GLAS £ List slovenskih delavcev v Ameriki. £>3. He w =, 3. 3-cLld.ja 1901. Vabilo na naročbo. S 1. julijem je poteklo prvo polletje in prosimo čast. gg. naročnike, da blagovole 8 tem dnem poteklo naročnino ponoviti. Vse one gg. naročnike, ki so pa še za prvo polletje na dolgu, prosimo, da poravnajo to. ker drugače jim bodemo morali pošiljanje liata ustaviti. Upravništvo. Neznosna vročina. Na stotine ljudi umrlo. Dasiravno je washingtonski vremenski r ad naznanjal, da bode miuolo soboto in nedeljo postalo hladneje, vendar je pa bad imenovana dva dneva v New Yorku vladala uprav neznosna vročina. Dne 29. juuija je za solufcarico umrlo v New Yorku 6 osob in 18 oho!) §o odvedli v holnice. Zivinozdravnik dr. W. P. Henderson uradoma poroča, da na nevv-vorških ulicah vsled vročine vsaki dau 200 konj pogine. Služabuikom živiuttkih bolnic in rešiluih postaj ni mogoče vse mrtve konje z ulic dovolj hitro odpeljati. Samo krog liellevue bolnice je dne 29. junija lnžalo 20 vsled vročine poginolib konj. Tudi iz ostalih iztočnih držav republike prihajajo poročila o grozni vročini. V Mississippi doli«i je toplomer prekoračil 100 stopinj g«>rkote. Največja vročina je pa gotovo v Yuma, Arizona, kjer je bilo minolo nedeljo 112 stopinj gorkote. Pittsburg, Pa., 29. junija. Vsled vročine so v večih topilnicah prenehali z delom. Toplomer kaže 91 stopinj. Cleveland, Ohio, 29. junija. Ze zjutraj je bilo 85 stopinj gorkote. Na jezerih je pričakovati viharjev. Louisville, Ky.f 29. junija. Toplomer kaže 100 stopinj gorkote. Več osob je zbolelo za solnčarico. Dne 1. julija umrlo je v New Yorku vsled vročine 18 osob. Vremenski proroki in slični modrijani trdijo, da take vročine že 30 let ni bilo v New Yorku. Dne 30. juuija umrlo je vsled vročine v New Yorku 64 osob. Že dva dni ni niti najmanjega vetriča in življenje je skoraj neznosno. Od leta 1888. ni bilo de toliko časa skupaj vroče kakor letos in vsa zuameuja kažejo na to, da bode vročina Se dalj časa trajala. Trpljenje otrok in ubozih je nepopisno, vročini se je pridružila de sopar-nost, tako da je vse gorje naenkrat obiskalo newvordko prebivalstvo. Miuoli ponedeljek je poginolo na newyorških ulicah nad 510 konj vsled vročine. Ljudi je umrlo 95. Kakor v New Yorku, tako tudi po ostalih mestih vlada neznosna vročina. V Baltimore, Md., je 30. junija umrlo 6 osob za solnčarico, 250 kouj je poginolo na ulici. Včeraj, v torek bila je najhujša vročina tega tedna. V južnem New Yorku kazal je toplomer 108 atc-piuj, v severnem, zračnem delu mesta bilo je 100 stopinj gorkote. — Tekom dneva umrlo je vsled vročine 210 osob, tekom noči do današnjega jutra 169 osob. Na tisoče ljudi je smrtno zbolelo, bolnice so prenapolnjene. Nihče ne more spati, nihče na ulicah ni oble-čen v suknjah, ulice so večinoma prasne, le oni, kteri mora iti po opravila, se uda v osodo. Nad 1000 služabnikov brooklyn-ske poulične železnice je za delo ne spoaobuih; ker ima brooklynska poulična železnica le 4500 služabnikov, in ako vročina še nadalje traja, bode promet zelo oviran. Včeraj, v torrk proti večera imeli smo v New Yorka nevihto, ktera je treaotkov mesto ohladila, danes je istotako vroče ka-Mnogo tovarn so zaprli Praznoverstvo in — delnice. Ved. živalec in ,,profesor" Chap. Hudfcon, alias ,,profesor Van Dyk" in njegov tovariš „baukar" Frank K. Shervin v New Yorku sta potom vedeževanja ,,prislužila" več tis"č dolarjev. ,,1 Sankarja" so vjeli, do-čim je ,,profesor" iu vedeževalec odnesel pete. ,,Profesor" je^v new-yorSkem ,,Heraldu" naznanil, da za §5 pove vsukomu prihodnost in tudi minoloet. Ker se za 85 mora mnogo o prihc duosti zvedeti, imel je vedno mnogo opravila. Tako je med drugim tudi gospej Josipi ni Smith zatrdil, da bode milijone prislužila ako kupi delnice „Cuban Development Company". Gospa Smith je bila izven sebe radosti in je odšla z vedeževalcem v urade „Cuban Development Co." ali bolje v urad „bankarja" Shervin na Exchange Place. Gospa je zahtevala delnice kubanskega „petroleja" to da Mr. Shervin jej je dejal, da je že vse prodal. S9 le po dolgem moledovanju odločil se je Shervin prodati nekoliko svojih zasebnih delnic za svoto £1500. Tudi profesor je dobil par delnic, ktere je pa hitro prodal gospej Smith. Mesec ka»nqje je hotela gospa Smith vzeti nekoliko posojila na delnice in je prišla k Shervinu. Toda v njeno žalost je slednji ni hotel poznati in jej tudi niti centa ni dal. Na to se je podala k ,,profesorju"; slednji je ravno spravljal v svoj kovčeg obleko in ostalo svoje imetje in je prosil naj pride drugi dau. Ko je drugi dan prišla, je „profesor" že zginol. Na ioti način sta opeharila gospo K jed za $1000 ter gospo Annie Suss tudi za $1000. Vse žrtve so kupile delnice ,,kubanske družbe", ktera je posestnica velikanskih pe-trolejskih studeucov. zemljišč in rudnikov na otoku Kubi. Tovarna zgorela. Elizabeth, N. J., SO. jun. Danes je zgorela W. H. Rankinova tovarna za izdelovanje strešnega papirja. Škoda znaša 850.000. Vsled neznosne vročine se je več gasilcev onesvestilo. Požar pomorskega skladišča. Boston, Mass., 1. julija. Skladišče na pomolu št. 5 je danes zjutraj zgorelo. Več ladij iu parnikov je bilo v nevarnosti, vendar so pa gasilci kmalu ogenj omejili. Za $200 000 blaga j« zgorelo. Spomenik žrtvam požara v Hobokenj Dne 30. junija t. 1. miuolo je leto dni velikanskega požara skladišč in parnikov bremskega Lloyda v Hobokec, N. J. Pove dom obletnice grozne nesreče, pri kterej je zgorelo, oziroma utonilo 171 osob, odkrilo je vodstvo tukajšnjih lloyao-vih . uradov miuolo nedeljo na Flower Hill pokopališču 10 Čevljev visok kameniti spomenik v obliki obeliska. Slavnosti se je udeležilo 2500 osob. Linčanje v Virginiji. Richmond, Va., 1. julija. Danes zjutraj kmala po poluuoči napadi«* je več zakrinkanih mož ječo v Law-renceville, Brunswick County. Napadalci so oprostili zamorca Joe Walton, ki je bil obdolžen napada na belo gospodično Clark, in ga na bližnjem mostu obesili. Izseljevanje iz Puerto Rico. New Orleans, 1. julija. Tekom poletja bode izseljevanje Portoriča-nov na Hawaijsko otočje ponehalo, ker je parobr^dna družba prevažanje potnikov medkrovja do jeseni vstavila. Ker je namreč v Zapadni Indiji pričela rumena mrzlica razsajati, bi imela parobrodna družba vBled neixogibne karantene veliko zgubc. Nesreče. Parnik ponesrečil. V neposreduji bližini newyorSke luke je minolo soboto ponesrečil zopet parni'*, na kteremje bilo 900 izletnikov. V višiui New Rochelle zadel je parnik ob pobrežne pečine in se je par trenotkov na to potopil. V7 se h 900 potnikov, med kte-rimi je bilo polovica žensk in otsok se je k sreči rešilo. Potopljeni pir-nik leži med Fort Sloeum in Davenports Neck v 40 čevljev globo-kej vodi. Tvrdka John W. Green v Dan-bury, Conn, je parnik ,,Mohawk" najela, da priredi svojim delavcf m brezplačni zabavni izlet na Glen Island. Iz'etuikom seje pridruž.lo tudi mnogo njihovih prijateljev, tako, da je bilo na parj_iku 900 osob. Izlet je vodil tovarnarjev sin Harry Green. Ko je parnik zadel ob pečioe igrala je na krovu godba, ljudje *o veselo peli in se niso zmenili :a sun -k. Takoj na to jel je uhajati par iz kotlov, ljudje so pričeli kri čati po rešitvi in nastala je nepopisna zmešnjava. Potniki so ne jeli ruvati za rešilne pasove; k sreči so mornarji ostali hladnokrvni in mirili potnike. Ko so možki preskrbeli ženske z rešilnimi pasn-vi, spustili so rešilne čolne v vodo in rešitev seje povsem posrečila. K sreči je prihitelo na mesto nesreče več ribiških jadrank, na ktere se se rešili potniki, ki soposkakali v vodo. Po končanej rešitvi podali so se poteiki na Glen Island in 000 delavcev. Strajkarjem se je d"e 30. junija pridružilo tudi 15.000 tninarjev in dečkov. Brezdvomno bode prišlo med štrajkarji in trustom do rosnih bojev. Ker bedo trustove tukajšnje delavnice pričele v kratkem poprav liati, bode moralo praznovati kacib 100.000 delavcev. Pittsburg, Pa., 1. julija. Štrajk trustovib delavcev se hit ro razširja ; do sedaj štrajka 35 000 delavcev, kterim se bode v par dnevih pridružilo še par tisoč tovarišev Štrajk se razprostira po delih Penii sylvanije, Indija ne in Ohio in se bode brezdvomno tudi po ostalih državah razširil, ako trust ne bode ugodil delavskim zahtevam. Trust je poveril geueralnem managerju Smithu uravnavo delavskih plač. Smith je zagrizeu sovra'^k unij in e upanje, da bode prišlo do poravnave le malenkostno. Nasledkov velicega štrajka ne bo do takoj poznati, kajti vsled velike vročine bodo v m nožih tovarnah za nekaj časa z delom prenehali. Toda s 1. avgustom, ko se zopet prične z delom, bode trust dovoljuo občutil nezadovoljnost delavstva, kajti Amalgamated Association" kontrolira 80 odstotkov vsega trusto-vega delavstva. Štrajk cestnih delavcev v Rochester, končan. Rochester, N. Y., 29. jun. Štraj« kujoči cestni delavci so se danes podali na delo. Današnjega delavskega zborovanja se je le malo štrajkarjev udeležilo. Konec štrajka v Dayton. Washington, 30. juuija. DaneB se je končal štrajk delavcev „Na tional Cash Register Co." v Dayton, O. Tvrdka je svojim mehanikom dovolila 9urno dnevno deloj" dočim bodo nasprotja ostalega delavstva in tvrdke v kratkem poravnana. Plačilna lestvica premogarjev. Birmingham, Ala., 1. julija. Po jed u o tedenskem zborovanju premogarjev in posestnikov premogovih rovov prišlo je glede plačilne lestvice med obema strankama do spo-razfama. Pri tem se je sklenilo, da ostane tudi v nadalje sedanja pla čilna lestvica v veljavi. Sklep mora še premogarska unija potrditi. Kansas City, Mo., 1. julija. Zbo rovanjepremogarjev iu posestnikov rovov glede plačilne lestvice se je na nedoločen čaB preložilo, ne da bi prišlo med strankama do sporazuma. Izognili se štrajku. New Orleans, La., 29. junija Služabniki tukajšnje poulične železnice ne bodo štrajkali, kajti vsled posredovanja meBtuega mu/orja Capdeville bo doBegli z dražbo poulične železnice sporazumu. Dražba je zahtevam svojih služabnikov ugodila, in uvedla lOarno dnevno delo ter 18 centov plače za jedno-urni delavni čas. Posestniki tovarn za stroje in delavci. Zjedinjeni tovarnarji strojev do-pojlali so dne 29. juuija estalim neodvisnim tovarnarjem poziv, naj nihče ne pripozna delavskih unij in naj se tovarnarji pridružijo svojim zjedinjenim tovarišem. Nadalje so objavili tudi skabe zadevajoči sklep zborovanja z dne 13. junija. Po tem sklepu bodo tovarnarji v nadalje imenovali Bkabe ,neodvis-no'delavce, kar pa v ostalem skabe še nikakor ne bode rešilo občnega zasmehovanja od strani organiziranega delavstva. Zjedinjeni tovarnarji upajo tudi, da se jim bodo pridružile tudi železniške družbe, ktere bodo morale plačati po $500 pristopnine, da s« tako poveča pro-tištrajkarski zaklad. Kak vspeh bodo tovarnarji z trdovratnim nasprotovanjem proti svojem delavstvu d js'gli, še ni znano, vendar pa že danfs lahko trdimo, da Be njihove nade ne bodo vresničile. Plainfield, N. J., 29. junija-Družbeniki tukajšnje,,WalterScott Printing Machiu Works" so danes svojim delavcem naznanili, da jim bodo v nadalje za 54 urno te-deusko delo plačali isto plačo kakor za 57 urno delo. Delavci bo pogoje sprejeli in pričeli miuoli ponedeljek z delom. Tudi v tu ■ ajšnjih „Pott«r Printing Press Works" se isti dan prične z delom. Posestniki „Poud Ma-ch i ne Tod. Works'" so Bvojim delavcem obljubili, da jim bodo plačali tudi za dobo štrajka vso plačo, ako se tekom prihodnjih štirih tednov podajo zopet na delo. 60 centov na uro. Z dnem 1. julija postane nova plačilna lestvica newyorških zidarjev pravoinočna. Po tej lestvici dobili dodo zidarji od slej v nadalje po 00 centov na uro, kakor smo že v svoječasnem članku ,,Glas Naroda"' obširneje poročali. Proti družbenim prodajalnicam. McKeesport, Pa., 1. julija. Dne 10. julija vršilo se bode tukaj zborovanje premogarjev zapadne Pen-nsylvanije, pri kterem bodo pre-mogarji sklenili, kako jim je postopati proti družbenim prodajalnicam. Prvotno so premogarji bili mnenja, da bode trust Bam odpravil imenovane prodajaluice, to se ni zgodilo. Premogarje, kteri v družbeuih prodajaluicah nočejo kupovati obleke iu živila, trust jednostavno odslovi. Bankerot banke vsled štrajka. Richmond, Va., 30. junija. Vsi »d štrajka delavcev tovarn za stroje je tukajšnja ,.Prudential Bauking & Trust Co." napovedala danes bankerot. Delavci bo namreč svoje unijske in zasebne zneske vzeli iz banke, na kar je morala banka z drugimi izplačili preuehati. Poslali smodnik po pošti. Philsdelphia, Pa., 29. junija. V novejšem času je tukajšnji bogatin Charles D. Rarney dobil več grozilnih pisem, s kterimi je piealec zahteval svoto 810.000 in pretil, da b)de v nasprotnem slučaju njegova obitelj morala umreti. Barnev se za pisma ni zmenil. Danes je pa dobila Barneyeva hčerka Laura zavitek, kteri je bil k sreči poškodovan, tako da so spoznali smodnik. Ko bo zavitek previdno odprli, našli so v njem mehanično napravo, ktera bi takoj ako bi nepoučeni prejemalec odprl zavitek, vžgal Bmodnik. Proti bojem z biki. Omaha, Nebr., 1. julija. Takajd-nje občinstvo je storilo potrebne korake, da prepreči Dadaljne boje z biki, kteri bo se do sedaj običajno vršili y Sooth Omaha. Entered as second class matter at the New York, N. Y. Post off ca October 2. 1893. „GLAS PROD/I". List slovenskih delavcev v Ameriki. tsdajaWlj in urednik: Published by P. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. tia leto velja list za Ameriko $3.—, sa pol leta..............»150. Za Evrope za vse leto . . . gld. 7.—, „ „ „ pol leta . . . . „ 3.50, , „ „ četrt leta . . . „ 1.75 / Evropo pošiljamo list skupno dve številki Zamorci v južnih državah. ,Glas Naroda" izhaja vsako srede in soboto GLAS NARODA („Voice of the People") Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača 80 centov. Dopisi brez podpisa in osebnost; ■e ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati pt Mon<*y Order. Pii spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitrnje najdemo uaslDVnika. Dopisom in pošiljatvam naredit* tailovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City Telefon 3795 Cortlandt. Praznik neodvisnosti. Kkw York, 3. julija. .Jutri obhajali bodemo širom naše nove domovine ameriškemu .ljudstvu nad vse priljubljeni praznik neodvisnosti, kterega bodo Staro- in Mlado-Američani v znamenju „bombe in puške" kolikor mogoče glasno proslavili, kajti brez streljanja in znanih govorov o „Spread E&gie" naših ,~,promineut-nih" sodržavljanov si praznik neodvisnosti sploh ne moremo predstavljati. Jutrajšnji govorniki so že danes prepričani da bod<> želi v njihovih krogih vsestransko pohvalo, toda ako bodo omenili tudi našo ,,pro-speriteto", naj nikari ne pozabijo jarma, kterega so naložili ameriškemu ljudstvu baš vBled toli hvaljene ,,proBperitete" ktera je izzvala španjsko-ameriško vojsko. Vsekako naj se o tej priliki spuminjajo svojih pradedov, kteri so naše države oslobodili angleškega jarma in primerjajo plemenita čutstva svojih prednikov s svojimi lastnimi, po kterih navodilu je slobodno ljudstvo Amerike tiralo v robetvo Kubance, Puertoričane in Filipince. Daeiravno dandanašnji naša vlada zatrjuje da Filipinci niso zmožni sami sebe vladati, je vendar le dvomljivo ako jim ameriška .^loboda" bolj ugaja nego bivši špa-njolski jarem. Ob jednem naj govorniki tudi ne pozabijo svoje častne besede, kt^ro po dali Kubancem glede podeljenja neodvisnosti, na ktero se pa kongres več ne ozira in hoče danes Kubo proglasiti de lom Zjed. držav. Ako bi naša vlada imenovanim narodom podelila neodvisnost, bilo bi to za njo častneje, nego vse, na kopnem in na morju pridobljene zmage. V ostalem se pa washingtonski gospodi in njej ukazujočim kapitalistom niti ni treba ozirati v bivše naše inozemstvo, kajti baš v državah samih nudijo se jim neštevilne posledice ,,prosperitete". Kamorkoli se ozro, zamorejo opaziti za svoje pravo se boreče sloje delavstva kterega — tudi v znamenju pro-aperitete — izkoriščajo do zadnje kaplje itak borne njegove krvi. Ozro naj se nadalje v države joga, kjer nameravajo odvzeti polovici državljanov ustavno jim jamčeno volilno pravico in videli bodo, kako daleč smo prišli pc 1251etnej neodvisnosti 1 Med tem, ko so podatki o splošnem ljudskem štetju Zjed. držav končani, pričeli so v uradu za ljudsko štetje šteti prebivalstvo po plemenih. Prijatelj našega lista nam je dopoBlal iz Washingtona natančneje vladino poročilo o podatkih zamorskega plemena naših južnih držav, iz kterega posnamemo sledeče : Po ljudskem štetju leta 18S0. bilo je sklepati, da zamorsko prebival stvo juga hitreje narašča kakor pa belo, kar je gotovo vladine kroge ,užuih držav opravičeno vznemirjalo. Biti Be je bilo, da bode za morsko prebivalstvo južnih držav tekom časa nadvladalo bele nasel-nike, in d^ se bodo južne države popolnoma ,,poafričanile". Toda že leta 1S90. nam jt- zaključek ljud skega štetja podal vse druge slike kakor predidoči. Imenovano leto se je namreč dokazalo, da pomno ževanje zamorskega plemena vsled večje umrljivosti ne napreduje tako hitro kakor ono belega prebivalstva. V ostalem je pa bilo ljudsko štetje leta 1880. zelo pomanjkljivo, osobito pa v južnih državah. Pri naslednjem ljudskem štetju je skrb vsled zamorske prevlade popolnoma zgiuola. Lansko ljudsko štetje v državah Alabama in Arkansas (samo o teh dveh državah so podatki končani), je pa zopet dokazalo, da bo je tekom zadnjega desetletja zamorsko prebivalstvo izdatneje pomnožilo kakor pa belo. Razlika je sicer majhna, namreč le za jeden odstotek, ali vendar dovolj velika, da razni poli-tikarji že sedaj ukrepajo, kako bi tudi v nadalje zagotovili na jugu belemu prebivalstvu nadvlado in ho čejo v to svrho odvzeti zamorcem volilno pravico. Kar velja o Ala-bami in Arkansas, to zamoremo kolikort 'li tudi o ostalih državah juga trditi. Pripomniti pa moramo, da se v državo Arkansas še vedno belo ljudstvo naseljuje, kar o zamorskem ^bemenu ne moremo trditi. Da je pa zamorsko pleme kljub naseljevanju belih po številu še vedno močneje od evropejskega, je vsekako velicega pomena. Da je umrljivost med zamorci sedaj manjša, kakor je bila v prvih letih zadob-ljene alobede, je v prvej vrsti pripisati zboljšanju zdravstvenih od-nošajev na jugu. Ako natančneje in stvarno motrimo in proučimo starejše podatke ljudskega štetja, opazimo, da bo se po odpravi suženjstva zamorci le v okviru bivših suženjskih držav selili. Le malo zamorcev bo je podalo iz južnih v severne države, kajti severna zima jih v tem pogledu zadržuje. Od 7,470.040 zamorcev, ktere so leta 1890. v republiki našteli, prebivalo jih je Bkoraj sedem miljonov v bivših šestnajstih suženjskih državah. Poni nože vanje, oziroma pomanjševanje zamorskega prebivalstva v bivših suženjskih državah v desetletjih 1880 in 1890 je najbolje iz sledečih številk razvidno: Zamorsko prebivalstvo kov, ali Število zamorcev je od 3,794 2G4 osob doseglo število 4,491.463. V Alabami so našteli 1. 1890. 78 000, v Arkansas 99.000, v Mississippi 92 000, v South Caro-lini H4 000, v Texas 95.000, v Geor-giji 132.000 zamorcev. V Texas se je zamorsko prebivalstvo pomno žilo za 31.56 in v Arkansas za 47.73 odstotkov. Zamorci se niso izseljevali v severne države, pač pa v južne; iz viš ih, mrzlih krajev napotili bo se v vroče polutropične pokrajine in nižave dolenjega porečja veletoka Mississippi in v obrežne kraje me-hikanskega zaliva, kjer je podnebje slično oni mu njihove afriške domo vine. Skratka: zamorci bo se naselili tam, kjer jim podnebje najbolj ugaja, in kjer zamorejo z ročnim delom več zaslužiti kakor belo prebivalstvo. Podatki o zamorskem prebivalstvu zadnje imenovanih osmih držav nam dokazujejo, da se zamorci v resnici selijo proti jugu, kar Be je tudi v minolem,desetletju godilo. Zs danes zamoremo trditi, da bodo v južnih obmejnih državah tekom let postali zamorci gospodarji in sicer kljub vsestranskem nasprotovanju sedanjih vlad. Vse to je pa v Avstriji takorekoč nemogoče. V domačem prepiru je nastalo le premirje in jutri, poju tranjem bodo narodni prepiri zopet na dnevnem redu. — Avstrijska državna ladija jadra brez komila i r^ti pečinam, ktere se ž« danes vesele njenega pogina. Dopisi. Premirje v Avstriji. GOTOVE denarje najcenejeku piš pri F. SAKSERJU 109 Greenwich St., New York. 1880 1890 Delaware........ 26.442 28.386 Maryland.......210.230 215.386 M issouri.......145 350 150.184 Kentucky_____ . .271.451 26S.071 .Tennessee.......403 151 430.678 Virginia.........631616 G35 438 West Virginia . . . 25.886 §2 600 North Carolina . .531.277 561 018 South Carolina 604 332 688.934 Georgia.........725.133 858 815 Florida ........126 690 166 150 Alabama........600.103 678 489 Mississippi......650 291 742 559 Louisiana.......483.655 550.198 Texas...........393.384 488.171 Arkansas........210.666 309.117 V prvoomenjenih osmih državah se je število zamorcev od L 1880. do 1890. 1« neizdatno pomnožilo. V državi Missouri Be je zamorsko prebivalstvo jedva za 5000 osob pomnožilo, kar velja tudi o Virginiji, dočim se je število zamorskef a ljudstva v državi Kentucky celo zmanjšalo. V osmih zadnjeimenovanih državah znaša pa splošni naraščaj zamorskega plemena nad 19 odstot- Ko se je avstrijski cesar Fran Josip vrnil iz Prage na Dunaj, baje opravičuje nado, da se bode narodno dedno sovraštvo med ('ahi in Nemci umaknilo Bkupnim gospodarskim koristim obeh na (deškem živečih narodnosti, ktere bodo pred vsem pospeševale blagostanje češke kraljevine. V teh besedah je na kratko označen politični položaj ne le samo Češke, temveč tudi vseh ostalih avstrijskih pokrajin. Kar se avstrijskim državnikom ni posrečilo doseči, radi česar so si bili politiki že leta v laseh, in kar tudi dinastično posredovanje ni zamoglo doseči, se je povodom cesarjevega obiska na Češkem doseglo. Doseglo bo je namreč nekako sredotočje, krog kterega so zbrani Čehi in Nemci, Poljaki iif Jugoslovani. Na videz nesporazum-na nasprotstva so saj začasno poravnana, razne politične strasti so utih-nole in na mestu dosedajne ob-strukcije, opažati je praktično delovanje in nekak skupni cilj političnega življenja, ktero je ponekoliko že pokazalo Bvoje sadove. To v Avstriji Bkoraj nepoznano pojavo pa seveda ni pripisati vplji-vu dinastije, temveč edino le gospodarskemu nazadovanju, ktero je jelo že pretiti z občnim pomanjkanjem. Dočim so avstrijski narodi bojevali med seboj strastne narodne in jezikovne boje, so praktične in materijelne koristi države ostale popolnoma v ozadju; za nje se ni nihče zmenil in rapidno nazadovanje Avstrije postalo je v avstrijskem inozemstvu prislovno. Domači prepir je v prvej vrsti škodoval volil-cem samim, kteri so se v novejšem čsbu jeli oglašati, kajti njim je materi jel no blagostanje vsekako dražje, nego narodno vprašanje. Vpljiv volilcev je tudi dosegel svoj namen ; razne stranke so se umirile, obstrukcija jo zgiuola, parlament je pričel pravilno delovati in je vo-lilcem dovolil skoraj vse, kar so poželeli: prekope, lokalne železnice in zboljšanje obrti ter prometa. Ži danes zamoremo trditi, da so se posebne koristi posameznih na rodov morale umakniti občnim gospodarskim koristim cesarstva. Seveda je ta korak avstrijskega napredka v mednarodnem pogledu skrajno malenkosten, vendar je pa upati, da bode Avstrija kljub mnogim oviram in slabem finančnem stanju tudi v mednarodnem oziru pričela napredovati, kar se žal že dolgo ni zgodilo in kar nikakor ne zamoremo šteti Evropi v čast. Napredek mednarodne vrednosti je dandanašnji edino le na svetovnem trgovišču mogoče doseči in ako hoče Avstrija biti uvrščana med moderne napredne države, Be mora — če že drugače ni mogoče — s podelitvijo avtonomije svojim narodnostim, obvarovati nadaljnih domačih prepirov in delovati le sa blagor svojih državljanov na polju gospodarstva in svetovne trgovine. Homatije na Kitajskem. Rusija in Mandžurija. Peking, 1. julija. Mandžursko vprašanje je v novejšem času zopet stopilo v ospredje. Rusija je namreč v New Chwang ustanovila civilno vlado, ktero so Bicer nektere vlasti pripoznale, dočim najnovejši korak Rusije več vlad ne odobrava. Večina tukajšnjih inozemskih poslanikov je brzojavno proBilo Bvoje vlade za navodila glede postopanja v tej zadevi. Anglija in Japonska nameravati Li Hung Changa pregovoriti, da uvrsti Mandžurijo med svetovni trgovini odprte pokrajine, da tako preprečijo Rusijo v nadalj-nej mandžurskej politiki, kar se jima Beveda ne bode posrečilo. London, 1. julija. Tukajšnje „DaiIy News" opozarjajo angleško vlado na Bamostojno pogodbo Ru-sije s kitajsko vlado glede odškodnine. Rusija namreč ni zahtevala od Kitajske denarne odškodnine, temveč le nektere prednosti v Mandžuriji. Peking, 1. julija. Kitajsko vojaštvo je vjelo 5 Američanov, ki so 50 milj zapadno od Pekinga ropali Američani bo zahtevali od necega premožnega Kitajca 5000 taelov. ktere bo baje tudi dobili, potem so napolnili pet vozov z blagom, ktero so jednostavno Kitajcem odvzeli. Ko so kouečno jeli streljati, so jih ki tajski vojaki vjeli in odvedli k ameriškemu poslaništvu. Iz našib novili kolonij n a 29 tisoč Kitajcev otočju Hawaii. Honolulu, 29. junija. Pri zadnjem zasedanju postavodajalstva so delegatje sklenili, da se morajo VBi Kitajci otočja javiti posebnemu uradu. To se je tudi zgodilo in uradniki so na otočju našteli 29 tisoč Kitajcev, ali 50G0 več, kakor pred 10 leti. Funstonova ,,slava". Manila, 29. junija. Funston, o kterem se je prvotno poročalo, da je on pronašel Aguinaldovo skrivališče, je v tej zadevi lagal, da si na ta način zagotovi slavo in hitro napredovanje. Sadaj se je pa dokazalo, da je poročnik Taylor 24. polka vjel filipinskega narednika Sanza, kteri je izdal Aguinaldovo skrivališče. Taylor je vse to Fun-stouu naznanil, na kar so Aguinal-da vjeli. Vsled prevar v vojaškem oskrbovalnem uradu je tukajšnje sodišče obsodilo stotnika Barrow v 5letuo ječo in prisiljeno teško delo. Še vedno vstaši. Manila, 1. julija. Danes je 325 častnikov doslužilo vojaško dobo. Vendar so pa vsi vstopili v državne službe, tako da zamorejo še nadalje ob ljudskem denarju živeti. Na južnem Luzonu so vstaši še vedno gospodarji. Vstaški general Malvar je med tamošnjim ljudstvom zelo priljubljen, in so vsi prebivalci na ujegovej straui.' Seatonville, III., 24. junija. Skoraj brez izjeme imajo naši rojaki navado dopise lokalizirati, kar pa nikakor ni hvale vredno, kajti lokalne zadeve gotovo VBeh tukajšnjih rojakov ne zanimajo. Ker mi je pa predobro mano, da novosti bodisi ameriške ali pa ene iz Btare domovine naše rojake zelo zanimajo, usojam si to točko pone koliko razmotrivati. Po svojej lastni skušnji vem, da se nam ni mnogo za našati na evro-pejBko časopisje. Sicer imamo v starej domovini nekoliko časopisov, ktere bi bilo umestno tudi tostran oceana podpirati, toda v teh listih tiskane novosti že postanejo vsekako „star< ti" predno pri le evropej-ski list dosvojega cilja — ako sploh kedaj pride —, kajti baš avstrijska P' šta je v mnozih ozirih graje vred na. Da listi ne pridejo nusvoj cilj, bo pa tudi upravništva dotičnih listov mnogo kriva, kajti običajno se ne ozirajo na naznanila o prome-ni naročnikovega naslova. Najža-lostneje je pa glede dopošiljatve naročnine, ker par dolarjev se posredovanjem ageutov skoraj ne splača pošiljati. Razun po pošti, zamore se denar poslati tudi z ,, Adams Express Co." ktera izda potrdilo, kojega je s pismom dopo-slati naslovniku. Na ta način do-poslal sem naročnino za ,,Ljubljanski Zvon" v Ljubljano toda minol je mesec in več, da nisem prejel niti ,,Zvona" niti poročila. Še le ko Bem pismeno vprašal o mojej naročnini, dobil sem odgovor, da ,,Zvonovo" upravništvo niti mojega denarja niti nakaznice ni dobilo. Ko s im na to reklamiral dubil Bem čez par tednov mesto „Zvona" moj d^nar nazaj, dočim se je pismo zgubilo. Kje? V Ameriki gotovo kajti le redki so slučaji, da se tukaj kako pismo zgubi. Tudi o nemški pošti se kaj tacega ne more trditi, pač Be pa to v Avstriji, in posebno še na Kranjskem to večkrat pripeti, kajti znano nam je, da tamošnji poštni upravitelji in uradniki poznajo naše dolarje ter v to svrho vsako sumljivo vismo skrbno preiščejo. Vsled tpga Bvarini cenjene rojake, da v Avstrijo ne pošiljajo denar v pismih, ker tamošuji srednjeveški pošti ni toliko zaupati, kakor ameriški. Oziraje Be na ravnokar navedene žalostno zazna re v Avstriji, naj nam ameriškim Slovencem služi to v ži\ahuo vspedbujanje naše tukaj š.ijo liste pospeševati, kajti le tako se izognemo v tem pogledu avstrijski pošti. Leposlavno časopisje in knjige moramo pa seveda tudi v nidalie v štiri domovini naročiti, ker Amerika ni polje za gojitev leposlovja. Pozdravljam! Simon Kavčič. Krajsko slov. katol. podp. društvo sv. Barbare FOREST CITY, - - - PA. ODBOR: Josip Bucenel, predsednik; Anton Ciar, podpredsednik; John Telbax, I. tajnik ; Bartol Poverk, II. tajnik; Martin Muhič, blagajnik. NADZORNIKI: Josip Zalar, Jurij Zupan, Frank Skubic, John Drašler Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: J. Telban, Box 607, Forest City, Pa. Glasilo „Glas Naroda". V slučaju potrebe potrdi ta dopis 25 mož, kterih število bi bilo mnogo večje, da niso mnogi že odpotovali, kajti bilo nas je 60 mož, ktere vse je Miklič opeharil. Srčni pozdrav SIovpiicpiu in bratom Hrvatom širom Amerike. F. Zon ta. Vojaa add Boerci in Anglijo. Boerci so napadli železnico. London, 29. junija. General lord Kitchener brzojavlja, da so Boerci dne 26. junija napadli Delagoa železnico pri Brugspruit. Pri Pieters-bnrgu se je Angležem udalo 44 Boercev. Cape Town, 29. junija. Boerski poveljnik Fouche je s svojo četo napadel mestece Rhodes, kjer so Boerci plenili. Pri Yellow Woods, med Fort Beaufort in Adelaide, pojavilo se je več boerskih čet. London, 1. julija. Lord Kitchener poroča, da so Angleži od 24. junija do danes usmrtili 74 Boer cev, ranili 60 in vjeli 160. Nadalje so vplenili 131 pušk, 15.8000 nabojev, 304 voioy in mnogo živine. ,,Pasja žena1'. V Westvills New Jersey zaprli so Julijo H. Birdsall, ker je svojim gospodarjem, tvrdki Bernstein A Kaufmann, kj*r je l>ila za Masja}-ničarko tekom časa vkradla *10.0 da je zamogla sezidati posebno hišo svojim — 18 psom. V s cementom tlakovauej kleti bile bo pasje spalnice za njene ljubljence v času pasjih dnevov. Toda tudi v prvem nadstropju bila bo samo pasja stanovanja: paBja jedilnica, pasji par'or in pasja igralnica. V parlor-jn so našli policaji več nizkih z baržunom tapetovanih zof in krasna do tal segajrča cgkdala. Stene bo bile okrašene s pasjimi slikami, ktere je izvršil najboljši umetnik Philadflphijo. V ,,Dinning Il^om" ali jedilm j sobi bilo je polno s svilo taprtovanih siolov, na kterih s« psi sedeli pri obedu. Pe»i so obedovali z gospodinjo točno ob 6. uri vsaki večer in so prišli k mizi v svilnej obleki. Krog vratu so imeli zlate svetinje in zlate ure. Gorenje nadstropje je bilo razdeljeno v dva oddelka. V malej sobi spala je gospa Julija, v velikej njenih 18 psov, kterih vsaki j« imel svojo krasno okrašeno postelj in svojo omaro za obleko. Ko je njen gospodar szposloval povelje dajo zapro vsled poneverjen-ja $10.000, je gos^a Julija brez sleda zgiuola in prepustila svojo pse ne-railej osodi. Svetovna razstava v St. Louis. St. Louis, Mo., 29. junija. Odbor svetovne razstave v St. Lonisu je odločil za razstavo prost >re v Forest Park. Načrti za razstavo še niso gotovi. Crosby, Texas, 24. junija. Štejem si v dolžnost tem potom posvariti cenjene mi rojake in v prvej vrBti one, kteri se pečajo z izdelovanjem dog za gode, da se varujejo oziroma izogibaje novo ustanovljene v našo obrt spadajoče družbe „Long Hekar", dveh Američanov, in žal tudi našega rojaka Mikliča. Ko je prišel slednji v Memphis, Teun., je nam zatrjeval, da pri njem lahko dobimo za vse leto zaslužek, kterega nam bode redno ob mesecih izplačeval. Ni torej čuda ako smo, oziraje se na dejstvo, da je Miklič naš rojak, sprejeli njegove ponudbe. Toda baš v tem oziru Bmo se neljubo varali, kajti tekom treh mesecev smo delali jedva 5 tednov. Konečno je prišlo pri obračunu do mnozih neprilik. Rojak je uamreč z denarjem postopal nepravilno, češ, ,,pol meni, pol tebi in pojdi". Dc.nar v znesku $3.000 nam je namreč nakazal potom „cheka" na clevelaudsko banko v Texas, kamor smo Be takoj na to podali Pri-šndši v Cleveland Be je izkazalo, da mi denar ne moremo dvigniti, ker baje ni bil na nas nakazan. Na ta način smo po Mikličevi krivdi potrošili več kakor Bmo zaslužili. Vsled tega ponovno svarim rojake, da se izogibajo Mikliča in njegovo lepo besedičenje ne uvažu-jejo, kajti mesto da bi človek pri njem kaj zasluži 1, mora de avoj denar potrošiti. Kretanje parnikov. V New York dospeli: ,,Fiirst Bismarck" 29. junija iz Hamburga s 590 potniki. ,,Pretoria" 29. junija iz. Hamburga s 11S5 potniki. ,,Etruria" 29. junija iz Liverpoola * 566 potniki. ,,Statendam" 30. junija iz Rotterdama s 700 potniki. ,,La Champagne" 30. junija i/. Havre - 60S potniki. ,,Astoria" 30. junija iz Glasgowa s 204 potniki. ,,Aller" 1. julija iz Genove z SS'> p iniki. ,,Zeeland" I. julija iz Ant.verpena z 86S potniki. Dospeti immjo: ,,K<">nigin Louise" iz Bremena. ,,Servia" iz Liverp«00, na kar bo drzni roparji sodišče zažgali in na pripravljenih konjih urno odjezdili. Ogenj bo takoj pogasili. Rodila četvorčke: Memphis, Tenn., 29. junija. Go- SInšateljice brooklvnskega vse-spa W. H. Burnett, soproga delo-i nčilišča bo morale povodom konca vodja tukajšnjega parnega mlina letošnjega šolskega leta oprati in je danes rodila četvorčke, kteri bo osnažiti tla, mize in stole v spalni-zdravi in krepki. Gospa Burnett cah in dvoranah. Vse dijakinje so je že preje rodila trojčke in dvojčke povelje ravnatelja izvršile- Ako se želje razkačenih dijakinj spolnijo, potem bode ravnatelj Patterson go- službe obetal, da bode nasprotBtva med delavci in podjetniki poravnal. Lyon, Francija, 1. julija. Povodom zborovanja lige rodoljubov vršile bo se tukaj velike protikleri-kalne demonstracije, pri kterih je moralo vojaštvo ,,mirovno" posredovati. Rim, 1, julija. Vojni minister Coriolani je podal danes vladi ostavko. Petrograd, 1. julija. Vlada je pozvala VBe časnike, ki bo sedaj v Amurskej pokrajini, domov. Uzrok ni snan. London, 2. julija. Brzojavna poročila iz ostalih evropejskih držav poročajo o mnozih nevihtah in ve-likej vročini. V Florenci je vsled vročine zblaznilo šest osob. Mnogo jih je zbolelo za solnčarico. Drobnosti. Hoteli varati podporna društva. Fort Scott, Kans., 30. junija. Tukajšnji zdravniki dr. McGuire in neki O'Toole sta h tela dobiti smrt-nino po $8000 od podpornih društev „Woodmen of the World", ,,R->yal Neighbors" in ,,M .dem Woodmen". V to svrho je moral O'Toole navidezno za kozami obo-leti in konečno umreti. To se je tudi lopovom posrečilo, zdravnik je proglasil O'Tooleja mrtvim in ni pustil nikogar v hišo. Za kozami umrlega O'Tooleja so seveda po noči pokopali in sicer dva zdravnikova prijatelja in zdravnik sam. Grob so pa le z vejami pokrili in naložili nekoliko prsti. Ko so odšli je O'Toole jednostavno iz groba zlezel, in pokopal svojo krsto t^r odnesel pete. Podporna društva bo pa jela sumiti o smrti ,.umrlega" društve nika in so uradno odkopala grob, v kterem so našli le prazno krsto Zdravnika so zaprli, dočim je „mrt-vi" O Toole ušel. Žetev pšenice. Chicago, 111., 28. junija. Železniški uradi so po navodilu ravnateljstev kot posestnikov poljedelskih zapadnih pokrajin pridobili podatke o letošnji žetvi pšeniče. Po teb poročilih bode letošnja pšenična žetev severozapaduih držav prekosila vse dosedanje. V obeh Dakotab in MinneBoti bodo pridelali far merji od 185 do 20o miljonov buš-ljev pšenice, toraj baš za 100 mi ljonov bušljev vfeč nego laui. Pove čauje pridelka je pred vsem pripisati železnicam, ktere so v zadnjih letih mnogo Bvojih zemljišč oddale naselnikom. Zapretili z vojsko na morju. Vancouver, B. C., 30. junija. \ tukajšnji luki zapretilo je 4000 be lih in indijanskih ribičev s štraj-kom, ker ribiški boBi plačujejo le po 10 centov za funt vjetih rib itere potem v škatljah pošiljajo na razne kraje. Včeraj se je bosom po □udilo 2000 Japoncev, kteri hofiejo delati mesto belih in Indijancev Japonski skabje so se na sto patrol nih ladijah odpeljali proti brodovju štrajkarjev, kteri so odpluli na oaorje, da zabranijo skabom riba renje. Ker so Indijanci Bmrtni so vražniki Japoncev, bede brezdvom no prišlo na morju do prave po morske bitke. Na vešalih. Birmingham, Ala., 28. junija. Danes so obesili morilca policaja Adamsa, Frank Millerja. Miller je do zadnjega trenotka tajil svoj zločin in zatrjeval, da so ga vjeli kot sokrivca umora, dasiravno je nedolžen. On ni hotel povedati svojfga pravega imena, da tako obvaruje svoje stariše žalosti. Policija ga je zasačila, ko je v družbi necega Duncana kradel, na kar sta ustrelila policaja AdamBa. Duncana so obsodili v dosmrtno ječo. Uro kasneje so na istih vešalih obesili zamorca Alonzo Williamsa, ki je v zaporu umoril Bvojega tovariša. Boljše nego zlato. St. Louis, Mo., 28. juuija. Pri Mount Sterling v državi Kentucky našli so kamenj, ki je popolnoma sposoben za izdelovanje litografič-nih plošč. Danes je dotični kameno-lom preiskal državni geolog Eugeu Leairy in se po preiskavi sledeče izrazil: ,,Dosedaj tacega kamenja v Zjed. državah ni bilo najti; mi amo ga morali plačevati po 50 centov funt in dovažati iz Evrope. Kamenolom ob Mount Sterling je dovolj velik, da bode zadoščal vsem zahtevam naših držav je več vre den kakor največji zlati rudnik sveta." Evropejske in druge vesti. Rim, 28. junija. V pariškem časniku ,,Petit Blue" objavljeno poročilo o papeževi bolezni ni resnično. Papež je zdrav in je včeraj Bprejel avstrijskega poslanika Revertera di Salandra v avdijenci. Rim, 29. junija. Dne 27. junija pripetili so se v Ferrara, kjer štraj-kajo poljedelski delavci, nevi nemiri. Vojaštvo je zopet streljalo in smrtno ranilo osem oBob. Poslanci so se pri vladi pritožili. Praga, 29. juuija. Danes se je pričelo zasedanje vseBlovanBkega kongresa, kterega se je udeležilo 12 tisoč zastopnikov vseh slovanskih narodnosti in posebno poslanstvo pariškega občinskega zastopstva, kterega naloga je izpoBlovati zvezo Francozov s Slovani. Kongres nima političnega značaja. London, 29. junija. Danes je zgorela velika tovarna za obleke, ki je last tvrdke ,,Schneider & Song.' Škoda znaša 8500.000. Dvatisočde lavcev mora vsled požara počivati. London, 29. junija. Da ljudstvo v Zjed. državah nesrečno živi v časih prosp^ ritete, sledi že iz tega, da baš Amerika pokupi največ di amantov. Minoli teden kupil je neki Američan najlepši diamant, kar jih je bilo kedaj v Londonu. Diamant je 60 karatov težek in je veljal 20,00 j funtov šterlingov Petrograd, 30. junija. Carevič se je zaročil s princezmjo Cecilijo M^cklenburg-Sshwerinako. Paris, 30. junija. Francoska vlada je ukazala napraviti podmorsko brzojavno zvezo med Amoy in Tu-anan v iztočni Aziji. Kasneje bodo brzojav povečali do Vladivostoka, tako da v iztočno-azijskih zadevah Francozje ne bodo več odvisni od Angležev in Nemcev. Hongkong, 30. junija. Tukaj že šest let razsaja kuga, ki je tekom čaea zahtevala približno 10 000 žrtev. Temu je največ kolonijalna angleška vlada kriva, ktera Be za zboljšanje zdravstvenega stanja v Hongkongu kljub mnogim oporni nom ne zmeni. Rim, 30. junija. Med ,,Evropej-Bkimi vestmi" v zadnjej številki „Glas Naroda" omenjeno prolivanje k vi v meBtu Ferrara je prouzročilo po VBej Italiji veliko razburjenost Ogorčeno ljudstvo je priredilo sko-raj po vseh mestih velike demonstracije proti ministru Giolitti tovo v kratkem mrtev in dobil prostor Bredi pekla.. * * • Popravek. V 50. številki „Glag Naroda" Be nam je v dopisu iz Butte City, Mont, vrinila neljuba pomota. Ime gospoda dopisnika je namreč čitati mesto Rezek, M a r-tin B e z e k, ki stanuje 508 East Broadway, Butte City, Montana. * * * Porotne obravnave v Ljubljani. Dne 12. junija Bta bila tožena goljufije France Kane iz Radonel in Jurij Ulčar. Porotniki bo ju oprostili tega hadodelstva. — Dne 13 junija je bil tožen hudoleBtva ubo ja 21 let stari hlapec Anton Kuralt in bil obsojen v 4 letno ječo. — Isti dan je bil obsojen na 3 leti ječe 20 let stari hlapec Matevž Mavsar, vsled uboja Janeza Oblaka. — Dne 15. junija vršila seje obrav nava proti Francetu Soršku iz Go-renjevasi vsled zažiga. Soršek je bil krivde oproščen. Sto obravna vo je bilo drugo letošnje porotno zasedanje zaključeno. Mestna hranilnica v Novem mesto V mesecu maju 1901 je 119 strank vložilo 47.427 K 14 h, 240 Btrank vzdignilo 58 253 K. 96 h toraj, manj vložilo 10.826 K 82 h, 14 strankam se je izplačalo posojil 17.880 K. Stanje vlog 1,658 454 K 63 h denarni promet 221.990 K 96 h. Roko zlomil si je poseBtnik Alojzij Grilc v Krakovskih ulicah št. 29 v Ljubljani. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnico. * _ * Povozil je 15. junija popoldne na Zibjeku v Ljublani posestnik F. Z. iz Iške vasi mestno ubogo Marijo Voltarlevo. Voznik je vozil naglo in ženica se mu ni mogla dovolj hitro izogniti. * • * Novomeški vedovod upamo že le toa doživeti, ako ne bo posebnih zadržkov. Kajti z deli Be prične lahko takoj, ko bode ministerstvo odobrilo ponudbe raznih tvrdk za razpisana dela. Kako živo da nam treba vode, skušali smo ob hudi suši zadoje dneve. • » * Požigalec ki ima sreeo. 371etni mizar Pavel Milavšek iz St. Petra v Savinski dolini je 17. februvar-ja 1. 1. pri posestniku Zupancu Gotovljah prosil za prenočišče. Kei se mu ni nBtreglo, je jezno odšel Kmalu na to je začelo v hlevu pr tej hi&i goreti, in je gospodinja vi dela Melavška, kako je od pogori šča bežal- Melavšek se je izgovar jal, da je bil popolnama pijan, in da ni nič vedel, kaj ae je zgodilo. Mož je imel srečo. Dobil je rad' prestopka samo dva meseca zapora. * » * Požiralca v Dobrunjah so prijeli. V našem listu smo zadnjič opozarjali, da je z ozirom ua način in na čas podžiganja v Dobrunjah ii» Bizoviku sklepati, da podžiga [domač človek. To naše mnenje se kega 1 lletnega fanta Franceta Pin tarja iz Dobrunj št. 34, kteri je priznal, da je dne 10. junija podžgal v pasjem hlevu pri Skomincn Dobrunjah. Brez dvoma je to pravi požigalec. V pasjem hlevu je podžgal po svoji izpovedi r*radi tega, ker ga je bil peB jedenkrat ugriznil. Gorelo je pa dosedaj le pri hišnih posestnikih, kjer jp Franc Pintar 'služil kot pastir, in pri kterih je bil včasih tudi tepen. Poizvedbe so neki že vse to dognale, kakor tudi to, da je bil Franc Pintar povsod, kjer je gorelo, prvi pri ognju in je še ljudi klioal na pomoč. Poizvedbe bodejo gotovo dognale, da je ta fant povsod v Dobruujah iu v Bizoviku podžgal, dasi do sedaj še tega ne prizna sam. Ko so bili nekteri Bizovičani pri mestni policiji zaslišani zaradi Rudolfa FleiBchmana, ki je bil sumljiv zažiga, se je njim reklo, da bode požigalec najrže kak otrok ali pa kaka ženska, ker je pri teh v gotovih dobah starosti razvita pi-romanija. Zaslišancem se je kaj takega čudno zdelo in trdili so le, da podžigajo tuji postopači. Sedaj vedo, da je podžigal otrok iz doma če vasi. Slov. Narod * * * Pri streljanjn s topiči ponesrečil je sv. rešnjega telesa dan v Kranju ceBtni pometač Anton Hudobivnik. Ker se je topič prezgodaj sproži), je bil II. tako hudo opaljen, da so ga morali prepeljati v deželno bolnico v Ljubljani, kjer je umrl vsled opeklin. * * * Zeno sesekal. V Brusnju je agent neke banke, Demez, umoril svojo 301etno žtno ter josesekal na majhne kosce. Demez in njegova soproga sta priš'a pred dvema mesecema iz Verviersa v« Bruselj. Prepirala in pretepala Bta se vsaki dan. Od prejšnje sobote pa ni n:k do v biši opazil gospe Demez. Rudarstvo je šiloma odprlo Btanova nje ter našlo posamezne dele telesa v Skrinjah in omarah. Požar v Radečah. Dne 15. juu. je sredi trga zgorola hiša J. Mavri na in prouzročila veliko strahu, ker bo bili ljudje v prvem stanju, ko je začelo goreti. Izdatnemu dežju in nekterim neustrašenim gasilcem seje posrečilo omejiti ogenj, ki bi bil lahko naredil veliko škode, ker so hiše zelo na kupu. Pri ognju smo zapazili, da je bilo veliko nereda pri gašenju, iu bi bili želeti, da bi se Radečani bolj brigali za prepotrebno gasilno društvo iu njegove vaje. Tudi gasiliu orodja so nedostojna. Mavrin bil zavarovan za 3000 K. * * * Dolenjske železnice. Občni zbor delniškega društva dolenjskih že leznic, ki se je vršil na Duuaju pod predsedstvom barona Schwegla, j» sklenil povrniti iz laških dohod kov deželi kranjski na račun garan cijskih prispevkov, ki jih je dežela plačala, in na račun obreBtij teb prispevkov svoto 26.476 K 53 vin. Škoda velikanska. KobaridŠka dolina je bila vsa pod vodo, enako del Kobarida : polja silno poškodovana. V Kotu odneslo je kos ceste, da je zveza kar pretrgana; na poljih velika škoda. — Pri Tolminu je Soča poplavila ves levi breg, da je bila podoba razburjenega jezera. Nova cesta od mosta proti Tolminu je na raznih mestih razorana, od-plovljena; odneslo je dva mosta. Tudi pri Sv. Luciji je bila zveza pretrgana. Kaj podobuege menda še ni bilo. • * • Negorljivi les. kterega so svoj čas razui inženirji priporočali vojni mornarici za tlakovanje krovov je vreden le nekoliko Časa Bvojega imena. Ako je les le 8 dni izpostavljen vremenskim premembam zgubi že polovico svoje lastnosti, lies kterega so odvzeli iz krova la-dije ,,Helena" in zažgali je gorel kakor drugi les. Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za $20.55 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Kje je? Jožef Potokar; njegov brat bi rad /vede za njegov naslov, ker je doma v .' vstriji za njega naloženih 1200 kron. Jo/e Potokar "je star 36 let, doma iz Plješivca na Dolenjskem, v Ameriki biva 11 let, 5 let že nisem nič o njeni čul. Njegov naslov :iaj se blagovoli naznaniti: Anton Potokar, Latrobe, Westmoreland Co., Pa. [>0j"l] Kje je? Jakob Mi šic, doma iz Krxsinca, Podzemeljske fare na Dolenjskem; preil 3 leti je priso1 od tam v Steelton, Pa., potem pa odšel^ Tower, Minn. Njegov naslov l>i rad zvedel: John Sodja, 383 Ki ver Street, Reading, Pa. KDOR VE kaj zanesljivega o slovenskem rojaku Nikolaju Jaskzi 1'uvšlN n, kteri se je pred kakimi 6S leti preselil v Ameriko, bil tu usnjar in umrl zapustivši precejšno premoženje, je prošen to sporočiti uredništvu tega lista. [jI] Slovencem in Hrvatom naznanjam kot Slovan Čeh, da sem otvoril lastno NOTARSKO PISARNO 615 Chestnut Str., Allegheny, Pa. ter bodem izdeloval pooblastila, prodajalne listine, opuruke, tožbk, listine glede vojaških zadev in sploh vse zadeve spadajoče v to področje. I>alje zavarujem proti požaru, pošiljam denarje na vse kraje sveta in prodajani parobrodne liste. Ker sem delovat pri g. Weitershauseu nad šest let. sem se seznanil z raznimi posli in pridobil zaupanje. S spoštovanjem F. VEVEKKA, notar, {15. ag.) 615 Chestnut St., Allegheny, Pa. Naznanilo. Slovencem in Hrvatom na Ely, Vfinn., iu okolici priporočam mojo prodajalnico, - ktnrej prodajam hišno in kuhinjsko pripravo, postelje, omare, mize, stole, peči in vsakovrstno že-leznino. Dalje oskrbujem tudi 2pog:xe"be iu odredim vse potrebno za nje, preskrbim krste in kar Bpada v to stroko. Govori se tudi slovenski in nemški. S spoštovanjem IVE. E. GLEASON, ELY, MINN. Bohinjska železnica- V Jesenicah ua Gorenskem so 22. junija z veliko Blavnostjo proslavili začetek dela za zgradbo druge železnice v Trat 15. junija se je začelo z odkupovanjem tistih zemljišč, knder bo tekla Železnica. * * * Povodnji na Goriškem. Dne 15 junija je naredila povodenj velikan ako škodo v naši deželi. — V hribih so narasli potoki odneBli veliko lesu v Sočo, pa tudi pošked jvali polja in ceste. Na Tolminskem je Slovencem in Hrvatom v Rock Springs, Wyo., in okolici priporočava najin saloon, v kterem vedno točiva sveže piVO* vino in whiskey, ter imava na razpolago fine smotke. Dalje se lahko na nasobmevsak rojak v bližini gle-d6 pošiljanja denarjev v staro domovino in gledč parobrodnih listkov, kar sva v zvezi z g. Fr. Sakserjem v New Yorku, lahko vBakemu cen« in točno postreževa. Za obilen obisk se priporočat*: Dalapicola in Fr. Keržišnik, Kock Springs, Wyo. kteri je povodom avojega nastopa'je sedaj opravičilo. Prijeli so ne- gi Jacob Stonich 89 E. Madison St., Chicago, 111. Slika predstavlja uro za gospode (16 Size) z dvojim pokrovom (Bosscase)in so vsakomu 1 znani najboljši pokrovi se zlatem pretegneni | (Goldfield) in jamčim za nje 20 let. Kole- . sovje je Elgin ali Waltham in stane s 7 kamni 15 kamni Rojaki, kteri Selite kupiti dobro uro, Vam sedaj ponuja lepa priložnost kupiti do-bro uro za male denarje. Za obile naročbe se priporočam z spoštovanjem Jacob Stonich, 89 B. Madison St., Chicago, 111. Prognanci. (Dalje.) Mr. OakhurBt je pottal za treno tek razburjen, vendar se je pa v kratkem umiril in odšel, ne da bi koga zbudil, k ognju. „Nedolžui" je ipal, na Djegovih dobrosrčnih, pegastih licih bilo je opaziti lahek naemeh; deviška Piney je epala kraj svojih slabotnih sester tako sladko, kakor da bi je v istini čuvali angelji varuhi. Oakhurstseje zavil v odejo, se jel gladiti po bradi in brkah in je tako pričakoval jutranje zarje, ki je počaBi jela prodirati skozi goste v vetru se vrteče snežinke. Vse, kar je mogel v okolici opaziti, bilo je zavito v čarobno belo odejo. S par pogledi je pregledal okolico in se o žalostni bodočnosti ter sedajnosti izrazil z jedno besedo — ,,zameteni l" Po skrbni preiskavi jedil, ktere so prognanci k sreči spravili v kočo, da jih tatinski Billy ni mogel opaziti, bo dognali, da zamorejo, ako ravnajo s živili varčno še 10 dui v gorovju vztrajati. ,,Namreč," dejal je tiho Oakhurst ,.Nedolžnemu", „ako bodete delili vaša jedila z nami. Ako ne storite tega — kar je tudi bolje za vas — potem lahko pričakujete, da prinese Btric Billy nova jedila." Iz nepoznanih uzrokov ni hotel OakhurBt naznaniti Billovo lopovščino in je tudi v nadalje zatrjeval, da je Billy zgrešil pot, in da so konji utekli; pri tem je tajno pri-imal vojvodinji in materi Shipton, kteri nista niti za trenotek dvomili o tatvini in begu strica Billy. „Bodeta nas že prepoznali, kaki ljudje sme — ako sploh pozjatačlo-vefike značaje —pristavil je Oak-hurst pomenljivo, ,,Bedaj ju nikakor ne smemo plašiti." Tom Simson je drage volje prepustil proguancem vse svoje imetje in se še celo veselil, da ga je osoda zanesla v gorovje in prisiljeno Ba-motarstvo. „Tukaj bodomo osem dni taborili," pričal je Simson, „potem se bode sneg itak at^pi! iii mi se bodemo zajedno podali v Po ker Fiat." Tzvauredno veselje mladega To ma in mirnodušnost Oakhursta se je prijela tudi ostale družbe. ,,Nedolžni" je s pomočjo smrečjih vej pokril leseno kočo, dočim je voj-vodinja okrasila notranji proBtor uprav velikomestno, tako da se je Piney morala čuditi izbornemu okusu vojvodinje. „To sem si že mislila," dejala je Piney, „da ste v Poker Fiat priučeni tako krasnim stvarem." Vojvodinja se je hitro okrenila v ■tran, da je prikrila nedolžnej Piney rudečioo, ktera se je pojavila na njenih licih, a mati Shipton je prosila mlado dekle, naj take neumnosti ne govori. Mr. Oakhurst je odšel iskat pot iz. gorovja, ktere seveda ni našel. Ko se je utrujen vrnil, je v svoje začudenje zaslišal V soteski glasen smeh, ki je odmeval od skalnih sten. Vzaemirjen je za trenotek obBtal in se nehote ■pomnil whiskeyja, kterega je svojim tovarišem iz previdnosti skril. „In vendar ta smeh ni podoben — whiikeyju," mislil je sam pri sebi. Še le, ko je Bkozi bluščeče snežinke ugledal velik ogenj, krog kterega so sedeli prognanci, se je prepričal, da je bila le ,,šala.44 Jeli Mr.Oakhurst razun whiskeyja todi svoje karte, kot prepovedano blago nove občine proguancev skril, mi ni znano. Vendar je pa dogua-no, saj po zatrdilu matere Shipton, da Mr. Oakhurst oui večer o kartah •ploh ni govoril. K sreči bo se prognanci kratkočasili s harmoniko, ktero je Tom Simson nekako po nosno izvadil iz svojega zavoje. Kljub slabem znauju igranja na harmoniko, čutila se je Piney Woods presrečno, da je vendar k zaigrala par nnpevov, ktere je „Ne-dolini"" s koščenimi kastajjetami ■premljeval. Vihunecslavnostionega večera je pa družba dosegla s tem, da je »apela neko hiiLirj, kakeršne običajno pejo lovci, ko se jih v gorah ali pa na pustinji zbere večje število in ob kterej priliki navadno •kupaj opravijo svoje verske dolžnosti. Med tem so se stoletne smreke upogibale, veter je neprestano nanašal sneg na prognance, kterih ogenj je švigal visoko proti nebu, kakor da bi hotel ponesti njih na-peve v nebo. Proti polunoči je nevihta ponehala, veter je odgnal oblake onstran gorovja, na njih meBtu jele so svetiti mične zvezdice, milo gledajoč na spečo družbo. Oakhurst, kteri se po svojem poklicu ni mnogo imenil za spanje, je stražo taVo razdelil, da je on večjo polovico atraže sam oakrbil. Pri tem je dejal »Nedolžnemu", da že več noči ni spal." ,,Čamu pa niste spali?" vprašal je Tom. ,,Igra !" odgovoril je Oakhurst. ,,Ako ima človek srečo — zamorsko aročo (pomenja: veliko srečo) — potem gotovo ne bode zaspan. Ne človek, temveč sreča prva odneha. Sreča," nadaljeval je Oakhurst, „je vsekako čudna stvar. Vse kar nam je o njej znanega, je le to, da se vedno spreminja. Pronajti kedaj se baš namerava spremeniti, to je pri sreči največja umetnost.... Odkar smo Poker Fiat ostavili, imeli smo le slabe karte. Vi ste se nam pridružili in za vas so sedaj iste karte, kakor za nas merodajne. Ako zamorete tekom igre naše osode karte vzdržati, potem je dobro za vas, če ne pa seveda — udati se v božjo voljo, o kteri smo ravnokar preje peli. Napočilo je tretje jutro. Izza belih pogorskih vrhov jelo je gledati solnce in Bijati na prognance, ki bo pripravljali zajutrek iz vedno manje zaloge živil. Solnce je kljub zimi dobro ogrevalo — kakor da pomi-luje in obžaluje prognance. Toda istodobno je solnčna Bvetloba raz-svetila velikanbko množino snega, kteri je zamedel vso okolico, tako da je bila slična neizmernemu belemu morju, ktero je segalo do gorovja, kjer so bili prognanci zame-teni. V nepopisno jasnem ozračju bilo je na iztočnem prerijskem obzorju opaziti lahek dim, ki je sve-dočil, da L-aselnikom y moraiičnem Poker Fiat ničesar ne manjka. Ka-n.or hitro je mati Shipton ugledala dim na svojej pogorskej trdnjavi, pričela je kleti in najmanj petkrat proklela Poker Fiat. ,,Ah, kako mi kletev dobro stori," dajala je vojvodinji. ,,Pojdi tudi ti tja na skalo in kolni, in prepričala se bodeš, kako se to človeku prileže." Pri tem se j a pričela norčevati z ..otrokom", kakor je vojvodinja imenovala mlado Piney, sicer ne vs;< d njtne mladosti, temveč ker Blednja ni hotela kleti in ker se je preveč d.stojno vedla. (Konec prihodnjič.) Svoji k svojim! Podpisani se priporočam bratom Slovencem in Hrvatom, da blagovolijo obiskati moj v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere in prodajam fine smodke. Naznanjam tudi, da pošiljam denarje v staro domovino po nizkej ceni in sem v zvezi z g. Fr. Sakser-jem. S spoštovanjem Martin Verzuh, Crested Butte, Colo. Slovencem in Hrvatom, posebno delavcem pri dogah v gozdovih MisBissippia, Arkansasa, Tenessee itd. priporočam svoj c St. Nicholas Hotel Corner Main in Washington Streets, v Memphisu, Tenn. Pri meni bode vedno dobiti čedno in ceno stanovanje in hra-n a, dalje sveže pivo, vino in whiskey kakor tudi fine s m o d-k e, vse po nizki ceni. K obilnemu obisku se priporočam Slovencem in Hrvatom s spoštovanjem * BLAŽ. TURK SVOJI K SVOJIM! J. GLOBOKAR, M. P. CO. ELY. MIN. priporoča Slovencem in Hrvatom svojo novo TRaOVIlTO. Pri njem je dobiti: OBLEKA ZA MOZKE, ŽENSKE IN DECA; RAZNOVRSTNO OBUVALO; PERILO, OVRATNIKI, KLOBUKI; HIŠNA IN KUHINJSKA OPRAVA. Vedno sveže Vse blago po najnižji ceni; postrežba hitra. Pismena naročila naj se pošiljajo na Box 371. Pošiljam denar v staro domovino, posredujem prodajo prekomorskih vozryih listkov, v zvezi sem v'New Yorku z g. Fr. Sakserjem. Slovencem in Hrvatom, prijateljem in znancem se priporočam v mnogobrojen obisk in naročila. 4 S spoštovanjem J. GLOBOKAR, M. P. CO. MATIJA POGORELO, prodajalec ar, Tsrizic, uhanov in druge zlatnine, Bogata zaloga raznih knjig. Cenik knjig pošiljam poštnine prosto. Pišite po-nj! Cene uram so naslednje : Nikel ure 7 Jewels $6.00 15 Jewels Waltham $9.00 Srebrne ure z enim pokrovom - $12.00 z 2 pokrovoma $16.00 in višje. Boss case 20 let garancije 16 size 7 Jewels $15.00 ,, 15 „ $18.00 Boss case 25 let garancije 16 size 7 Jewels $25.00 » 17 m $30.00 Oponiba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. IColesovje pri naštetih urah je Klgin ali Waltham, kakoršnega kaor želi. Blago pošiljam po Express C. O. D. ty Vse moje blago je garantirano! tS^ V avoji zalog-i imam tudi Fin pismeni papir z navedenimi okraski v narodnih barvah. CENA: V kuverti ducat kuvert in papirja - $0.15 V škatlji 2 ducata,, „ $0.350.600.75 Math. Pogorele^ 920 N. Chicago St., Joliet, 111. Naznanilo. Podporno društvo sv. Barbare je sklenilo, >Ia ml sedaj naprej sprejema člane stare od iS. do 50. leta in je plačati vstopnino po stari -ti: plačati je vstopnine od iS. do 25. leta $5; o I 25. do 35. leta od 35. do 45. leta §7; ml 45. do 50. leta $9. Kdor hoče čakati li i mesece, da je opravičen do podpore mora ■lačati il rojen v Samoboru na Ilryatskeni; ima 25letno zdravniško skušnjo. Zd. avi najtežje in najopasnejše Človeške liolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dyeh največjih medicinskih zavrov iu dobil je glas svetoynega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na gospoda DE. G. IVANA POHEEA. S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, pljučah, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje itd. OPAZKA. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se »isrneno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Doktorja IVANA POllfclKA. On je na STOTINE in STOTINE nevarno boluih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati syojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. G. Ivan Potek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok. - VSI ONI - kateri ne morejo osebno priti, naj opišejo natanko syojo bolezen, koliko je stara bolezen, iu on dopošlje zdravilo in nayod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotični »»sebi, ker neče da bi kdo trošil po nejKj-• trebnem syoj kryavo zasluženi denar. Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. L POIIEKA ; VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE. Svedočim, da sem osebno znan z. dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neule povesti. Morem ga vsakomu toplo prijK>ročati. Thus. P. White, sodnik sodišča v Kansas City, Kans. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek tinancijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic ; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City. Martin Stbtvvakt, občinski blagajnik v Kansas City, Mo., U. S. A. Uragi g- dr. Pohek : — Z valim zdravljenjem je bilo storjeflega več stalnega zdravja, nego je bilo to mogoče kakemu drugemu proglašenemu zdravniku storiti. Zato se vam lejio zahvaljujem. C. G. Foster, sodnik v Topeka, Kans. Spostcyani g. dr. Pohek: — Zahvaljujem seVam za svoje popolno ozdravljenje. Vaša zdravila so najboljša in vsakemu trpečemu jih priporočam. Jos. Lipov ac, Kulville, Miss. Spoštavani zdravnik:—Naznanjam Vam, da sem vsa zdravila porabil in sem poginoma ozdravil. Zelo seVam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na želodcu in črevih in sem mislil da ni več pomoči za mojo bolezen. Vaš udani Jos. Zganič, Hastings, Pa. Spoštovani dr. Pohek:—Lepa Vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizina, vsled kterega sem trpel celih 20 let. Jakob Keller, Ilellena, Mont. Dragi g. dr. Pohek:—Naznanjam Vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim za Vaše vspešno zdravljenje. Steve Marak, Cameron, Tex. Dragi zdravnik:—S tem Vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, ker ni na oba očesa nič videl dolgo časa. Zelo sem Vam hyaležen za dobro ozdravljenje. Ben. Henderson, Kansas City. SpoStoyani gosp. zdraynik:—Mnogo hvale Vam za ozdravljenje moje težke bolezni. Thum. Jurkovič, Iron Mountain, Mich. . NASVETE DAJE ZASTONJ! Ne pozabite priložit znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na : DR. e. IVAH POHEK, Razprodaja. Ker bodem ostavil izdelovaDje Bmodk, prodam vso zalogo pod ceno in sicer: Carniolia Beauty tisofi..........SIS 11 n 1» ..........$13 Vržiuke z slamo „ ..........SIS Heralda Havana „ ..........$25 Novce, čeke, Money Order itd., za naročeno blago blagovolite poslati g. Fr. Sakserju 109 Greenwich St. New York. S spoštovanjem F. A. DUSCHEK, 664 E. 162 Street, New York City, N. Y; Compapie Generale Transatlantique, Francoska parobrodna družba. r DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNIKI SO: ,,La Lorraine", na dva vijaka..............................12.000 ton. ,,La Savoie", „ „ ,, ................. 12.000 ,, ,,La Touraine", ,, ,, ,, ..................................10.000 ,, ,,L,'Aquitaine", ,, „ ,, ..................................10.000 ,, ,,La Bretagne",................................................................8.000 ,, ,,I>a Champagne",..........................................8.000 ,, ,,La Gascogne",........................................8.000 „ Mdi Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča Stv. 42 North River, ob Morton Street: 25 000 konjskih moči. 25.000 ,, ,, 12.000 ,, ,, 16.000 ,, ,, 9.000 ,, ,, 9.000 ,, ,, 9.000 „ „ Poat Office Boxes 363 KANSAS CITY, MO., U. S. La Champagne La Normandie L'Aquitaine 4. julija 1901. 11. julija 1901. 18. julija 1901. La Gascogne La Champagne La Normandie 2o. julija 1901. 1. avg. 1901./ 8. uvg. 190L Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. RBD STAR L/ATJS (prekomorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda") — - - New York* v Antwerpen voz, naravnost ,2 p||UDELMU „ Ahtwerpeh prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: tlVADEBLAND", na dva vijika, 12000 ton. mZEELAND"............ ton. ,,KENSINGTON", na dva vijaka, 8669 ton. „SOUTHWABK' , na dva vijaka, 8607 ton. ,,FRIESLAND",.....7ii0ton. „WESTERNLANI)"..... 573^ ton. ..NOORDLAND'-......5712 ton. Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in naj prijetnejših za potnike iz ali V Avstrijo : n* Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILADELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na : International Navigation Company 73 Broadway, NEW YORK. — Gor. Dearborn & Washington Strs., CHICAGO. — 30 Montgomery St., SAN FE AHCISG0. — Tliinl & Pine Strs., ST. LOUIS, ali na njene zastopnike. V M&- Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav mea New Yorkom in Rotterdamom preko. Boulogne-Sur-Mer. POTSDAJI, parnik z dvojnim vijakom, EOTTEBDAY, parnik s dvojnim vijakvm, .. 12500 ton. 8300 ton. 3TATENDAM, parnik i dvojnim vijakom, Parniki: MAASDAM, SPAABNDAK »B 10500 ton. WE EKE K D AH. -- -- Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarnev Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Ii ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako soboto ob 10. uri zjutraj. Holland ameriška črta 39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHIC/j ZfCfiafaik to družb« js tudi FR. SAKSER, 109 firmwich St