte Verde« 18. 11. 1924. Vožnja iz Qenove do New Jorka traja 9 dui; v Južno Ameriko »Conte Rosso« 6. 11. 1924. Vožnja iz (icnove do Buones-Ay- res traja 13'/, dni. »He d'Italia« 18. 11. 1924. »Tomaso di Savoia« 26. 11. 1924. Vožnja h Oenove do Iiuoiies Ay- res traja 19 dni; v Avstralijo »Moncalteri« 15. 11. 1924. Za potiasnila in vpis obrnite se na agencijo F. Rosich, Gorica. ulica Contavalle 4. Zdravnik dr. RADO SFILIGOJ se je preselil *^p| na Travnik St. 5, I. (nasproti lekarne). Naznanilo in zahvala. Potrti ndznierne žalosti naznanjaino, da jo naäa nad vse ljubljena so- progn, mati in sinaha gospa Marija Lipušček, roj. Kragelj iz Zatolmina St. 41 dne 30. septembra ob 5. uri pop. po dolgi in mučni bolezni, previdena s sv. za'..ramenti izdihnila svojo blago dušo. Pogreb predra^c ranjke se jo vršil dne 2. t. m. ob 8. uri zjutraj na dom^Cx1 pokopališče. Tern potom se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa gosp. dr. Alfonzu Serjunu in preč. gg. dušnim pa- stirjom iz Tolmina za tolažbo ob času njcno dolge bolezni terza mnogobro- jen sprejem pri pogrobu. Zatolmin, dne 3. oktobra 1924. | Žalujoči: Josip, soprog Ivan in Josip, sinova - Marija, hcorka — Josip, tast, Jožefa, tašča, Aliha, svak TerezJja, svakinja ABADIE? Evo vam Abadie! NojizvpstnejSi cigorefni papir Naš zobozdravnik dokfor Lojz Kraigher specialist za boleznl u ustih in na zobsh, sprejema za vsa zobozdravnišita in zobo- tehnišhs oppaviln v GORICI - na Travniku 20. Prodajalne „Cevljarske zadrnge" v Mirnu Gorica, Corso Verdi 32 - Trst, Via dei Rettori 1 ter komisijske zaloge po celi Julijski Benečiji so založene jß^ z „Adria-Sandali" -p^ lf-tošnjega izboljšanega izdelka. EB«|B ozdravljena z najnovejšim pasom BROQCK Mirodilnica in dišavnica E.Grapulin- Gorica naspr. Ijudskemu vrtu, Corso Verdi 27. ______________________________________________j Prva slovenska tvrdka JOSIP KERŠEVAN! Gorica, Piazza Duomo St. 9 (desno) priporoča svojo trgovino najizvrstnejših šivalnih strojev iz svetovno znane nemšketovarne .MUNDLOS'.dvokoles znamkeorig. „KOLUMBIA", belgijskih puSk ter vse k tentu spadajoče predmete. Brezplačen poduk v umetnem vezenju, šivanju in krpanju. i Lastna mehanična delavnica in popravljavnica Piazza Duomo 5 (vogaL ulica Rabatta). PODRUŽNICA Ljuhljanske hreditne banhe p Gorici Corso Verdi „TVfjovski Dom" Telefon žt. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka uelniška glavnica CENTRALA Rezerva SHS in rezerve: ¦ i/idi I ANA Din> Din. 50,000.000 LJUPLjnnn 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 41/2°/o- Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje