v lažnjivi obleki
Letnik II
dvakrat, kedar ga je volj
20 kr., Č
Posamezne številke se dobivajo po 10 kr. v Klerr-ovi bukvarnici na vélikem trgu št. 313

Volilci po slovenskih deželah!
Ker ste lansko leto „Brenceljnu“ kljubovajoči, volili same Slovence in ne enega tistih mož , ktere Vam je „Brencelj“ priporočal, so deželni zbori razpuščeni..
Zdaj pa imate! Po Vas voljeni možje so se na Da-naji nemškutarski stranki uperali in so jo celó potegnili iz državnega zbora. Njihova trma je prekucnila Gfiskro in Hasnerjevo ministerstvo in zbudila hudo nevoljo nemškutarjev, kterih je jeze nekaj skoro popokalo.
Pa kaj je to vse pomagalo? Nič, še toliko nimaSte-Vi od tega, kar je za nohtam črnega. Ker so vsi deželni zbori Vaši razpuščeni, bote morali vnovič voliti. Glejte no, da ne volite zopet takih,. kteri bi iz Dunaja bežali ali celó, tje ne šli !
Da pa ne pridete v zadrego in veste, koga imate volit, Vam bo „Brencelj“ izbral iz srede nemškutarjev in renegatov take, za ktere Vam je porok,da bodo šli gotovo na Dunaj sedet in se ne bodo tako dolgo vrnili, dokler se jim bo po 10 gold. na dan plačevalo, če trpi državni zbor neprenehoma do sodnega dne.
Ubogajte saj zdaj „Brenceljna“ in volite može, ktere Vam bo nasvetoval s prepričanjem , da je vsak od njih prav gotovo ali nemškutar ali renegat,; kar je vse enakol Ne dajte se slepiti po Slovencih, ker Dežmanove grablje še zmeraj prežijo, da bi koga mahnile.
Tedaj še enkrat se Vam zatrobi: Slovencev ne volite, držite se nemčurjev in renegatov!
Dr. Brencelj,
predsednik nemČurskega volilnega odbora.
Ponudba zarad sprave.
Kako Ti je pri srcu, Korel, ali kako Ti je vsaj tam, kjer imajo drugi ljudje srce? Ves svet se pogoduje, vse se hoče sprijazniti in — „Wo alles liebt, kann Karl allein nicht hassen“, ali po kranjsko: „Kjer se vse kušuje, se Korel sam ne pridušuje“. Pa saj mi ni treba prestav-
ljati, vem, da umeš nemščino, dasiravno si le nemškutar, in tudi slovenščine še nisi pozabil, odkar si na „proklete grablje“ tako nesrečno stopil, da so Te po nosu in po žnablih mahnile.
A to so „tempi passati“, kakor pravi Lah, za take pretečene čase dá žid toliko, kakor za odstavljeno ministerstvo ali za Giskro, po kterem je Tebi tako žal. Naj v miru počiva!
Vrniva se nazaj k predmetu. Poslušaj me!
Vse si podaja roke in čeravno Potocki. od kterega Ti nič prida ne misliš, ni naredil sprave s Cehi, vendar to naju nič ne briga. Če se Potocki s Čehi ni mogel sprijazniti, še ni nikjer zapisano, da bi se ne sprijaznila mi dva. Poslušaj me tedaj.
Dolgo se že kavsava in lasava in če se tudi včasih ljudje smejejo, mi-dva le vendar trpiva, in si bova prej oskubila glave, ko pa se bodo ljudje nehali smejati. To gré tako-le,. Korel. Ti daš meni svoj „Tagblatt“, laž-njivo obleko že imam, in Ti postaneš „Brencelj“. To bo smeha! To bo kupčija, veliko boljša,,-ko z maslom, kulturo in nemškutarijo ; to blago se je. v Sloveniji nekaj osmradilo in noče nič več kupcev vabiti. Svoje „proklete grablje“ mi daš po vrhu, saj je stara roba, nad duhovščino in Slovenci sploh strašno skrhana, tedaj komaj toliko vredna, ko slavna adresa ljubljanskega konšt. mestnega zbora na ministerstvo.
Ubogaj me Korel! ,Saj sva bila nekdaj prijatelja, to je bilo takrat, ko Ti še :nisi bil v „vicah“. Ne ñósi se tako možko , kakor da bi bil prvi „fant iz fare“, saj nimaš še petelinovega perësa na klobuku in tudi ne porcelanaste „fajfe“. .. .‘-.'V'-.-. .	'V-"1’'
Tudi sem pripravljen prevzeti vodstvo nemškutarske stranke, konšt. društva in grem pri ljublj. konšt. mestnem zboru celó v „vice“ za-te, da se le sprijazniva. „Tetka“ se bodo morda malo jezili, a vsem ne moreš vstreči, Korel, tedaj še enkrat, ubogaj me, če ne, se nama utegne pripetiti to, kar se je pripetilo deželnim zborom: ministerstvo naju bo razdrlo.
Če se sprijazniva., ne prevzameva nobene dolžnosti. Le to Ti pa povem Korel: V državni zbor tudi letos ne bova šla! Najbolje je tudi, če spustiš konšt. društvo in svoj mestni zbor na odpust (urlaub), ker zdaj še ni prazne slame mlatiti, za drugo delo pa nista prav sposobna,
Če Ti je vse po volji, pa greva „likof“ pit v čitalnico ali v kazino, meni je vse enako; bom pa jaz dal za prvi polič, Ti pa za druzega.
Daj roko, pa greva! Mož beseda! Proklete grablje!:
„Brencelj**.
Rešpehtarjova kuharca.
Vam je blo dolg cajt po men, kaj ne, k’ se že štirnajst dni nismo vidli. Ja veste, ta cajt se je velik zgodlo, jest in pa Žefa sva se zgubale.
Veste, kaj se prav „zglihat se?“ če se dva skregata, koker na per-gliho štatgoltarjov ku-čar pa p.lajbsov pedin-tar, eden je mešekutar, eden pa Slovenc, tok ne morta bit zmerej v špetir, enkrat se morta Bperjaznit in eden drugmo odpustit.
Glih toko je blo med nama. Žefa se je za men-čurje, al kok se jim že prav’ po ta novem, je3t pa za Slovence potegvala, potlej sem jo pa vender jest prehauptala, k’ sem reklar da na tiste meškurje so tud’ Nemci nudi, kar je tud' res, ker Neme in meškur al meškutar ni vse glih.
Tam na Pemskem nek, k' so tist rešpehtar doma, k’ se jim reče Stedrih in so tud gmej rot, tam v Prag nek, ker je bil sv. Janez Nepomuk v udo vržen, je en smenj, k’ za nekej glihajo, menda se reče „forfašeng“ in „deklaranta“. Ne vem, al je to kakšna govedna al je kaj druzga; ta drug pa ima toko človeško imé. More že bit’ velik vredna al pa prevsok šacana, da ne morjo zglihat.
Žefa je rekla, da je „ferfašengo“ gnal sam ta velk ministront Potočnik na smenj ; se mu je- že znucala, k’ so jo preh na Dunaj tok martral. Men se zdi, da je to tista kobila , k’ so jo preh zmeraj tist liberaluhi jezdaril, pa vendar ne vem za gvišno, da b’ mogla na to perseč. Ta drug pa prav Žefa, da je en konj, k’ so votli mešku-tarji na njem jahat, pa ni votel prit na Dunaj. Lej te, da je že žval tako kunštna, da je vedla, da b’ jo na Dunaj znucal! Če bo tist oberministront Potočnik votel za tistga konja zglihat, : bo pa mogel znucano kobilo in še kaj druzga na vrh dat. Toko je, če človk ne zna žval šacat. Zdaj ga bo pa velik koštala. Ke b’ jo bil preh kupil, b’ se bil bolj vozil in b’ jo ne bil toko brž znucal.
Rešpehtar, k’ sem bla preh per njih, se strašno gif-tajo nad tem, da se hodo Nemci pa Slovenci zglihal. Pravjo, da bo polej „Tagblatt“ zmerej prazen, da ne bo nič žoftnih šrift -noter in da bo žleht za tiste, k’ zdaj Slovence jed6, k’ jih polej ne bojo smel. Pa še nekaj se jim ferdrisa, da je šel tist pataljon z rdečim srajcam,'k’ mu pravjo „Sokol“, na Dolsko in ni bil nalajštan od kmetov: koker lan turnčki. To so šimfal na gomistrat, da jim je dal to derlaubnost! Pa polej zvečer , k’je šlo tolk foljka jim nasprot na ajzenpon, so šli gospod rešpehtar v kazino, pa so se zmešal med gmej foljk, k’ je „živjo“ vpil, pa niso mogli več vun iz srede, k’ so jih Slovenc ogradli, in so mogli marširat dol do sokolske kosarne , da s’ glih niso imel lušta. Pa eden jim je rekel, da morjo živjo-vpit, če ne bodo tepen, k’ je dans tak modi, da more vsak živjo
vpit ; so pa gospod rešpehtar, k’ niso mogli ven iz drenja, tud začel vpit živjo, da b’ ne bli lajštan, toko, da jih že cel teden jezik boli.
Zdaj pa prov fluhtajo in so šli že k spovdi k Dežman, ker je to gvavten greh, če meškutar živjo vpije. Pa saj tega b’ še jest ne imela povedat, k’ je pod štra-fengo prepovedan živjo vpit; na zadnje pride še polcija po gospoda rešpehtarja in jest bom uržah, če jih ženejo na rotovž.
Bom pa molčala, saj se bomo kmal spet vidli.
Pajk II.
Komaj se je podal Pajk L v pokoj in „Brencelj“ jel bolj lahko dihati in se prosteje gibati, kar mu prileti iz jasnega neba osupljiva novica, da Pajkov še ni konec.
Pajk II. je prav tiste krvi, ko Pajk L; on sicer ni glavar kake sodnije, tudi se ni kmetom z leskovino prikupil ali jim celó lase strigel; njegov stan je tak, da bi se ga „Brencelj“ nikakor ne lotil, ko bi ne bil vrste Za-vašnikove, Lesjakove itd., s kratko, Pajk II. je župnik pri Devici Mariji v Polji, tedaj jako spoštovanja vrednega stanu.
A „kar pajk rodi, brenceljne lovi“, je star, po „Bren-celjnu“ primerno prenarejen pregovor; Mož je tedaj nemškutar, in kar hujše, on je že skoro srenjske možake preveril, da so slovenske sleparije jim jako škodljive, da je slovenski diih spravil njihove sosede na Žabjek (kar pa ni res, kajti slovenski duh ni sodil Janjčanov in Vev-čanov in drugih), da vse skup ni nič vredno, kar Slovenci počenjajo itd.
Možj0 se ga nekako bojé, ker je sploh Pajkova rodovina na Kranjskem nekako čudno priljubljena, tako da že nektere matere svoje neubogljive otroke strašijo, rekoč: „Tiho bodi, Pajk gré!“ In deca ve, da to nič dobrega ne pomeni, in hipoma omolkne.
„Brencelj“ je že marsikaj čul o Pajku II., a dozdàj1 se še ni hotel va-nj zaleteti, ker ga je branil stan;, a zdaj se zaleti v Pajka II. nemškutarja, ne duhovna, in ga bo malo požgačkal. Ako pa se ne poboljša in še dalje plaši kmete z nemčurskim strahom ali slovenskim duhom, naj se pripravi. Za zdaj mu naredi „Brencelj“ le piko, drugič ga bo zapisal v, Črne bukve, in če to nič ne pomaga, potem —- pa saj vé vsak, kaj „Brencelj“ s takimi počenja, ki dobijo pri njem v zadržanju „dritte“.
Pogovori.
Tone. Zdaj se toliko bere o deklarantih. Ves, Jože, kaj pomeni ta beseda? ^
Jože. Deklaranti so tisti Čehi ali sploh poslanci^ kteri nočejo iti v državni zbor na Dunaj. Razttmiš!
Tone. Razumim! Tedaj je tudi Dežman deklarant, ker ni Šel na Dunaj v državni zbor;
Jože. Bo že, hahaha!
*
Jaka. Ti si bil od nekdaj že bolj bistra glava od mene, povej mi, je li res, da so vsi deželni zbori razen češkega razpuščeni in zakaj? k
Tine. Žato, ker ministerstvo upa po novih volitvah dobiti bolj pridne in ubogljive poslance v državni zbor,, kteri se mu ne bodo skujali.	.
Jaka. Aha! '— Pa kaj, ali jih na češkem že ima, ali si jih ne upa dobiti?
Tine. Menda se boji, da bi še teh ne zgubilo, kar jih ima. Saj veš, boljši je nemškutar ali renegat v državnem zbora, kakor —
Jaka.. Kakor deklarant na strehi, Razumim!
*
* *
Tone. Deželni zbori so tedaj razpuščeni, tedaj bo treba voliti. Koga ali ktere boš volil, Tine?.
Tine. Hm! Slovence, pa le pod tem pogojem, da
bodo v prihodnjem.zborovanju sklenili novo postavo za povišanje davkov na Kranjskem.
Tone. Kaj si znorel?
Tine. Nikakor ne! Saj ti je znano, da postave, ktere sklene kranjski deželni zbor, niso rade potrjene. Ce Slovenci sklenejo postavo ža povišanje davkov, bodo gotovo znižani. Tedaj volimo Slovence!
polije s „fortšritsgajstom“ in mu di za 2 krajcarja nemčurske kulture, zmešane s „Tagblattovimi“ lažmi, med zobe. Potem se mu prižge nemškutarska inteligencija in konec je pojedina, pri kteri še vse ustave napije , da jo ima vsak prav dosti pod cilindrom; Nemec pravi temu „Verfassungsrausch“. — Ako bi bil kdo poprej šlovensk prvak in bi imel kaj slovenskih grehov, se jih more pri odboru konšt. društva do čistega izpovedati. — Zadnji je to obljubo storil Kljunov Cene.)
Nemškutarska.
Hali, halo,
„Slovenije“ ne bo!
Ste nas zaničevali,
Se nam le posmeh’vali. Hali, halo,
„Slovenije“ ne bo!
Ste 'z Janje nas zapodili, So ojstro vas sodili.
Hali, halo, itd.
Volitve ste vodili,
Večino pridobili.
Hali, halo, itd.
Le za-se ste glas’vali, „Slovenijo“ snovali.
Hali, halo, itd. ,
Adrese mi pisali,
Pa vi se nam smejali. Hali, halo, itd.
V deželnem zboru zunaj Ogledali ste Dunaj,
Hali, halo, itd.
Ste Giskro prekucnili, In fige nam molili,
Hali, halo, itd.
Ste mislili, da naša Bo vlada hitro vaša. Hali, halo, itd.
A zlo ste se zmotili, ; Ste slabo jo steknili. Hali, halo, itd.
Bit' hoč’te nam enaki, In vstavljati se tlaki. Hali, halo, itd.
Zdaj so vam ubogi nori Pa razpušeni zbori,
Hali, halo, itd1.
Le tabore snovajte, „Slovenijo“ ko vaj te. -Hali, halo, itd.
Dok’ naši so viharji Ne boste gospodarji. Hali, h£ilo:,"'itd.
Računska naloga.
Dr. Suppppppan (župan ljubij. mesta): „Ne more se še misliti, da bi bila avstrijska vlada že.tako globoko padla, da bi se morala s sedanjimi vodji Slovencev pogojevati“.
„Brencelj“: „Ne more se še misliti, da bi bili vodji Slovencev že tako globoko padli, da bi se morali z dr. Supppppanom in njegovo nemčursko stranko pogojevati,“.
Vprašanje: Kako globoko bi morala pasti avBtrij--ska vlada, da bi bila prisiljena, pogojevati se z županom dr, Supppppanom in njegovo procesijo?
Vprašanje.
Deželni zbori so razpuščeni. Rad bi vedel, ali je to razpuščenje tudi na dr. Ceneta Kljuna raztegnjeno in ali se bo on za-nj tudi tako malo zmenil,’kakor za nezaupnico svojih volilcev?	„Brencelj“,
radovedna muhca.
IH na ; grobu svoj ega poslanstva.
(Poje se po melodiji Smarijskega „šomaštra“ : „Ên’ga sinka sem ’	imel“ itd.) • ■
K’ vas niso poslušali, Kopita ste pobrali , Hali, halo, itd.
„Slovenije“ nikoli, Vam vlada he dovoli. Hali, halo, itd.
Bežali ste iz zbora Iz našega štora, Hali, halo, itd.
Če se . na glave staV’te, „Slovenje“ ne naprav’te. Hali, halo, itd.
Krstna obljuba renegatov.
Po naključbi: je naletel „Brencelj“,; stikovaje po arhivu konšt. društva, na sledeči spis, kteri, kar je njemu znano, ni bil še priobčen v nobenem časniku. Vidi se mu že na obliki, da spada v veroslovje, in sicer je krstna obljuba.renegatov, ktero mora vsak znati,, ki hoče biti renegat. Glasi se:
Vprašanje. Kaj je tvoja želja?
Odgovor. Stopiti med renegate.
Vpr. Se odpoveš slovenskemu duhu?
Odg. Se odpovem.
Vpr. In vsemu njegovemu djanju?
Odg. Se odpovem.
Vpr. In vsem čitalnicam in taborom?
Odg. Se odpovem.
Vpr. Veruješ „Tagblattove“ laži?
Odg. Verujem.
Vpr. V Dežmana in njegove preroke?
Odg. Verujem.	¿¡L.. JS/
Vpr. Si pripravljen, za to vero teči iz Janjč?
Odg. Pripravljen.
Vpr. Si pripravljen, plajšč obešati vedno le po vetru? Odg. Pripravljen.
Vpr. Hočeš biti ud konšt. društva?
Odg. Hočem.
(Potem moli kandidat kozjo molitvic^,: tajnik, mu po, maže usta, ušesa, nos, jezik in pete z Dežmanovim maslom, ga
Zelen stolček sém imel1 Za pečjo v dvorani, si
Kjer poslanci kranjski so , Zborovali zbrani.
Pa šel je, ni ga več Tam pri peč’.
Tudi klopco sem imel Tam v dvoran’ na Duhaj’;
Oh kak’ fletno b’lo sedet ■ - §
Za desétak zunaj.
Fletno je, fletho je. , ,. j Tamkaj-le.
S|cer ljubljansk’ volilci so Pismo mi poslali,;i-
Rekli, da b’jo druz’ga si iVamest’ mehe zbrali.
Pište me, pište me V uh’ vi le.
Jaz pa nezaupnico V zep svoj; imirno vtaknem,
Drugemu poslancu' se 't Rad nikol’ ne vmaknem.
: Men’; je mar, men’ je mar, Zlo za d’nar.
Zdaj pa je Potočki mi Kašo slab’- zabelil,
Z moj’ga stola za pečjo Hitro me preselil.
Ne bo me nikdar več Tje za peč.
Tud’ me urno zapodi ’Z-klopiče lesene,
Kjer je za nemškutarje Pridno sedel Cene.
Kje bo zdaj desetak Za nov, (rak?
Kdo bo zdaj nemškutarje -Tu na Duhaj’ branil ?
Kdo v Ljubljani za petak Hlače svoje , ranil?
Jaz ne več, jaz ne več Kljun sloveč.
Kajzdaj: bosta delala Tista policaja,
Ki v Ljubljani pri Malič’ Bila mi čn Vaj a?
Nikdar-več:me ne bo V Ljubljano.
Pojasnilo.
Po slovenskih novinab se je nekaj časa sem trosilo nesramno sumičenje, da ljubljanski „Tagblatt“ dobiva podporo iz dunajskega dispozicijskega zaklada. -Ta je b6sa. Dokler je kaj Slovencev in njihove duhovščine na svetu, ljubljanski „Tagblatt“ ne potrebuje nobene podpore, ker je pokazal, da mu ti prav dobro teknejo.	T
Kdor nas tedaj natolcuje, da prejemamo podporo iz Dunaja, ga bomo kar snedli.
Tredmstvo „Tagblatta,“
Protest.
„Novice" so. nas sumičile, da smo na dan sokolskega izleta v Polak o poslali nekega človeka z imenom Moré, da bi napravil kak škandal. Ta notica „Novic" izvira brez dvoma iz tega, da je bil omenjeni dan na Dolskem nek capin,, .kterega so „Novice" z lahko odpustljivo pomoto za gosp. Moréta gledale.
Tedaj se ta stvar tu razjasni s pristavkom, da oni capin ni nd našega društva, in tedaj tudi ni mogel biti od nas poslan, ker je še dosti capinov po deželi, ki niso udje našega društva.
Tudi je bil gosp. Moré brez žandarjev, policajev in bričev, tedaj ni misliti, da bi bil šel kogá ña „korajžo" klicat.	Turnarsko društvo.
Šlek, šlek!
Hali, halo! Hehe! Slek, šlek! Zdaj jo pa imaste! Prej- ste se nam smejali, ‘ da nismo bili nikjer voljeni v deželni zbor. Kaj pa imate zdaj vi, ko je deželni zbor razpuščen, be? „Cez sedem let vše prav pride"',' pravi star resničen pregovor. Zdaj smo pa mi na konju, nas ne more nihče razpustiti. Hali, halo! Slek!
Derbič, Župan, Pajk.
Logika.
Avstrijska ustava se je spekla v decembru mesecu, tedaj se ni čuditi, da je slaba. O zimskem času so drva draga in še pekovske žemlje so ta čas rade malo zapečene. Kako bi bilo misliti , da bi se bil tak velikansk hlebec, kot je avstrijska ustava, dobro spekel!
Krakovčan.
Trdovratnost.
Svet se mi v pest smeje, češ, da se bom zdaj moral odpovedati poslanstvu v kranjskem deželnem zboru, ker nimam več pravice do stola za pečjo. Nalašč ne! Ce mi ne dajo stola, s e bom vse d el p a na tla.
Kljunov Cene,
večni poslanec v kranjskem deželnem zboru.
Brez zamere!
Pregledovaje zapisnik svojih naročnikov od lanskega leta zapazil je „Brencelj“, da jih je Se nekaj ,ki Se niso plačali lanske naročnine ali so vsaj za pol leta zaostali, hodi si, da so pozabili na malenkost, ali pa, kar skoro ni veijetno, mislijo^ da „Brencelj“ frči zastonj in si plačuje Se vrh tega sam poStnino, ker brez marke ne sme letati po svetu.
Ker vsaka stvar napreduje, bi bilo pristojno, da bi tudi ti morda iz pozabljivosti zaostali prijatelji „proklete muhe“ zopet doSli one, ki so že naprej plačali, brez da bi jim poslal „Brencelj“ Pajka na eksekucijo.
„Brencelj“,
Čudna prikazen.
Na prodaj je
zavoljo raspuščepja kranjskega deželnega zbora znani
sedež za pečjo,
, kterega doždanji posestnik ne bo več rabil. Sedež nese j po 5 golid, na dan. Natančneji pogoji se izvedč pri
dr. Cenetu Kljunu,
odstavljenem deželnem poslancu na Dunaji.
Službe	.
išče nekaj Tirolcev, kteri so že po vsem svetu stikali in’ nič ne steknili. Ker ne umejo ne besedice slovenskega jezika, bi bili posebno pripravni- za nižje uradnika na Kranjskem,5 posebno zdaj, ko je slovenščina v urmlnije vpeljana. Ozira se bolj na plačo,vko na opravila. Čem» se ne našlo5 nič boljšega, bi bili tudi zadovoljni’ s stopnjo ljubljanskega mestnega svetovalca ali v sili cclč župana.
Več o tem se izvč pri gg. .dr. J. Supppppanu in dr. Kasmacher-ju, kjer ležijo tudi špriČala-,5’ da imajo petenti prav dobre zobe.
Tujčeva peta,
društvo za naseljenje tujcev na Kranjskem.
K Binkoštim.
Vsem prijateljem in znancem se daje na znarge, da letos ne bo, kakor se je govbrilo,
birme na Janjčah.
Kje in ali sploh bo letos birma, bodo okoliščine odločile, kar se bo o pravem času oznanilo.
brez volje sitna muha.
Turnarsko društvo.