Tri Orjaške hruške. Spisal Ivan Stukelj osedov vrt mi je bil žc izza mladih dni vedno zanimiv. Tu ni bilo sicer prelepo urejenili gredic s prekrasnimi cveticami, a rasle so med drugim sadnim drevjem tri orjaškc hruškc, ka-kršnih bi zaman iskal daleč okolo. Dozdevalo se mi je, da ta tri drevesa žive z mcnoj. Ni čuda! Bila so mi skoro ves dan pred očmi. Na eni strani ccste je stala naša hiŠa, a takoj na nasprotni plati pa sosedov vrt. Stanovali smo v prvem nad-stropju, v prhiičju so bilc strojarske delavnice. I Ko sem zvečer legel Ic počitku, sem zrl iz postelje na hruŠkc toliko časa, Lda sem zaspal. Ah, to vam je bilo veselje gledati v jasnih nočeh! Zlate zvezde Bi temnovišnjevern ncbu so se lesketale med črnim vejevjcm tch velikanskih ^HpŠk. Še krasnejše je bilo, kadar sc je vozila luna med njimi. Vse te grčave ^H krivenčaste veje so se polagoma pretvarjale v žive stvari. Vse bajke, kar _^H jih je pripovedovala mamica, so prižle tu v življenje. Čarovito opravljeni ^^ftalji in kraljiči, kraljice in kraljične, visokorasle vile, zlobni žkrati, dobro-_^H>ljni palčki, vsi ti so oživeli in se gibali pred menoj, Potem pa sem zaspal ^^B sanjal dalje , . . ^^^ In o jutranji zarji, ko so po nebu med temnomodrimi in rdečimi pasovi ^^Hkvali zlati oblački, ter se je vsa ta svctloba ostro črtala od temnih vej, se ^^^B je zdelo, da je odprto nebo. PriČakoval sem, da zlatokrili angelci priplo-^^^B}0 iz nebes, in gorcče sem molil jutranjo molitev . . . ^^K Prišla je zima. Pod hruškami pa se je shajal skoro ves ptičji rod naše Hlasi, kar ga je ostalo pri nas črcz zimo. V Komaj je zaspano zimsko solnce pogledalo izza hriba Osojnika, so se ¦>dprla vežna vrata v sosedovi pritlični, mestno opravljeni hiŽi, in prikazala sc Be na pragu suha in dolga postava Kordinovega gospoda v visokih Skornjih Hfc s Čepico na glavi, v rokah držeČ več s semenjem napolnjenih vrečic. Tam ^Bd hruškami je imel mizice s streŠicami iz smrekovcga lubja. Videti je bilo, ^^B1 vam je to prava pravcata ptifja vas. Vse to je izdeloval Kordin sam. ^H&eč iz doige pipc, je nasipaval o zimskih dneh sernenja na krmišča, ki so ^Hb odločcna raznim vrstam ptic, trosil ostanke mesniii jedi, slaščico sinicam, ^^felezom, kosom in drugim ptičcm-mesojedcem. Na dolge droge je navezaval ^^Biih solnčnic, da so jili robkale pticc same. ......... -3* 116 :<- Gospod Kordin jc bil samcat; razen daljnjega sorodstva v vasi ni imcl nikogar svojih. Vkljub temu pa ni bil nikakršen posebnež, pust, nepristopen čudak. Bil je nekdaj profcsor na Dunaju. Ko pa je stopil v pokoj, je kupil od svojega sorodnika nekdanjo svojo rojstno hišo z vrtom ter jo predclal tako, da je imela popolnoma mestno lice. Dolgo vrsto let je županoval ob- ¦ čini in delil do konca svojih dni rojakom nauke in dobrote. Vnemal jih je za vsc dobro in blago, vspodbujal za šolo, da so z njegovo pomočjo posta-vili lepo Šolsko poslopje. Petje vam je Ijubil nad vse; znal je tudi izborno citrati. Poleti jc pred odprtim oknom dolgo v noč citral in zraven pel. Kako čudno se je ujemal njegov močni, navzlic starosti Še vedno čisti glas z milo zveneČimi strunami! Slabe voJje nr bil nilcdar. Na izprehodih pa je bil zn-mišljcn. Če je srečal človeka, se mu je takoj razjasnil obraz. Gotovo se mu je v življenju pripctilo kaj hudega! Morda ga je ranilo sovraštvo, katcro pa je plcmcniti mož sedaj vraČal — z dobroto . . , A on je molčal o vsem tem, povcdal mi je nekdaj samo, zakaj tako ljubi ptice. * Bilo je nekoč o Božiču. Študiral sem že tedaj srednje Šole v mestu in prišcl sern domov na praznike. Nckega dnc me jo povabil gospod Kordin k scbi. Sama sva sedela pri čaju v topli sobici tcr sc mcnila to in ono. Tisto zimo je padlo mnogo snega, in onc tri orja.Ške hruške so stale obložene z vso belo zimsko krasoto, pod njimi pa so ptice kar tropoma sto-picale, letalc in se preganjale semtcrtja. »Huda je zima, a tem krilatcem pod Vašimi hruŠkami sc godi dobro«, omenim gospodu Kordinu. Ta se nasmehne. »Da, tako rad strežem ljubkim pticam. Ta Ijubezen do njih se mi je zbudila že v mladih letili.* »Nekdaj je bilo mnogo več ptic pevk nego jih je sedaj<, je nadaljeval gospod Kordin. »Sirovost in pa nevednost sta jih zatirali. Paglavec še ni znal razločno govoriti, a pozimi je že lovil nedolžne ptice. Med temi nevednimi siroveži sern bil tudi jaz. Ko so se zaČeli pusti in dolgočasni dnevi pozne je-seni, sem pripravljal iz bezgovih debelc razne >stavice< in >žimnice« za ptiČji lov. Posebno lahko jih je bilo loviti na žimnice. Na eni deski so se ujele po tri, štiri pticc z nogami v žimne zanjke. Primerilo se je, da se je pozno o mraku ujela kakšna ptica, a ker nisem šel pied nočjo pogledat na žimnico, jc zmrznila sirota Črez noč. A to ni ganilo mojega trdega srca, Svoje uboge jetnike sem nastanil med zimska okna. Tu sem jim pri-pravii Šibic, da so skakali po njih. Tudi hrane scm jim preskrbel, zlasti bučnic za sinice in brgleze sern nabiral vso jescn. V gajbici sem imel tudi nekatere ptice, poscbno tistc, ki so mi bilc jako všeč. To vam je bilo med okni in v gajbici letanja in skakanja, čvrČanja in petja, slast mojim očem in učesom. Da se je Stevilo ubogih jetnikov krčilo, mi ni delo dosti. Zaprti hišni zrak jim ni ugajal dolgo in moril jih je zapo- ^M ->¦ 117 K- ^^Bioma. Smrti zapadlemu ptičku se je jelo ščeperiti in ježiti perje. Tako je ^^^bl par dni >koš« in — poginil je. To se mi ni zdelo nič hudega. Mislil ^^^¦1 si, da mora tako biti. Srce mi je ostalo že vedno trdo. ^^^K Neko zimo sem imel v gajbici dva kalina, samca in samico. Ta je za-^^rcfti hirati. Tcžko mi je bilo za ljubko ptico. Gledal sem jo, ko je bila v zad-njill Ircnutkih, ko je čivkajoč pojemala, dokler ni omahnila s šibice in potem strcpctala na tleh. Samcc je tožno gledal ta prizor; odslej pa ni več pel, od dnc do dne jc bil kiavernejši in črez nckoliko dni je poginil tudi ta siromak. Ginjen sem bil, a vendar ne toliko, da bi nehal loviti ptice. Mati so se dostikrat jezili, kcr niscm mislil na ničesar drugega nego na svoj lov in ujete ptice, ker nisem izvršcval marsikaterega domačega opravila, ki so mi ga naročili. Šiba je pelal Da, ic več, odprli so okno in izpustili mi vse pticc. jokal scm se in drl na vsc pretege. A ktnalu sem spet nalovil polno okno ptic. Nenadoma pa je pvišel konec mojcmu ptičjemu lovstvu! O sv. Tomažu je bil scmenj na Vranskem. Oče in mati, hlapec in dckla — vsi so Sli na scmenj. Ostal sem sam doma z Mreto, ki jc že od mladili nog služila pri nas. Iiila jc pridna delavka, a precej odurna in trdega srca. »Ti, Martine, danes pa imava lallko pečenko, ko ni očeta in materc doma. Podavi ptice, ko jih imaš toliko, in jaz ti jih bom spekla, da se ti bo cedilo od ustnicU mi je rekla Mreta in se sirovo smejala, kažoča obe vrsti zdravih zob. Osupnil sem za nekoliko trenutkov; nisem ji mogel dati odgovora . . . Mreta je odšla v kuhinjo, jaz pa sem stopil k oknu in sem mislil na ptičjo pečenko, katerc še nisem okusil. Neka čudna želja se me je polastila . . . Velika siuica je v tem trenutku napadla majhno modroglavko tcr jo obdelovala s kljunom. »Aj, čaj, ti bodeš prva!* rečem potihoma, in glas se mi je tresel. Z drgetajočo roko sem oprezno odpri okno in v hipu scm imcl v roki drhtečo ptico; pviprl sem zopet okno, da bi mi ne ušle po sobi, ki sem jih vse v tem trenutku zapisal — smrti. Zamižal sem . . . S palcem in kazalcem sem stisnil ptico za tanki vrat in jo pogledal . . . Stisnil sem jo iznova . . . pogledal zopet-------in sinica je presunljivo uprla svoje drobno oko v me — okrutneža . . . Še enkrat sem jo stisnil . . . a potem jo izpustil na tla . . . Uboga stvar je sfrfotala po tleh, v smrtnih težavah se je vila in preme-tavala semintja. N'i mogla poginiti, ne vem, ali sem bil spričo razburjenosti toli neroden rabelj, ali je bila ptica tako žilavega življenja. Padel sem na tla poleg ptice, zatulil grozno in jokal ncznano divje ter se valjal po tleh. Zdajci so se odprla vrata, in vstopili so mati, povrnivši se satni pred časom s semnja, nakupivši si potrebnih stvari. Prestrašeni so me mati izpraševali, kaj mi je, a govoril sem le s tulečim glasom. Slednjič so me nekaj razumeli, nekaj jim je pojasnila Mreta. Vzeli so v roko napol zadušeno sinico, dihali vanjo, potisniii košček masla v kljuo, ji z laškim oljem namazali grlo ter jo dali v gajbico. ~5* 118 *<- A jaz sem jokai dalje, a ne več tako divje. O/.rl sem se na okno k drugim pticam. V Iiipu scjji bil pokonci in sem odprl notranje in zunanje okno. — Z radostnim vzklikom so ptice odlctele v svet. S hodničnim rokavom sem si otrl solzc in se stisnil k materi, ki so sedeli pri mizi. »Mama, nobene ptice več ne ujamem!« sem rekel še z napul jokajočim, drhtečim glasom. Čuttt sem se tačas gro2nega siroveŽa in okrutneža. Mislil sem si: »Strašno hudohno srce imam. Takcga neČem vcČ imeti.« Spomnil sem se gospoda župnika, ki je z lece spodbujal starŠe za šolo. Rekel je med dmgim tudi to: »V šoli se bistri um in blaži srce. Vaši.otroci bodo razumni in dobrega srca, ako jih boste pošiljali v šolo.« ^Dobrega srca hočem biti tudi jaz!« Bil sem tačas nekaj nad dcset let star. Šole Še ni bilo v vasi, in župnik je pozimi trikrat v tednu poučeval otroke, kateri so se prostovoljno zato ogla-sili. Mene ni nauk veselil, a me. ni tudi nihče vnemal zanj. V naši hiSi ni znal nihče brati, razen očeta, ki so tiskano knjigo za silo črkovali. Takoj drugi dan sem šel z materjo h gospodu župniku. Začela se je zame šola. Domačini so se čudili moji izpremembi in tudi ' slutili nje vzrok radi ponesrečene — ptičje pečenkc. Z marsikakim pikrim dovtipom so me podražili, a prebil sem vsc z moško stanovitnostjo. Najbolj me je veselilo, da je ozdravela napol zadavljena sinica. Nekega solnčnega dne sem jo izpustil, ko sem bil sam doma. Iz kletke sem jo vzcl v roko in iskreno poljubil; sladlcootožno mi je bilo pri srcu, ko je pttca z vcselim »čin — Čin!« sfrčala skozi okno na srednjo hruško. Dozdevalo se mi je, da je leto za letom ista sinica letala okolo naše hiše. Odslej pa sem bil nevaren sovražnik vsem »stavicam« in »Žimnicam«. Skrivoma sem jih trl in podiral tovariŠem, ki si niso dali dopovedati, da je 1 ptiČji lov brezumen, da nimajo s tem nobenega pravega veselja, ker ugonab-ljajo le svoje Ijube prijatcljice. Drugo zimo pa sem si napravil za ptice krmiŠča pod tcmi-le tremi hru-Škami, in marsikateri dobri tovariŠ me je v tem posnemal. Z vso vnemo pa sem se popnjel šolskega ukaj in gospod župnik jc trdil, da imam dobro glavico, in prigovarjal je starŠem toliko časa, da sem šel v Ljubljano v šolo. To ni bilo lahko. Iineli srno le majhno kmetijo. S po-močjo dobrih ljudi in s stradanjem sem se prerival naprej. Ko sein dovrSil gimaazijo, sem prišel na Dunaj na vseučilišče in sem se izšolal za profesorja. Mnogo trpkega in bridkega sem prebil na svetu, a povsod sem izkušal ohra-niti — dobroto srca . . .« Dvignila sva kozarca in napila dobroti srca. Potem, ko sem že ležal v postelji, sem gledal dolgo na orjaške hruške kakor v otroŠkih letih ter mislil na gospoda Kordina, ki ima toliko veselja s krilatimi pevci. # + * Davno je že, kar počiva gospod Kordin v hladni gomili pri domači cerkvici. Njegov spomin pa še dandanes živi v srcih hvaležnih njegovih rojakov. i -S-i 119 ¦*- Na prigovarjanje gospoda Kordina sem se izšolal za učitelja. Velikokrat mi je rckeJ: »Kevcdno Ijudstvo učiti vclja toliko, kakor da deliš kruh lačnim siromakom.« Slušal sem njegov nasvet- Črez nekoliko let sem priŠel za ucitelja v svoj domači kraj. V svoji opo-roki je določil gospod Kordin svojo hiŠo z vrtom v šolske namene. Vrt je odločen za igrišče šolskim otrokom. Po votlinah, dolbinah, rogo-vilah treh orjaških hružk pa še vedno gnezdijo in vale trščate sinice, skromni meniščki, vitkorasle modroglavke, šegavi brglezi, lahkokrili ščinkovci, gibke tresorepke in brbljavi škorci. To vam je letanja, čvrčanja in petja; vmes še pritisnejo vsiljivi, kričeči vrabci. Pod hruškami pa se giblje oepokojna Šolska mladcž, da bi človek oglušil od tega krika in vika. Hruške so od silne starosti že votle. Prihaja pomlad za pomladjo, a vedno manj je zelenja, Še manj pa cvetja na njih. Kadar popiha močnejŠi veter, tako sumljivo zastočejo stare veje, in marsikatera preperela veja pozimi obtežena s suegom zdrči z glasnim truŠčem na tla. Bojim se trenutka, ko bodo popolnoma onemogle. Prcskrbel sem jim naslednic istcga rodu. Zasadil sem jih s šolarji s presrčno željo, da bi tudi te zrasle tako mogočno, da bi tudi še poznejsemu rodu delale toliko veselja, kakor so delale tc orjakinje go-spodu Kordinu, meni in mojim šolarjem- V prostih urah tako rad polegam na mehko travo pod njimi. V vrhovih pa tako ljubko Šepečejo redki listi kakor bi mi pripovedovali lepo povest o dobroti srca. Gledam tja proti ncbu in molim k Večnemu, da bi vsem otrokom, ki so mi izročeni v odgojo, podelil, povečal in ohranil dobroto srca . . .