Do pisi Kozjak Remšnlk. Na Svečnico ao priredila dekleta DramatiCnega odseka v šoll lepo igro »Desna roka«. Dvorana je bila poli.-. Dekleta so dobro Igrala. Sv. Rrlž nad Mariborom. Naš dekliškl krožek je na Svefinico priredil lepo igro »Prisegam«. Obisk je bil nepričakovano dober. Glavna zasluga za to gre vrlemu in požrtvovalnemu prosvetnemu delavcu g. Francu Hauptmanu, ki nas je vodil v tej igri Zal je g. Hauptman zaposlen že skoraj preveč drugod, a njegova delavnost in skrbnost nam daje upanje k nadaljnjemu delu. Toda ne mislite, da gre pri naa vse tako gladko. Včasih dobimo tudi mi kako poleno pod noge. Toda več ko imamo težav, več Imamo poguma. Dravska dolina Selnica ob Dravi. V nedeljo, 16. februarja, ob 3. uri popoldne se vrši v Slomškovem domu v Selnici telovadna akademija Fantovskih odsekov in Dekliških krožkov Slomškovega okrožja. Sodelujejo odseki: Selnica, Maribor I, Kamnica, Št. Ilj v Slov. gor ter Sv. Peter pri Mariboru tev DekMški krožki Iz Selnice, Maribora In Št. Ilja v Slov. goricah. Spored bo zelo pester. Vab.mo domačine in sosednje župnije, da pohitijo ta dan v Selnico ter s svojo udeležbo dajo priznanje naši mladini. SlovenjgrašLi okraj Smartno pri Slovenj Gradcu. Letošnja zima nas pa res neusmiljeno biča. Pomanjkanje se čuti vsepovsod, le nekaterl so bili tako srečni, da so ei mogli oskrbeti za zimo večje zaloge živfl. Predvsem so si mogli nakopičiti bolj imoviti, pii kotarjih in delavcih. boš le težko našel kako kilo moke vnaprej. Ker je bila lanska letina izredno slaba, bo moralo tri četrtlne prebivalstva naše občine hoditi po krušne karte in kupovati moko. Ze sedaj, kamor pogledaš, povsod vidno pomanjkanje hrane in obleke. Zaslužek Je proti naraSčajoči draginji pač mnogo prepičsl, posebno kjer so delavci odvisni od plače v bližnji tovarni meril. Najhujša stiska pa je v družinah sezonskih delavcev. Tu bi bila nujno potrebna znatna pomoč. Poročila sta se prejšnje dni Pogorelčnik Jurij, posestnik, p. d. Vrhnjakov, z gdč. Tončko Lampret, p. d. Volarčevo. Bilo srečno! — Snega imamo za letos že več ko dovolj, ponekod je zapadel 1 m visoko. Mislrnislca dolina Sv. Vid nad Valdekotn. Med največja dela, ki smo jih napravili lansko leto, spada prav gotovo prekritje farne in podružne cerkve, kajti njih strehe so bile že v obupnem stanju, nevamost je bila zelo velika. Potem je sledilo slikanje cerkve same. Slikar Vinko Vipotnik iz žalca je na presno lepo In okusno preslikal vso cerkev. Domafii možje in fantje pa so pomagali prl zidarskih delih, dočim so dekleta snažila razne cerkvene predmete. Verniki, domačini, so radi in brez sile prispevali primerne vsote, da srao si mogll božji hram v tako kratkem času lepo urediti. Stari ljudje doma jočejo, ko ne morejo pritl v cerkev, da bi videli sedanjo slikarijo. V cerkvi pa so tudi res prave umetnine nekdanjih slikarjev štefana in Janeza šubica. Nekdanji tukajšnji župnik Trobaj je dal poklicati takrat znane slikarje Šubice sem v planine, da bi tudi v teh krajih imeli nekaj dobrlh, umetnih slik. Štefan šubic je takrat naslikal pred presbiterijem lepo naslovno sliko >Sv. Vid V nebeški slavi«. To sliko pa je po letih premazal nek mazač. In šele sedaj, ko je umita, je prisla njena vsebina in krasota do pravega izraza. štefan šubic je tudi tukaj naslikal na stranskem oltarju veliko oljnato sliko sv. Valentina, ki je še sedaj taka kot je bila pred 80 leti. Njegov brat Janez šubic pa je naalikal novi križev pot. Tudi te slike so na platno in z oljnatimi barvami. Te slike so v ponos In kras naše fare in naših prednikov, kl so že takrat videli v slikarjih šubicih velike mojstre slovenskega slikarstva. In zadnja leta, ko so stopili Šubici v slovenskem slikarstvu do polne veljave in do mesta, na katero spadajo, smo tudi mi hribovci ponosni na taka dela, ki so jili tl umetniki izvršili v naši hribovski cerkvici. Dravslco polje Sv. Janž na Dravskem polju. Na sedmini za pokojno Ogrizek-Sagadin se je nabralo za novo bogoslovje v Mariboru 95 din. Zbiralcem in darovalcem najlepši Bog plačaj, ostali posnemajte! — Prosvetno društvo priredi v nedeljo, 16. februarja, v dvorani veselo komedijo: »Začarani ženin«, ki predstavlja pomoto ženina z zdravnikom in je vsa smešna. Ker vlada po domači fari za Igro nepopisno zanimanje, se opozarjajo okoličani, ki nas žele videti, da si puste rezervirati sedeže, ker se lahko dogodi, da ne bodo mogli v dvorano. Prijatelji smeha na svidenje! Vurberg. Krajevna Kmečka zveza je na občnem zboru 26. januarja s prisrčno besedo počastila spomin blagopokojnega voditelja Slovencev dr. Korošca. Iz občnega zbora samega pa je zanimivost v tem, da je. bil izglasovan novi odbor, kateremu predaeduje g. Jakob Felicijan v Grajenščaku. Da bi le vai kmetje prav doumeli smisel svoje stanovske organizacije in uspeh gotovo ne bo izostal. Velja torej samo eno: »Kmetje v Kmečko zvezo!« — Ri-vščina si tudi pri nas vedno bolj udinja službo. Najvidnejšo opazko ima med otroci, zlasti šolsko deco. Da bi se vsaj v malem olajšala njlh beda, se je tudi pri nas ustanovila šolska kuhinja, za katero prvo pomoč je poklonila Protituberkulozna liga 3000 din, kar je vsekakor zelo hvalevredno. Naj bi se naSlo veliko takih darovalcev, če ne v tako veliki meri, pa vaaj z manjšim darom, kakršnega pač premorejo premoženske razmere. Nekateri pa kar nift ne prosijo, samo tiho pridejo ponoči, vzamejo in odnesejo. Posestniku Janezu Bezjaku so neko noč odnesle tatinske vešče za več mernikov koruze iz koruznika na dvorišču. Zganci so pafi dobri. .. Zdaj pa še eno novico. V letošnjem dol- gem predpustu 8e moramo 5e vsi prav poSteno nasmejati, Zato gremo v nedeljo, 16. februarja, v župnijski dom, kjer bo vsak užil prav mastno porcijo smeha ob igrani veseloigri »Dva para se ženita«. Pa tudi učila naa bo lepih vrlin kmečke edinke, ki si jih je napram lahkovernim ln prevzetnim roditeljem ohranila v nežni ljubezni in verraosti. Pričetek prireditve pa bo točno ob pol treh, ker se bomo zraven še igrali za »srečo<. Zato naj vsak prinese veliko denarja s seboj, pa bo z dvakrat nasmejanim obrazom šel domov. SlovensLe cporice Sv. Marjeta ob Pesnld. Pri nas smo lmell v nedeljo, dne 9. februarja t. 1., občni zbor naše stranke JRZ. Zbrali smo se možje in fantje in smo na tem zboru se poslovili tudi po govoru g. predsednika župnika Rantaša od našega velikega in nepozabnega voditelja dr. Korošca. On je mnogokrat obiskal naš kraj še kot mlad študent in tudi pozneje je rad prihajal k Sv. Marjeti. Saj nam je dobro znano, kako se je rad pošalil, kaka razlika je med Pesničarji in ščavničarji. — Na5 bivši poslanec, mariborski podžupan žebot nam je Iepo po domače razložil sedanji položaj zunaj mej naše države ln tudi povedal marsikaj zanimivega, kako je pri nas v Jugoslaviji. Mi tukaj si zelo želimo, da bi se rea uresničil načrt, da bi iz bodočega notranjega kredita bilo določeno tudi za regulacijo Pesnice toliko, da bi se toliko desetletij zaželjena regulaciia res mogla pametno izvršiti v korist naSega kmeta. Pesnica pri Mariboru. Nekl ljudje, ki mislijo, da Imajo patent na tako zvani jugoslovanski nacionalizem tn so pritegnili v vrste svojih organizacij precej mladih ljudi, so iste tako vzgojili, da so v sveti navdušenoati šli nenaznanjeni In brez dovoljenja nekam v tujino. In kljub temu se njihovi očetje šopirijo, češ mi smo domoljubnl, mi smo patrioti. Radovedni smo, ali bodo sedaj dotični, ki so potegnili, tudi ta, zgoraj nosili znane znake, katere so prej Imeli pripete zunaj na površniku, znotraj na suknji, pa še mnogokrat tudi na telovniku. Mi, ki smo bili vedno zvesti Slovenci in naši Jugoslaviji vdani, obsojamo tako početje in tudi ne maramo takih organizacij, ki tako vzgaja svoje člane. — Mlado sadno drevje je tudi v lanski zimi v naših krajih hudo pozeblo. Samo na bivšem Prahovem, sedaj Dernovškovem posestvu je zima uničila več stotin mladih jablan. Velika Nedelja. V veliko sreCo si štejemo, da smo sl končno vendar priborilt elektrifcni tok, za kar ima največ zaslug podjetni g. Franc Medik, kateri ni poprej odnehal, dokler nl stvari speljal do konca. Pa tudi gospod učitelj Knafelc je storil marsikateri korak. Da je elektrika vsestransko koristna, to ve vsakdo. Z elektriko sl svetimo, kar je posebno sedaj ob tej petrolejaki krizi zelo važnega pomena. Elektrika »e rabi tudi za pogon raznih strojev. Z elektriko pa se tudi lahko osmodi, kdor ne zna prav z njo ravnati. Tako se je tudi pri nas zgodilo nekaterlm, kateri so se hoteli z elektriko briti. Namesto, da bi se lepo gladko obrlli, so si le jezike osmodili, dolgl mustači so pa ostali. Upamo, da bodo drugič bolj previdni. Slovenska Krajina Murska Sobota. Okrajni odbor Rdečega krlža v Soboti je priredll od 23. septembra 1940 do 2. februarja t. 1. bolničarski tečaj, kl ga obiskovalo 27 slušateljic, ki so pri izpitih pokazale prav lepe uspehe. Saj je 18 slušateljlc izpit položilo z odličnim uspehom. — Tukajšnji zdravnik g. dr. Banič Stanko Je iz bolniSnice premeščen v bolniSnlco v Maribor. — Zadnji Cas so nekaterl trgovci iz pšenice delali čudne ržene meSanice ln to za drag denar prodajali ln izvažali lz našega ©kraja. Ker bi na tak način lahko prifilo do pomanjkanja pšenice, je okrajno načelstvo prepovedalo izvažanje pšenice Iz okraja, kršilcl prepovedi bodo strogo kaznovani. — Z naSe gimnazije je premeščen v Ptuj g. prof. Janko LiSka. Na njegovo mesto s Ptuja pa pride g. šifrer Anton. Beltlnci. Za zdravnika naše zdravstvene občine Je postavljen naS prekmurskl rojak g. dr. Jože Hajdinjak, kl je doslej alužboval v istem svojstvu v Ljutomeru. Na njegovo mesto v Ljutomer pa je bil premeščen iz Gomje Lendave (Grada) g. dr. šaruga Rudolf. — Državni svet kraljevlne Jugoslavije v Beogradu je unifiil rešitev kmetljskega ministra, ki je lani odvzel grofici Mariji Zichy preoetali del veleposestva, ki ga je agrarna reforma pustila, da bl se organiziralo vzorno veleposestvo. Kmetijski minister je izdal svojo rešitev na podlagi poročila poaebne komlsije, ki Je na licu mesta ugotovila, da je zahteva po razlastitvi utemeljena. Ker pa komisija pri pregledu ni upoStevala vseh formalnlh pravnih predpisov, je državni svet ugodll pritožbi grofice ter ministrovo rešitev razveljavH. DoloCena bo druga komisija, ki bo upoštevaia vse formalnoeti in tako bo končno zemlja prišla v roke onim, ki so Je potrebni in katerih last v resnici je — našim potrebnim »berožem«, ki za sramotno nizko ceno leta in leta garajo na tej zemlji. Gornji Petrovci. Dosedanji naS provizor g. Sukič Ivan je premešCen v Beltince za k&plana, a na njegovo mesto pride bivši izseljeniški duhovnlk in Skofijski tajnik g. Ivan Camplin, rodom te Bogojlne. Vadarci. Precej smeha je bilo pri nas. En posestnik je javil orožnikom v Bodoncih, da mu je nekdo ukradel svinjo. Ljudje so bili tudi razburjeni, pa ae je le kmalu dognalo, da ai je svinja sama odprla svinjak in je menda hodila iskat mrjasca, ker so jo še isti dan našli. Koniiški okraj čadram. Na SveCnico amo se apominjali Cadramčani s hvaležnostjo 20 letnice plodonosnega župnikovanja prUjubljenega ter obče spoštovanega g. duhovnega svetnika Franca Hohnjeca. Skozi 20 let nam je bil v vsakem pomenu pravi oče v cerkvi in izven nje na prosvetnem in gospodarskem polju. Gospod svetnik je znal potrkati na naSa srca, da smo oskrbell farni cerkvi in podružnici sv. Barbare nove zvonove, popravili zapuSčeno cerkev sv. Miklavža in odstranili na pol razpadlo staro župno cerkev in jo nadomestili z novo lično kapelico. Gospod svetnik je zastavil vse svoje moči ter ugled, da smo doblli banovinsko cesto iz Oplotnice v Čadram, cesto iz Oplotnice na Brezje in sedaj je v gradnji pre- potrebna cesta na pokopališče. Po njegovi zaslugi imajo Cadram, Oplotnica ter bližnja okolica električno razsvet.ljavo in stoji ponosna stavba Kmefike hranilniee ter poeojilnice. Kljub šibkemu zdravju je bil naS goepod dolga leta sam dušni pastir v obsežni župniji. Hvala Bogu se mu je v zadnjem da.su zdravje toliko zboljSalo ter utrdllo, da zgleda krepak tn Je vedno vesel ter vsakemu na raz,po!ago s tolažljivo besedo ali z dobrim nasvetom. Vsestransko delavnega gospoda svetnika nam ohrani ijubi Bog v nažt župnlji, kjer naj obhaja šie več življenjskih jubilejev sredi od srca mu vdanih ovčic! Savinjska dolina Sv. Peter v Savinjski dolinL Predsednik naše občine g. Sedmlnek Stefan je zaradi oslabelosti telesnih moči odstopil. Na njegovo mesto je imenovan predsednikom g. Cetina Jožef. čestitamo. — NaS najstarejši faran, Kudrov odka, dopolnijo skoraj 93 let, a še prihajajo v tempeJj božji; za smeh in kratek čas pa še tudi znajo povedati kako nedolžno šaljivko. — Prl nas se vršijo tekme. Pa kakSne? DiJioviti mladeniči in mladenke so se naučili zlate verske reanice iz katekizma. V skupinah po trideset prlhajajo pred duhovnega, učenika, da jih spraša. Odgovarjajo na vprašanja tx>čno in razlofino, da se jim človek čudi. To je tekma z »uma svitlim mečem«. Odli&njaki odneeejo lepe nagrade, ki jim bodo še na stara leta v veselje in ponos. Sv. Pavel pri Preboldu. Na Svečnico se je vršilo pri nas veliko važnih stvari. Prorafiunska seja občinskega odbora. širši odbor je potrdll od uprave sestavljen prorafiun s 65odst. dokladami neposrednih davkov. Izdalo se je precejSnJo vsoto denarja za zboljšanje cest tn potov. — Napovedani farni sestanek: Z velikim zanimanjem smo poslušali g. PrisJana, šol. upravitelja iz Petrovč, ki nam je govoril o narodnoeti bi veri. Prof. dr. Gantar iz Celja nam je obrazložil dela in vrline našib. petero veliklh mož: SlomSka, Mahniča, Kreka, Jegliča in KoroSca. Sledile so deklamacije fant»v in zaključni govor našega župnika g. Sagaja. — Popoldne po večernicah pa je bil farni sestanek za dekleta. in žene. Na sporedu so bile naslednj« točke: deklamacije, govor g. kaplana o apostolatu deklet ln žen, potem g. župnik o farni preobnovi in duhovnih vajah. — Občnl zbor KatoliSkega izobraževalnega društva: odbor je podal obračun svojega dela v preteklem letu. Izvoljen je bil stari odbor s predsednUiom g. Cestnikom Antonom. Društvo ei je sestavilo visoki ctlj, da poveča Društveni dom. — Ljubljančanl so gostovali v Zadružnem domu. Podmladek strokovne organizacije je uprizoril spevoigro: »Kovačev študent« in še par drugih točk. Izpod gore Oljke. Lepa je gora Oljka z lepo cerkvijo, 6e lepši pa je z nje razgled, ki sega dale* po alovenskem ozemlju. Posebno lep je razgled po Savinjski dollni. Kamor pogleda oko, ae nahaja na tisoče in tiso^e hmeljskih kopic, t. j. v piramide zloženi hm«ljskl drogovl. Hmelj Je bil leta ln leta vir glavnth dohodkov za savinjskega kmeta, zato ni čudno, da so se največ peftali s hmeljem in druge panoge zanemarjali. To se pa sedaj bridko maSCuje. Hmelja kmetje ne morejo prodati, ker radl vojne ni izvoza. Sedaj tmajo posestniki polne shrambe hmelja, pa prazne žitnice in prazne žepe. Spomlad je pred durmi, treba bo hmelj obdelavati, nakupiti kolikor toliko novih drogov, galico itd., denarja pa ni. Kam bodo hmeljarji z letoSnjim pridelkom, ko imajc proetore natrpane še s starim hmeljftm? Al! bi ne bilo pametno, da bi hm»ijarji skrfiili hmeljske nasade vsaj za 50 odstotkov. Naj bi »ejali sporaladl ječmen, koruzo, kromplr itd., da bi imeli vsaj živež. Poznam V naSi obCtni posestnike, kl imajo po 3, celo 4 poseetva, živeža pa ne pridelajo nlti za Cetrt leta. Vse v hmelju! Smarski kraji šmarje prl JelSata. Mnogo najočnikov »Slovgospodarja« Imamo in vsi ga veaelo pozdravljamo, ko nas vsak Cetrtek oblšče. Vsakteri pa* najprej pogleda, če tudi iz njegovih domačih krajev kaj pove, kakor je bila to v prejšnjih letih njegova hvalevredna navada. Smo se mu pač menda kaj zamerill ali pa se bržčas preved zimskemu spanju vdali tev na novice za njega in za naše razškropljene rojake in prijatelje to zlnio pozabili. Pa se zbudlmo in zapišemo! Novlc je v tako velikem in obljudenem kraju pač vedno dovolj, pa se radi zanašamo na soeeda, da jih izroči Slrfil Javnosti, vefiinoma pa jih zaupamo le »jezidni« pošti, ki je pa to zimo precej ovirana po mrazu ln po ravno te dnl zapadlem visokem snegu. — Pri Sv. Roku smo po stari navadi častitiU sv. Antona s sv. mašo in darovanjem »amic« in klobas, pa smo se takrat tudl veselo ozirali proti sosednjemu Dolu, kjer sl je Jagodič Tonček na svojl lepi knietiji ustoloftil za svojo goapodinjo Cakševo Micko iz našega Orehka. Bog jima daj srečo! —¦• Sv. Pavel nam pa je nenavadno lepo in toplo vreme zopet spreobrnil v navadno zimo In nametal snega, ki je posebno zadovoljil naše smufiarje, pa pripravll tudl soncu m jugu obilnega dela. šmarska kotlina. Kakor drugod, smo se tudd tukaj lotlli ziniske pomoči, ki pa je v »ijajnl meri pokazala,, kaj bratska ljubezen do revežev in medsebojna zastopnoat med prebivalcl stori. Ta dobrodelna akcija se je menda paC malokje tako lepo obneela. Mnogo se je nabralo po vaseh in še s posebno darežljivostjo so se skaizali naSi dobri tržani vsakršnega naziranja. Vsem tem dobrotnikoin naših revežev tn veltkodušntm prijateljem naše ljube šolske mladine naj ljubi Bog stotero povrne! Ponikva ob Juž. žel. Na Svečnico popoldne smo doživeli veselje in žalost. Veseli smo bili lepe in ganljive ter tuda dobro podane igre »Po trnju do cvetja«, ki so Jo uprizorile članice tukajšnjega krožka.. Igra je zelo pripravna za versko poglobitev mladine. Le po trpljenju se pride do pristne kreposti. Hvaležni smo dekietom. da so se odločile za to igro, ko vemo, da alasti pred pustom gredo preko naSih odrov burke, kl so brez vsake umetniške ali nravne vrsdnosti. Zadovoljni smo šli od igre. Med potjo pa smo zvedeli žalostno novico: Na Hotunjah se je smrtno ponesre&l star gospodar Mihael Golež. Proti večeru je šel polagat živini v go&podarsko poslopje, pa je tam padel tako nesrefino, da S6 je prl priCi ubll. Bil je dober oče in veren ter praktičen ftatoličan. Gospod mu daj večni mir! Zibika. (25 1etn.ica g. župnika Jelšnika.) Staroaavna Zibika že dolgo ali najbrž nikoli ni dofcivela take slovesnosti, kot jo je gledala na Svečnico, ko je g. župnik Jelšnik obhajal 25 letnico svojega župnikovanja. \ .* fara je bila na nogah in vse je tekmovalo, da bi bila proslava tem veličastnejša. Veliki farni praznik ao oznanjali zibiški in tinski zvonovi. Med vefiernim pritrkavanjem je bila prirejenti razavetljava z umetnim ognjem. Prekrasne rakete so razsvetlile vso prijazno zibiško dolino. Cez noč se je trg med cerkvijo in župniščem izpremenll v smrekov gozd. Fantje in možje so hoteli napraviti svojemu dušnemu pastirju presenečenje. Pri glavnih vratih je bil postavljen slavolok z napisom: »Zibiška fara kliCe vsa: Hvala vam iz dna srca!« G. jubilanta smo ob pol 11. uri dopoldne sloveeno peljali iz žUpnišča v cerkev. Zaigraia je godba iz Kostrivnice, ki so jo farani najeli za ta veliki dan. Gasilci in šolska mladina so delali špalir od župnišča do cerkve. Jubilant je bil obdan od duhovnikov domačinov. Pred vhodom v cerkev se je sprevod ustavil in slavljenca je najprej pozdravil načelnik zibiške gasilske čete. Nato sta rau prisrčno čestitala dva šolarja: fantek in deklica. Deklamacija, ki je ganila vse 6o solz, je bila nalašč za to priliko zložena. — Izbrano in občuteno je slavIjenca pozdravil g. šolski upravitelj Franc Zupanc. Vsa fara je med njegovim govorom čutila eno: pravemu možu smo zaupali svoje otroke. — V imenu zibiških faranov je pozdravil jubilanta in mu čestital zibiški rojak p. Odilo O. F. M. iz Liubljane. Dolgoletnemu zibiškemu dušnemu pastirju je izročil jubilejno darilo, prelep nov mašni kelih. Kelih je za to prUiko naročila zibiška fara. V 14 dneh so imeli ves denar zbran. Pobirala sta oba cerkvena ključarja, potem dve ženi gospodinji ln eno dekle. Kelih je veljal čez 4000 dinarjev, pa je od zbirke ostalo ša toliko, da smo lahko kupili še en ciborij za 1000 dinarjev. Gotovo zaslužijo dobrl Zibičani vso pohvalo in priznanje. Najbolj zanimivo pri vsem tem je pa bilo to, da gospod župnik o vsej akcijl ni nič vedel in je bilo za njega veliko presenečenje, ko smo mu izročili dragoceno darilo, ki se je za njega prisrčno lepo zahvalil. Nato smo g. jubilanta peljali v cerkev. Iz kora je zadonela jubllejna pesem, na prižnico pa je stopil p. Odilo, ki je opisal pastirjevo skrb za čredo božjo. Na koncu pridige je prebral listino, ki so jo poslali prevzvišeni lavantinski škof, ki so g. jubilanta za njegove zasluge imenovali za duhovnega svetnika. Z odlikovanjem dušnega pastirja se čuti odlikovano in povzdignjeno vsa zibiška fara. Po pridigi je opravil novi g. svetnlk slovesno zahvalno sv. mašo, pri kateri so mu asistirali: g. župnik Martin čepin od Sv. Eme, g. župnik Janez Cokl iz Selnice ob Dravi — zibiški rojak in p. Odilo. K slovesnosti je prišel tudi g. dekan iz Šmarja pri Jelšah Franc Lom. Po sv. maši je g. jubilant razdelil svojim faranom posebne spominske podobice, ki jlh pa seveda zopet nl naročil sam, temveč so mu jih preskrbeli tlstl, kl so proslavo organizirali. Sv. Križ prl Rog. Slatini. če natančno pogledamo ljudi po naših vaseh v osrčje družin, se nam nudijo pretresljivi prlzorl. Mali posestniki in kočarji živijo danes tako slabo, da ne moremo niti doumeti. Ni obutve, ni obleke, nl kaj v loncu in ni denarja — ker ni zaslužka. Ce obišftemo take družine, se moramo, četudi nehote, zamisliti v njih bedo in pomanjkanje. Ko vstopimo v take družine, obkoli nas nešteto mladih bledih, suhih in lačnih obrazov. Iz teh obrazov se ti na prvi pogled bere pomanjkanje — ali nas ob takem prizoru ne boli srce. Taklh primerov je zlasti na severni strani župnije dovolj. Kdor more, naj jim pomaga. — Uvedle so se krušne karte, pa kaj pomagajo najfevnejšim, 6e papir ni za hrano — denarja pa ni. Laiki okraj Lagko. V nedeljo, 2. februarja, se je udeležil okrajne seje JRZ in MJRZ naS novi narodni voditelj dr. Franc Kulovec. Ko je 3topil v dvorano, 90 ga naži fantje in možje pozdravili z burnim vzklikanjem. V svojem govoru nam Je orisal notranje in zunanje politično delovanje naše vlade in političnl program naše politične stranke. Pozval je fante in može tudi v borbo proti levičarskim elementom, to je komunistom, kl podtalno rujejo med našim ljudstvom. Ko je končaJ svoj govor, se je prisrčno poslovil od navzočih in odšel. Za njim sta imela še tudi besedo tajnik banovinskega odbora MJRZ g. Benedičič in predsednik okrajne MJRZ g. Janez Kolšek, kl je pozval fante vsega okraja, naj delajo organizirano za naše časopise, možje pa naj jih pri tem podpirajo. Predsednik okrajne JRZ g. prof. Bitenc je nato zaključil sejo in pozval navzoče, naj nesejo domov med ljudstvo, kar so slišali. — Vsi kmetje laške občine se pozivajo, da darujejo ztmski pomočl v svojih pridelkih, kakor fižol, krompir Itd., da bo mogla ta še bolj uspešno vršiti svojo dobrodelno akcijo. Dosedaj dobi 135 otrok revnih staršev laSke okolice opoldne kosilo. Za ta namen so darovali meščani 20.000 din, okolifeani pa razen nekaj izjem nič. Zato naj velja tem še enkrat poziv, da vsak nekaj daruje zimski pomoči za Solsko kuhinjo. Obsotfelski kraji Buče. Letos na Svečnico so v župnijskl cerkvi na Bučah prvikrat zapele nove orgle, ki jih je postavil naš najbolj priznani mojster Franc Jenko Iz Št. Vida nad Ljubljano. Orgle so zares tako dovršeno delo, da delajo vso čast mojstru, ki jih je postavil. Oko, uho in srce uživajo ob pogledu in poslušanju te lepe kraljice vseh instrumentov svoje veliko veselje. V 6asu največje svetovne disharmonije ao sl faranl lepe bučke župnije postavili najlepši znak ljubezni, bratskega sožitja in življerija. Cast in hvala vsem dobrim srcem za vse žrtve in vse darove za nove bučke orgle!