ro
IN Š TITU T ZA NOVEJŠO ZGODOVINO
ARHITEKTURNI IN ZGODOVINSKI ORIS PREDELA 
MED GRAJSKIM HRIBOM Z GRADOM, CANKARJEVIM 
NABREŽJEM, TRANČO, STRITARJEVO ULICO IN 
PODGRAJSKEGA DELA CIRIL-METODOVEGA TRGA 
ter arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana
Na naslovni strani: Rotovški trg leta 1821, reprodukcija (bakroreza iz Narodnega muzeja Slovenije) o. 1955, fotografija 
/ 11,9 X 14,5, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ II/F 67
Na hrbtni strani: Marjan Pfeifer, Triton z Vodnjaka treh kranjskih rek Francesca Robbe, o. 1955 (?), detajl, foto-
grafija / 23,6 X 29,3, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ II/F 33
MESTNI TRG Z OKOLICO IN CIRIL-METODOV TRG
ARHITEKTURNI IN ZGODOVINSKI ORIS PREDELA 
MED GRAJSKIM HRIBOM Z GRADOM, CANKARJEVIM NABREŽJEM, TRANČO, 
STRITARJEVO ULICO IN PODGRAJSKEGA DELA CIRIL-METODOVEGA TRGA 
ter arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana
Razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana 
atrij Mestne občine Ljubljana in avla Zgodovinskega arhiva Ljubljana 
Ljubljana, 2000
Strokovna priprava razstave in kataloga:
Uredniški odbor:
Oblikovanje razstave in kataloga:
Lektorica:
Prevod:
Fotografska dela:
Računalniški prelom:
Tisk:
Naklada:
Izdal in založil:
Jože Suhadolnik, Sonja Anžič
mag. Branko Kozina, Sonja Anžič, Jože Suhadolnik
Jože Suhadolnik
Mija Mravlja
Martin Cregeen
Tatjana Rodošek, Mikrofilm d. o. o. Ljubljana
Medit d. o. o., Notranje Gorice
Tiskarna Pleško d. o. o., Ljubljana 
500 izvodov
A H 48-m ; 3
Zgodovinski arhiv Ljubljana, zanj odgovarja direktor mag. Branko Kozina
Finančna sredstva so zagotovili Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univcrzietna knjižnica, Ljubljana
711.523(497.4 Ljubljana):72(091 )(064)
SUHADOLNIK, Jože, 1954-
Mestni trg z okolico in Ciril-Metodov trg : arhitekturni in zgodovinski oris predela med grajskim hribom, Cankarjevim nabrežjem, Trančo, 
Stritarjevo ulico in podgrajskega dela Ciril-Metodovega trga ter arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana : razstava Zgodovinskega 
arhiva Ljubljana, atrij Mestne občine Ljubljana in avla Zgodovinskega arhiva Ljubljana / [priprava kataloga Jože Suhadolnik, Sonja Anžič ; 
prevod Martin Cregeen ; fotografska dela Tatjana Rodošek]. - Ljubljana : Zgodovinski arhiv, 2000
ISBN 961-6247-05-0
L Gl. stv. nasi. 2. Anžič, Sonja 3. Zgodovinski arhiv (Ljubljana) 
107024128
VSEBINA
Uvod 5
Jože Suhadolnik Arhitekturni in zgodovinski oris predela med grajskim hribom z gradom, Cankarjevim 7 
nabrežjem, Trančo, Stritarjevo ulico in podgrajskim delom Ciril-Metodovega trga
Drobci iz zgodovine sejmov na Mestnem trgu, Cankarjevem nabrežju in Krekovem trgu 41
Mestni trg and surroundings and Ciril-Metodov trg together with archive material of 43 
the Ljubljana Historical Archives - An architectural and historical description of the 
area between castle hill with the Castle, Cankarjevo nabrežje, Tranča, Stritarjeva ulica 
and the part of Ciril-Metodov trg below the castle
Starejše vedute Ljubljane z obravnavanim predelom 53
Starejše karte z načrti Ljubljane obravnavanega predela 56
Imena ulic, trgov in nabrežja 58
Hiše in njihovi lastniki 61
Sonja Anžič Številčenje hiš, lokacijske oznake in stanovalci izbranih hiš na Mestnem in Ciril- 129 
Metodovem trgu v 19. stoletju
Numbering of houses, locational names and residents of selected houses in Mestni 147 
and Ciril-Metodov trg in the 19th century
Slikovno gradivo 150
Seznam razstavljenega gradiva 191
UVOD
Zgodovinski arhiv Ljubljana nadaljuje svoj triletni ciklus razstav s katalogi. Te-
meljijo na strokovnem delu, raziskavah arhivskega gradiva, ki ga hranimo, to je 
knjigi hiš, gradbenih načrtih, urbanističnih in regulacijskih planih, fotografijah in 
razglednicah, grafikah in vedutah, listinah, rokopisnih in računskih knjigah in 
seznamih, ter na obstoječih dognanjih humanističnih ved.
Vsebina in kontekst razstave in kataloga s poudarkom na reprodukcijah arhiv-
skega gradiva in znanstvenim aparatom odsevata, združujeta in zaokrožujeta urba-
nistični, umetnostnozgodovinski, zgodovinski pregled in oris dogajanja na dolo-
čenem prostoru v preteklosti. Razstavljeni in v katalogu reproducirani so starejši 
in mlajši arhivski dokumenti, ki jih hrani naš arhiv. Širši javnosti jih še nismo 
imeli priložnosti predstaviti in to je tudi naš temeljni cilj.
Pričujoča vsebina razstave in kataloga predstavlja nadaljevanje umetnostno-
zgodovinskih in zgodovinskih orisov določenih urbanih karejev, je lokacija mesta 
pod ljubljanskim gradom med Krekovim trgom, levo stranjo Ciril-Metodovega 
trga, Mestnim trgom do Tranče, Cankarjevim nabrežjem in Stritarjevo ulico.
Jože Suhadolnik
5
Ljubljano v svoji novejši zgodovini opredeljujeta dve oznaki: bela Ljubljana in Ljubljana ljubljena. V 
prvi se združuje želja, da bi bilo mesto vedno čisto, svetlo in lepo, zeleno in ne nazadnje belo, v drugi je 
besedna igra za eno izmed razlag o izvoru imena za mesto. Obe razlagi izpovedujeta ljubezen do 
Ljubljane, trajajočo ne glede na spreminjajoče se države, ki jim je pripadala. Kajti vloge narodnega 
središča ji nobena ni mogla omajati in tudi ne odvzeti.
Našemu glavnemu mestu lahko dodamo še tretjo oznako: Ljubljana urbana. Povedati želi, da je malo- 
katero mesto, upoštevajoč čas urbanizma od njegovega modernega imena naprej, doživelo in doživlja 
toliko urbanistične pozornosti. Številčni načrti visoke strokovne ravni za njeno rekonstrukcijo in 
urbanistični razvoj, posebno za njen prometni sistem in njeno dominantno središče, opravičujejo more-
bitno pretiravanje take ocene. A tudi v tej se navsezadnje izraža nekaj ljubezni do nje.
Marjan Tepina, Prostor in čas urbanizma in Ljubljane urbane, Ob stoletnici urbanizma 1895-1995, Ljubljana 1996, str. 16
6
MESTNI TRG Z OKOLICO IN CIRIL - METODOV TRG
ARHITEKTURNI IN ZGODOVINSKI ORIS PREDELA MED GRAJSKIM HRIBOM, 
CANKARJEVIM NABREŽJEM, TRANČO, STRITARJEVO ULICO 
IN PODGRAJSKIM DELOM CIRIL-METODOVEGA TRGA
Jože Suhadolnik
ZGODOVINSKI ORIS
Grajski hrib in planota sta bila poseljena že v 12. stoletju pr. n. št., v času kulture žarnih grobišč. Obdobje 
rimske antike na tem prostoru izpričujejo v območju vodnjaka najdene votivne figure.
Srednjeveška naselbina ni nastala na ozemlju antične, temveč v njeni soseščini. Najstarejše omembe Emone 
v 9. stoletju (v legendi o sv. Pelagiju) in 11. stoletju (v beneških kronikah) temeljijo na poznoantičnih zapisih in 
propada mesta ob koncu 6. stoletja ne izpričujejo. Razvaline rimskega mesta dolgo niso bile privlačne za 
naselitev. Kontinuiteta prebivalcev na ljubljanskem območju v zgodnjem srednjem veku ni izpričana.
Nesporno tudi ni razloženo veliko poznejše slovensko ime Ljubljana. Okoli leta 1000 je prišlo do podelitve 
ljubljanskega gospoščinskega ozemlja, kije bilo že sprva ali nekaj desetletij pozneje v rokah rodbine Spanheim. 
Obstoj utrjenega lesenega kompleksa na grajskem hribu v 12. stoletju dokumentira drobno arheološko gradivo 
in zasekanine za močne lesene vertikalne stojke ob zunanji steni grajskega palacija. Grad kot vojaško središče 
gospostva je bil v prvi polovici 12. stoletja sedež enega izmed spanheimskih gospodov. Grajska stavba je bila 
vselej le deželnoknežja utrdba in je starejši srednjeveški viri direktno ne omenjajo.
Na ljubljanskem območju sta se tedaj križali dve prometni smeri: jadransko-panonska in trbiško-gorenjsko- 
dolenjska. Prvotna ribiško-čolnarska naselbina pod Gradom ima svoj začetek na tem mestu in je neposredno 
7
povezana z nastankom zidane srednjeveške utrdbe, vendar je nedvomno starejša od nje. Mesto, sedaj Mestni 
trg s stranskimi uličicami, je kot prva obzidana1 meščanska naselbina severno od Starega trga2 nastalo s 
sistematično parcelacijo3 med Ljubljanico in Gradom okoli leta 1230. Obzidje - »in Laibaco intra murum 
civitatis« se omenja že leta 1243. V tem času je na grajskem hribu zagotovo že stala zidana utrdba, morda celo 
fotifikacijsko povezana z mestom.4 Ob koncu 13. stoletja je Grad z grajskim jarkom in mogočnim stolpom 
skupaj z obzidjem na meji med Starim trgom in Mestom sestavljal zaključeno utrdbeno celoto. Mesto in novo 
naselbino meščanov in Židov na levem bregu reke je povezoval drugi most, imenovan tudi Mesarski ali Zgornji, 
pozneje pa Čevljarski, na katerega vogalih so nad vodo stale mesnice. V ulici, ki je nanj vodila iz Mesta, je bilo 
najpozneje leta 1280 zborovališče komuna - skupnosti oziroma zbora ljubljanskih meščanov.5 Obzidje, ki je 
oklepalo posamezne mestne dele, je nastajalo postopoma. Sklepamo lahko, daje bilo v 14. stoletju že vse mesto 
obzidano in na najbolj izpostavljenih točkah utrjeno s stolpi ter povezano z utrdbo na grajskem hribu. Obzidje 
Mestnega trga se je tik za nekdanjim frančiškanskim samostanom s Kloštrskimi vrati zagrizlo v hrib ob 
današnjem Krekovem trgu in se v jugozahodni smeri pripelo na Grad. Odseke desnega brega reke, kijih z druge 
strani ni varoval Novi trg, so obzidali ob koncu 15. stoletja in menda še v prvi polovici 16. stoletja. Po 
Ljubljanici je potekal živahen rečni promet za oskrbo mesta.
1 Dva kraka obzidja od gradu do reke.
2 Naj starejšega odprtega trga.
3 Parcelacija naselja znotraj obzidja je značilna za evropska srednjeveška mesta, ki so se razvija pod vzpetinami in pod zaščito fevdalnih gradov.
4 Ivan Stopar, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji -1. Gorenjska, Ljubljana, grad in dvorci, Ljubljana 1999, str. 71.
5 Enciklopedija Slovenije, 6. zv., Ljubljana 1992, str. 223.
Mestni in Ciril-Metodov trg z okolico, tu se je izoblikovalo upravno, cerkveno, trgovsko in obrtno središče, 
sta bila v srednjem veku med najbolj prometnimi deli starega mestnega jedra Ljubljane, kjer so se prepletale 
trgovske poti v povezavi z menjavo raznega blaga. Obravnavani predel je. od poznega srednjega veka pripadal 
Mestu - Mestnemu trgu, enemu od treh večinoma obzidanih mestnih predelov pod Gradom, ki so zbujali vtis 
treh mest. Pri izpeljavi ulic in trgov je tedaj veljalo oblikovalno načelo prilagoditve obgrajskega dela hribu in 
8
reki. Starodavna pot z Mesta na Grad - Študentovska ulica, ki se je na skrajnem severovzhodnem vogalu 
srednjeveškega Mesta od njega odcepila proti grajskemu hribu, še danes nakazuje potek nekdanjega mestnega 
obzidja, na katerega so se na levi z notranje strani naslonile hiše. Dve značilni srednjeveški uličici, Krojaška in 
Ključavničarska, pa pričata o poklicih njenih prebivalcev. Reka Ljubljanica in prostor ob njej je služil raznim 
dejavnostim, preko njiju je vodila trgovska povezava med Primorjem in severom. Ljubljana je bila v 15. stoletju 
eno najpomembnejših habsburških gospodarskih in trgovskih središč.
Stavbni prostor današnjih treh rotovških zgradb (Mestni trg 1, Mestni trg 2 in Mestni trg 27) je bil pozidan 
najpozneje v prvi polovici 13. stoletja. Prvotno naj bi tu stalo okrog sedem lesenih meščanskih hiš, katerih 
zanesljivi sledovi prvih gradbenih faz še niso bili najdeni.6 Rotovž, mestno hišo na sredi Mesta oziroma 
Mestnega trga, ki je svojo odličnost poudarila s svojo iz enotne ulične linije izstopajočo lopo, so postavili leta 
14847 v povezavi z reorganizacijo mestne avtonomije.8 Njegov prednik, sedež mestne uprave na Komunu 
(Tranča), pa je postal preiskovalni zapor. Zaradi ugleda si je Ljubljana leta 1504 pridobila pravico do posebnega 
predstojnika mestne avtonomije - župana, ni pa imela statuta. Poleg običajnega prava je imela od leta 1320 
naprej precej številne privilegije, od leta 1566 zbrane v Privilegijski knjigi in potrjene od deželnega kneza. Z 
napredkom uprave in sprejemom rimskega prava je naraščal pomen obzidanega mesta kot sedeža 
deželnoknežjih stanov in deželnih stanov.
6 Historiat dr. Sergija Vilfana za Zavod za ureditev stare Ljubljane, 1960 (ZAL, MLO Ljubljana).
7 Po podatku iz Schönlebnove rokopisne kronike so ga tedaj začeli zidati.
8 Mestne sodnike na Kranjskem so praviloma volili.
Deželno plemstvo sije v mestu v večji meri pridobivalo stavbišča in postavljalo dvorce. Podoba mesta seje 
pričela spreminjati v drugi polovici 15. stoletja oziroma pred letom 1500, s tem da sta kamen in opeka kot 
gradbeni material vse bolj nadomeščala les. Združevati so začeli ozke obcestne stavbne parcele meščanskih hiš 
tako da so nastale širše fasade. Ob koncu srednjega veka je mesto z obzidjem, nizkimi meščanskimi hišami in 
višjimi upravnimi stavbami, s cerkvami in dominirajočim gradom dajalo videz značilne srednjeveške naselbine, 
katere osnovni obrisi so kljub poznejšim prezidavam in širitvi ohranili prvotno zasnovo in podobo.
9
Iz tega obdobja ni ohranjena nobena srednjeveška meščanska stavba. Posamezne gotske arhitekturne elemente 
zasledimo le v intcrierih. Ohranjen pa je del stolpa nekdanjega mestnega obzidja na poslopju na Krekovem trgu 4 
(nekoliko višje od Spodnjih, Kloštrskih ali Samostanskih vrat) in delno ohranjeno obzidje v hiši Stari trg 3, na 
stiku obzidja med Starim in Mestnim trgom (pri Starotrških vratih), kjer seje le-to povzpelo v pobočje do stolpa 
piskačev pod kasnejšim razglednim stolpom in se pripelo jugozahodnemu vogalu grajske utrdbe.
V renesančnem obdobju se je podoba mesta tudi zaradi katastrofalnega potresa leta 1511 odločilno 
spremenila. Mestne ulice so začele dobivati enotnejšo podobo. Ulične fasade so preoblikovali, tako da so 
obračali slemena hiš vzporedno z ulico in hiše povezali med seboj v sklenjeno fasadno linijo. Modernizirali so 
obrambne utrdbe. Ob koncu 16. in v prvi polovici 17. stoletja so Nicolo Angielini, Giovanni B. Pieroni in 
Martin Stier napravili načrte za obsežne nove utrdbe, ki pa jih zaradi prenehanja neposredne nevarnosti turških 
vpadov niso zgradili.
Baročna podoba sedanjega starega dela mesta, mesta severnjaških in mediteranskih kulturnih vplivov, je v 
veliki meri nastala v razmeroma konjunktumem obdobju 17. in 18. stoletja. Po izgonu protestantov po letu 
1599 so vrzeli, ki jih je v upravnem aparatu in gospodarstvu zapustil odhod stare, večidel nemške gospode, 
zapolnili italijanski, zlasti furlanski priseljenci, trgovci in tako povečali število prebivalcev. Mnogi med njimi 
so si kmalu pridobili plemstvo. To je bil čas odpiranja proti Benetkam, gospodarske konjunkture, razvoja in 
zmage protireformacije. Zgodnjebaročne vplive je posredovala katoliška verska obnova in prihod jezuitov v 
Ljubljano ob koncu 16. stoletja. Vrsta znanih avtorjev kot J. L. Schönleben, J. V. Valvasor, J. G. Dolničar, F. A. 
Pelzhoffer in organizacij kot Academia Operosorum in Academia philharmonicorum je izpričala v Ljubljani 
dokaj visoko raven kozmopolitske, z zahodne in severne smeri oplojene kulture. V mesto so povabili ugledne 
italijanske arhitekte, kiparje in slikarje, ki so v dobršni meri sooblikovali današnjo podobo stare Ljubljane. V 
tem času so potekale preureditve mesta znotraj obzidja. Barokizirali so posvetne stavbe in jih nadzidavali, 
združevali in prezidavah so meščanske hiše ter združevali tipične triosnice v večje stavbne enote. Ta dela so 
potekala zlasti na srednjeveški mestni arteriji na Ciril-Metodovem in Mestnem trgu. Razkošnejše notranjščine 
10
so odslej krasila razgibana arkadna dvorišča in stopnišča. Posegi pa so bili tudi zunaj starega jedra. Uveljavilo 
se je temeljno načelo baročnega preoblikovanja mesta s poudarkom na najpomembnejših objektih, ki so s trga 
ali z ulice pritegnili pozornost opazovalca. Med prebivalci mestnega jedra so prevladovali imovitejši sloji, zlasti 
trgovci in rokodelci, kamor so sodili tudi slikarji in kiparji, predvsem pa plemiči in duhovniki.
Ljubljanska baročna arhitektura 18. stoletja je bila neposredno povezana z razvojem arhitekture ljubljanskega 
podeželja, tako kompozicijsko kot tipološko. Kompozicijsko je šlo predvsem za nadomeščanje dominantne 
višinske dimenzije v prid vse bolj izrazitemu oblikovanju v horizontalnih smereh. Druga vidna tendenca v 
razvoju je bila razbitje ustaljenih, podedovanih tipoloških okvirov. Domači arhitekt Gregor Maček je v začetku 
stoletja ustvaril lasten tipski repertoar: pomembna osnova je bila udomačena tradicija in upoštevana arhitektura 
Italijanov, ki jo je svobodno uporabljal.
Pred sredino stoletja so postale plodne nove, očitnejše zunanje, zlasti avstrijske pobude. Svoj razcvet je 
doživela obravnava lupine, fasade, od prvotno toge »ljubljanske« sheme do lahkotnejšega in bolj razgibanega 
življenja, dokler mesto v petdesetih letih z delom Matije Perskega ni sprejelo novih, direktnih odmevov 
avstrijskega baroka. A ljubljanski »nežni« stil je bil vendarle bolj umirjen kot avstrijski ali štajerski, odvijal se 
na ravnih ploskvah. »Ljubljanska šola« je do konca šestdesetih let uresničila ideal arhitekturi podrejenega 
sožitja vseh likovnih panog. Prvine celostne arhitekture so se od tedaj naprej osamosvajale, poenostavljali so se 
scenski elementi in rahljali so se odnosi med zmeraj bolj togo, klasicistično stensko folijo in razgibanim, vedno 
bolj geometriziranim ali naturalističnim detajlom.
Ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja so podrli mestno obzidje in s tem omogočili mestu svobodnejši 
razvoj.
Kratkotrajna francoska okupacija v letih 1809 do 1813 je z zazelenitvami, parki in drevoredi močno 
vzpodbudila razvoj mesta in slovenske kulture. V arhitekturi prva polovica stoletja ni zapustila vidnejših 
sledov, le podoba mesta se je precej spremenila. Na mestu starega obzidja in obzidnih jarkov so uredili nove 
ulice, ob nekdanjih mestnih vratih pa nove trge. Ob Ljubljanici so uredili nabrežne ulice in za boljšo povezavo 
11
obeh bregov postavili namesto starih lesenih nove kamnite oziroma železne mostove. S tem je bila meja med 
nekdanjim notranjim in zunanjim mestom zabrisana.
Nastajanje moderne Ljubljane lahko postavimo v drugo polovico 19. stoletja, ko sledimo hitri širitvi iz 
starega srednjeveškega jedra in njegovih predmestij ob glavnih prometnih žilah navzven. Gradbeni razvoj mesta 
je urejal stavbni red za Kranjsko iz leta 1875. Mestnemu stavbnemu uraduje bila poverjena skrb za izvajanje 
njegovih določil in za izdelavo regulacijskih načrtov. K posodabljanju mesta so prispevali plinarna (1861), 
vodovod (1890), elektrarna (1897), splošni program kanalizacije (1898), električna cestna železnica (1901).
Odločilno spremembo v urbanističnem načrtovanju in izgradnji Ljubljane je pomenil potres leta 1895. 
Spodbudil je številne zamisli o novem središču. Ljubljanski občinski svet, najprej pod Grassellijevim in nato pod 
Hribarjevim vodstvom, je bil dejanski pobudnik in organizator obsežnega programa za pozidavo mesta. Poleg 
mestnega arhitekta Antona Wolfa sta nove urbanistične načrte prinesla dva najvidnejša urbanista: Camilo Sitte in 
Maks Fabiani. Prvi je v načrt vnesel idejo perspektivičnih cest, usmerjenih proti temeljnim simbolom starega 
mesta. V starem delu Ljubljane ni predvidel nobenih sprememb, razen v sedanji Stritarjevi (prej Špitalski) ulici, ki 
naj bi se razširila,9 s čimer bi se od frančiškanskega mostu odprl pogled na Robbov vodnjak pred Mestno hišo. 
Drugi je še dosledneje spoštoval vrednote starega jedra in je novo središče načrtoval kot ponavljanje osnovnega 
motiva srednjeveškega mesta. Posebno pozornost je posvetil Gradu, predlagal ureditev same utrdbe in napravo 
primernih dohodov do nje od Čevljarskega mostu, Mestne hiše in Krekovega trga. Zavzel se je za ohranitev 
Ribjega trga, kije nastal po potresu, ko so tu porušili eno izmed hiš. Urejeni trg naj bi se povezal z mostom preko 
Ljubljanice in nadaljeval z novo projektirano cesto mimo Kazine, uršulinskega vrtnega zidu do Prešernove ceste 
in dalje proti tivolskim parkom. Bregovi Ljubljanice bi ostali nezazidani in naj se obdajo z arkadami. Sprejem 
Fabianijevega načrta v kompromisni varianti10 je vsaj v bistvenih potezah pomenil zmago modemih urbanističnih 
načel v Ljubljani, ko seje najsodobnejša arhitektura bogato oplajala s sodobno dunajsko secesijo. Ti načrti so 
9 Ulica je z modernizacijo in razširitvijo ozke, vegaste Špitalske ulice v današnji obliki dejansko nastala po potresu.
10 Izvršil jo je mestni stavbinski urad, predvsem Jan Dufte.
12
pozneje odmevali tudi v projektih Jožeta Plečnika, ki je vizijo širjenja Ljubljane prav tako utemeljil na ideji o 
koncentrični rasti mesta. Njegova izvirna urbanistična zamisel pa je bila kultiviranje zanemarjenih predelov, ulic 
in trgov, idejno ozadje pa humanizacija, utemeljena na antičnih vzgledih.
Presenetljivo je dobršen del pročelij kljub novodobnim in zlasti popotresnim posegom preživelo vse tegobe 
časa. Večjim predelavam so bili izpostavljeni predvsem pritlični deli fasad, ki so šele po zadnji vojni izgubile 
nekdanja lesena ohišja, še preden jih je spomeniška služba utegnila prav ovrednotiti in rešiti pred uničenjem.
Po prvi svetovni vojni si je mestna uprava zastavila nalogo ustvariti Ljubljano kot narodno prestolnico 
Slovencev. Arhitekt Jože Plečnik, glavni ustvarjalec tega časa, je z urbanističnimi ureditvami, javnimi stavbami 
in drobnimi prvinami vtisnil mestu izrazit pečat. Ob njem so v tridesetih letih soustvarjali podobo mesta tudi 
arhitekti, ki so zastopali tedaj modernejšo funkcionalistično smer in realizirali sodobne rešitve.
Kot samostojni oblikovalec urbanega prostora je Plečnik posegal v mestni prostor avtonomno in ni pomišljal 
rušiti nepotrebno, da bi realiziral svoje ideje. V tej zvezi je potrbno omeniti nerealizirana projekta za rušenje 
obgrajske strani Mestnega trga in ureditev monumentalnega stopnišča na Grad ter projekt slovenskega 
parlamenta na Ljubljanskem gradu, kjer pa so realizirali le njegov projekt preureditve ostankov Šanc v 
sprehajalno ploščad. Urbanizem je razumel predvsem kot umetniško oblikovanje urbanega prostora in kot 
urejanje mreže ulic in trgov, organiziranih po nekem logičnem redu. Aktualni socialni in ekonomski problemi, 
za katere seje urbanistična stroka začela zanimati prav v obdobju med obema vojnama, ga niso zanimali.
Med obema vojnama seje Ljubljana iz provincialnega mesta spreminjala v pomembno nacionalno, kulturno, 
gospodarsko in upravno središče. Po drugi svetovni vojni sledimo hitremu razvoju vseh gospodarskih panog. 
Krepila seje vloga mesta kot kulturnega središča Slovenije. V starem mestnem jedru so potekali in še potekajo 
prenovitveni posegi, v čemer se odraža skrb za zgodovinsko identiteto mesta, ki postaja razvita in modema 
prestolnica z bogato narodno in kulturno dediščino.
13
ARHITEKTURNI OBJEKTI po času nastanka
Ljubljanski grad
Grad je mestna konstanta in simbol, ki je dolga stoletja spremljal usodo mesta in njegove spremembe. 
Pozidan je bil na prazgodovinski, strateški lokaciji. V srednjem veku je imel predvsem utrdbeno funkcijo. 
Pozneje so ga uporabljali v različne namene. Že od začetka je bil le utrjeni pendant srednjeveškemu dvorcu - 
palaciju v naselbini. Njegove prvotne podobe niti po arheoloških raziskavah ne poznamo.
Današnji Grad je bil deloma prezidan deloma pa na novo zgrajen kot utrdba in deželnoknežji grad Friderika 
III. Habsburškega (1415-1493). Najstarejše grajsko jedro je iz tega obdobja, saj je tudi zasnova pozno- 
srednjeveška. Samo nekaj najstarejših grajskih sestavin - kapela sv. Jurija, gotski peterokotni stolp z vhodom 
visoko nad nekdanjim grajskim jarkom in nekoliko mlajši gotski dostop skozi obokano vežo na dvorišče s 
šilastoločnim vhodnim portalom - izvira iz časa poznega srednjega veka, večina ohranjenih stavb pa datira v čas 
po potresu leta 1511 oziroma v obdobje renesanse. Med njimi je najpomembnejši reprezentančni zahodni trakt 
z dvema dvoranama, na zunaj poudarjen z nizom konzolnih pomolov v nadstropju in znameniti stolp 
piskačev11 vrh pobočja tik pod grajskim vznožjem, renesančni pa je tudi značilni grajski obod ali vsaj njegov 
večji del. V 16. stoletju so Grad utrjevali, utrjevalna dela so načrtovali predvsem italijanski arhitekti J. Spati in 
J. Decius iz Merana, Vintana iz Gorice in drugi. Leta 1544 sije tu uredil stanovanje kranjski deželni glavar. V 
drugi polovici 16. stoletja so v enotno utrdbo povezali grajsko poslopje, stolp Padav in meščansko bastijo na 
sedanjih Šancah. Med utrdbama na južni strani so nasuli planoto Lipnik, kije bila od Gradu ločena z jarkom, 
čez katerega je vodil dvižni most v glavni vhodni stolp. Ob modernizaciji utrdb so zgradili tudi novo orožarno 
in več stanovanjskih prostorov. Vendar je Grad v 17. stoletju pričel izgubljati svojo utrdbeno in reprezentančno 
11 Ime je dobil po mestnih godcih, ki so se oglašali z njega vsak dan ob 11. uri in ob posebnih dogodkih; stal je nekoliko nižje od sedanjega 
razglednega stolpa.
14
funkcijo. Ob obzidnem plašču so prizidali nova stanovanjska in gospodarska poslopja, ki so ponekod segala 
tudi čez obzidje. Deželni vladar je leta 1742 naročil okrasitev kapele sv. Jurija z grbi deželnih glavarjev 
Kranjske. Obdobje baroka ni pustilo vidnejših sledov. Poznalo seje, da grajska stavba nima več prave funkcije, 
zato jo je dal v letih 1785-1786 cesar Jožef II. spremeniti v kaznilnico. V francoski dobi sta bila v grajskem 
poslopju francoska vojaška posadka in bolnišnica, v letih 1815 do 1895 pa s presledki državna kaznilnica. Za 
arhitekturni razvoj Gradu je bila pomembna le še nadzidava zahodnega grajskega vogala ob Jurijevi kapeli z 
razglednim stolpičem leta 1848.
Šance (obrambni nasip) na nasprotni strani hriba so bile sestavni del Gradu. V preteklosti je na njihovem 
mestu stala mestna bastija s stolpom Padav, ki je bil mestna last. Utrdbo so v 16. stoletju ponovno utrdili, a so 
jo ob napadu leta 1813 uničili Francozi. V letih 1939-1940 je arhitekt Jože Plečnik preuredil utrdbe na Šancah v 
sprehajališče. Po njegovih načrtih so pozneje uredili tudi sprehajalne poti na bližnjem Orlovem vrhu.
Neposredno kot »castrum capitalis ... Laybach« se prvič omenja v listini leta 1256; naslednja omemba 
ljubljanskega gradiščana Rudelina - »dominus Rudelinus (Rutilinus) castelanus de Leybaco« je v listini leta 
1261. V povezavi z beneficijem Friderika III. in vpeljavo dnevne maše je leta 1489 omenjena poznogotska 
kapela sv. Jurija na Gradu, leta 1496 pa dežel noknježji vicedomski stolp Padav na Šancah.12
12 Ivan Stopar, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji -1. Gorenjska, Ljubljana, grad in dvorci, Ljubljana 1999, str. 71, 72.
Razvoj stavbe ljubljanskega Gradu, nekdanje osrednje deželnoknežje postojanke na Kranjskem, je z 
arhivskimi dokumenti, zapisi in načrti zelo dobro dokumentiran vse od 16. stoletja dalje. Najstarejši viri o 
stavbnih posegih na grajskem tkivu segajo v zgodnje 16. stoletje, najstarejši fortifikacijski načrti grajske utrdbe 
pa so s konca 16. stoletja. Prvo mesto gre načrtu italijanskega stavbenika Nicola Angielinija iz leta 1586 (v 
Karlsruheju); na njem je Grad skupaj s Šancami umeščen v celovit sistem mestnega utrdbenega tkiva. Sledil mu 
je načrt z manj detajli italijanskega vojaškega inženirja Giovannija Pieronija iz leta 1639 v dveh variantah. 
Naslednji načrtovalec mestnih utrdb je bil Martin Stier z načrtom iz leta 1654 v več variantah. Sledilo mu je še 
nekaj arhitektov.
15
Prve detajlirane posnetke Gradu zasledimo šele v načrtih 19. stoletja, potem pa si neprekinjeno sledijo vse v 
naš čas. Omogočajo vpogled na vsakokratno stanje grajskih stavb in njihovo funkcijo ter nakazujejo predvidene 
posege, ko seje moral Grad prilagajati novim nalogam in potrebam. Za raziskovalce predstavljajo neizčrpen vir, 
čeprav njihova vsebina še ni bila dokončno ovrednotena in izčrpana. Med najpomembnejše načrte tega sklopa 
sodijo načrti grajskega jedra deželnega stavbenika Aloisa Schaffenratha iz leta 1818 (v Albertini na Dunaju).13 
Ta komplet načrtov sestavljajo vedutni pogled na Grad, tlorisi s spremnimi besedili in načrti nekaterih značilnih 
arhitekturnih detajlov.
13 Ivan Stopar, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji -1. Gorenjska, Ljubljana, grad in dvorci, Ljubljana 1999, str. 83.
14 Pred letom 1665 so povišali grajsko kapelo, jo obokali, razčlenili s pilastri in opremili s še eno emporo, povišali so tudi stara gotska okna in jih 
preoblikovali v slogu retardirane gotike.
Večji del ilustrativnega pregleda dogajanja, pozidav, prezidav in rušenj na Gradu v obdobju novega veka 
povzemam po regestih Boža Otorepca.
• Kranjskemu vicedomu je kralj Ferdinand leta 1524 naročil gradnjo nove orožarne.
• Veliko bastijo so na Šancah pozidali leta 1543 in naslednje leto na starih temeljih še stolp piskačev.
• Leta 1551 so skušali dokončati gradnjo druge bastije, utrdili so obzidje v smeri proti mestu, medtem ko je 
zidovje blizu orožarne razpadlo.
• Nadvojvoda Karl je leta 1577 naročil deželnemu glavarju Herbertu Turjaškemu, naj poruši utrdbo (Boll-
werk) proti mestu in jo po načrtih stavbnega mojstra Vintana iz Gorice nadomesti z zidano.
• Leta 1583 je nadvojvoda Karl naročil vicedomu, naj obnovi in opremi kapelo, slednji pa je pri mojstru 
Martinu naročil načrte in predračun.
• V letih 1607 in 1611 so bila na Gradu popravila, o njih je poročal stavbenik Giovani Domenico oz. Zuan de 
Donino.
• Zaradi obiska cesarja Leopolda so Grad leta 1660 zopet obnavljali in po vicedomskem poročilu leta 1680 
ponovno.
14
16
• Leta 1730 je deželni glavar poročal cesarju, da brez življenjske nevarnosti na gradu ne more stanovati niti 
gradiščan, zapori pa so povsem neuporabni.
• Ponovno so popravljali leta 1744 in nastanili vojne ujetnike.
• Od leta 1747 je Grad spadal pod mestno bankalno upravo.
• Dvajset let pozneje je stavbenik Candido Zuliani pripravil pregled stroškov za popravila in potem za njim 
mestni stavbenik Leopold Haffner leta 1780.
• Cesar Jožef II. je v letih 1785 in 1786 spremenil Grad v kaznilnico, dotlej pa je bil v njem nastanjen regiment 
grofa Thuma, ki se ni hotel izseliti.
• Leta 1793 je stavbenik Joseph Schemerl podrl na Gradu odvečno zidovje.
• Francozi so Grad prvič zavzeli leta 1797, nato drugič leta 1809 in ga obdržali do umika iz Ilirskih provinc 
leta 1813. Medtem so ga uporabljali za vojašnico in smodnišnico. Pred odhodom so ga obstreljevali z 
Golovca ter dcmolirali obrambne naprave in šance.
• Leta 1813 so Francozi podrli stolp piskačev. Namesto njega so dve leti pozneje v zahodnem traktu postavili 
lesen urni in signalizacij ski stolpič s stanovanjem za čuvaja.
• Na mestu lesenega urnega stolpiča so leta 1848 dokončali zidavo razglednega stolpa.
• Konec aprila 1849 so preselili jetnike v mesto, opustili kaznilnico, Grad pa spet spremenili v vojašnico.
• Grad je znova postal kaznilnica leta 1868 vse do potresa leta 1895.
• Leta 1905, v času županovanja Ivana Hribarja, gaje od države odkupila mestna občina z namenom, da bi ga 
preuredila za kulturne namene. Vendar je to preprečila stanovanjska stiska, tako da so Grad spremenili v 
stanovanjsko kasarno.
• V začetku prve svetovne vojne so tu zaprli sumljive politične posameznike, zlasti »jugoslovanarje«, potem 
pa italijanske vojne ujetnike.
17
Grajski tloris
Ljubljanski grad oblikuje skupek 
stanovanjskih in gospodarskih 
poslopij. Z notranje strani so 
prislonjena k poligonalno zasno-
vanemu in s stolpi okrepljenemu 
obzidju. V stoletjih razvoja so 
izoblikovala svojo značilno fi-
ziognomijo.
Grajski 
tloris.
Priredil
I. Gričar.
18
A - Severozahodni stolp
Sega v višino dveh etaž in je polkrožno sklenjen. Pod napuščem ga obdaja opečni konzolni venec. Pritličje je poudarjeno s širokimi, 
sekundarno vstavljenimi topovskimi strelnicami. Novejša okna nadstropja so umeščena med ozke in visoke strelne line. V pritličju ob 
vhodni veži je manjši gotski portal in vodi na grajsko dvorišče. Večji gotski portal v veži je sedaj zazidan. Stolp je sedaj dostopen le 
skozi vhod z razgledne galerije vrh veznega trakta K. V obdobju prve povojne prenove je bila notranjost stolpa v pritličju in nadstropju 
dekorirana s sgraffiti Marija Preglja in Borisa Kobeta. Naslanjajo se na izročilo narodnih pesmi.
B - Vzhodni trakt
Je direktno prislonjen na obzidje. Pritličje dvonadstropne stavbe je poudarjeno s širokimi, polkrožno sklenjenimi predrtinami. V prvem 
nadstropju so poznogotske oz. renesančne strelnice. Drugo nadstropje ima velika pravokotna okna s segmentnimi prekladami brez 
kamnitih okvirov. Veža na desni strani trakta je novejši vezni člen med njim in stolpom A. Vodi na grajsko dvorišče in je sedanji glavni 
vhod. Na zidanem mostovžu med obema objektoma sta bili ob oknu polkrožno sklenjeni niši, nekdaj opremljeni s plastikama. Kletni del 
in prvo nadstropje vzhodnega trakta je preurejeno v restavracijo in poročno dvorano na vrhu. Vezni zid med traktom B in peterokotnim 
stolpom C povezuje obzidje. Nanj je nameščen rekonstruirani povezovalni obrambni hodnik.
C - Vhodni stolp
Varoval je stari, prek širokega obrambnega jarka in po mostovžu speljani vhod v grad. V obzidje je pripet z zunanje strani. Sezidan je na 
pravokotni talni ploskvi in sega v višino štirih etaž. V pritličju dvoriščne strani vodi vanj šilastoločen gotski portal s široko posnetimi 
robovi. Podoben, a manjši portal vodi vanj z obrambnega hodnika v nadstropju. Na zunanji strani sta poznogotski, polkrožno sklenjeni 
portal z utorom in vratca za dvižni most. Pod njima je odprtina niše, nekdanje volčje jame z ležiščem za naslon spuščenega dvižnega 
mostu. Zidni plašč stolpa ima še več gotskih predrtin. Notranjščina stolpaje bila leta 1990 sodobno urejena.
D - Trakt
Je enonadstropna stavba. Z dvoriščne strani se nanjo prislanja sekundarno prizidani del z arkadnim hodnikom v pritličju. V prerezu 
kvadratni stebri opirajo osem odprtih arkadnih lokov. Hodnik je križno obokan, na njegovi notranji strani so tri pravokotna okenca s 
posnetimi robovi na ajdovo zrno in utori za lopute. Na ožji severni strani je ohranjen prvotni polkrožno usločeni gotski portal.
E - Trakt
Je vpet v srednjeveško obzidje. Enonadstropna stavba na južni strani je v pritličju sekundarno opečno obokana. Na zunanjščini je nekaj 
manjših okenskih prebojev in starejših poznogotskih strelnic, v pritličju pa gotski portal brez posnetega roba in s pravokotnim utorom za 
vratnice.
19
F - Grajska kapela
Kapela sv. Jurija iz leta 1489 je v jedru poznogotska, z enotno zasnovanim pravokotnim prostorom in tristranim oltarnim zaključkom. 
Spočetka je bila nižja, opremljena z ravnim stropom in gotsko emporo. Njeno prvotno višino nakazuje večni zidec na zunanjščini. 
Povišali in obokali sojo pred letom 1665; obenem sojo opremili še z eno emporo, povišali stara gotska okna in jih preoblikovali v slogu 
zakasnjene gotike. Sredi 18. stoletja sojo poslikali z grbi kranjskih deželnih glavarjev. V kapeli so odkrili in prezentirali ostanke gotske 
poslikave.
G - Razgledni stolp
Stolp z uro sodi med najmlajše grajske sestavine. Pozidali so ga v letih 1847/1848 in je nadomestil podrti stolp piskačev med zahodno 
steno kapele in obzidjem, tik zaobljenega grajskega vogala. Med zadnjo prenovo so ga povišali in mu povsem preuredili notranjost, na 
vrhu pa ohranili značilno krono z dekorativnimi cinami.
H - Palacij
Sodi med najstarejše in najzanimivejše sestavine grajskega tkiva. Dvonadstropna zunanjščina je poudarjena s štirimi, na profilirane 
konzole oprtimi gotsko-renesančnimi pomoli z gotsko profiliranimi in zakriženimi okni na čelnih stranicah. Na dvoriščni strani gornjega 
dela palacija je bila sprva domnevno lesena konstrukcija; stene so šele kasneje izzidali, kar dokazuje značilno srednjeveško predalčno 
gradnjo tudi pri nas. Svečana dvorana v nadstropju je bila nekdaj opažena in poslikana.
I - Kazemate
So dvonadstropna stavba oziroma severozahodni trakt z dostopom v grad skozi dolg in morda že spočetka obokan hodnik. V pritličju 
ožje čelne strani je ohranjen polkrožno sklenjeni poznogotski portal s pravokotnim utorom za dvižni most. Na stenah hodnika so ostanki 
zgodnjerenesančne grbovne poslikave s fragmentarno ohranjenimi spremnimi besedili v latinskih verzalkah, izvedene v fresko tehniki. 
Na dvoriščni strani je vzporeden in domnevno prizidan objekt z oboki v pritličju.
J - Renesančni okrogli stolp
Prvotno je bil del obzidnega sistema in ima nalogo varovanja dostopa iz severnega predgradja na notranje grajsko dvorišče. Na 
zunanjščini ga tik pod vrhom poudarjata dva, na kamnitne konzole oprta pomola. Polžaste stopnice ob stolpu, urejene v letih 1951/1952, 
vodijo na razgledno galerijo.
K - Razgledna galerija
Po načrtih arhitekta Borisa Kobeta je bila dokončno urejena v letih 1951/1952.
20
• Po letu 1918 so grad spet uporabili za stanovanja. Medtem pa je že nastajal načrt arhitekta Jožeta Plečnika, 
da bi ga spremenili v slovensko akropolo.15
• Pred drugo svetovno vojno so obokali prehod med vzhodnim traktom in mogočnim severovzhodnim vo-
galnim stolpom, ki drži na grajsko dvorišče. Tik pred začetkom vojne so porušili t.i. kaznilniški trakt na 
grajskem dvorišču, hkrati pa so po načrtih arhitekta Milana Severja obnovili severni trakt, razgledišče med 
obema stolpoma.
• Med letoma 1963 in 1964 so izselili z utrdbe vseh dvestodevetnajst prebivalcev in nato pričeli s siste-
matičnimi sanacijskimi deli. Po načrtih arhitekta Borisa Kobeta so obnovili in preuredili severovzhodni stolp 
ter v funkcionalno celoto uredili in povezali tudi ves severni del utrdbe. Prva dela so bila opravljena šele 
konec sedemdesetih let.
• Na ploščadi so leta 1974 namestili bronasti spomenik kmečkih uporov, delo kiparja Stojana Batiča. 16
• Razgledni stolp so leta 1982 obnovili in povišali. Naslednja etapa prenovitvenih del seje zavlekla v pozna 
osemdeseta leta in v naslednjem deceniju še niso končana.
15 Vse iz nedatirane in nepaginirane interne publikacije o ljubljanskem gradu Zavoda za spomeniško varstvo Ljubljana, Biroja za obnovo 
ljubljanskega gradu.
16 V grajskih ječah so sedeli tako kmečki puntarji, ujeti Turki kot protestanti in drugi.
Ljubljanski grad je še del 20. stoletja predstavljal celoto stanovanjskih in gospodarskih poslopij, ki so z 
notranje strani prislonjena k poligonalno zasnovanemu in s stolpi okrepljenemu obzidju. Svoj značilen videz je 
izoblikoval v stoletjih razvoja.
Mestna hiša - Rotovž - Magistrat
Zaradi inkvizicijskega postopka, utesnjenosti prostora na Komunu in želje po uglednejšem rotovžu so stavbo 
Komuna spremenili v zapore (Trančo). Novi, poznogotski Rotovž - Mestno hišo (Mestni trg 1) so zgradili leta
21
Shematični tloris drugega 
nadstropja sedanjega Magistrata 
(izpuščene so nekatere poznejše 
prezidave)
i
22
I Osrednja rotovška zgradba - srednji trakt
Al - Stavbišče Rotovža leta iz 1484.
A2 - Stavbišče nove gradnje iz leta 1718, v notranjščini predelane leta 1898. V stavbi A je bila posvetovalnica mestnega sveta; sedaj sejna 
dvorana. Med letoma 1718 do 1898 je bila stavba A tudi v notranjosti dvonadstropna.
B - Rotovška zgradba pod Gradom, postavljena v kamnolom leta 1548 ali malo pozneje. V prvem nadstropju je bil desni - veliki prostor 
dvorana občine meščanov, levi - ožji prostor prvotna registratura, od začetka 19. stoletja dalje zapori in delno stanovanja.
C - Arkadno dvorišče Rotovža z odprtimi hodniki iz okoli leta 1600 ali malo pozneje, nadzidano za eno nadstropje leta 1718.
II Čavljeva hiša z dvoriščno zgradbo - levi trakt
A - Prvotna Čavljeva hiša, prezidana v več etapah, kupljena k Rotovžu leta 1649. Tretje nadstropje je bilo nadzidano v prvi polovici 19. 
stoletja.
B- Dvoriščna zgradba, pričeta okrog leta 1660. V prvem nadstropju trakta B2 je bila v 18. stoletju prva stalna gledališka dvorana v 
Ljubljani, v drugem nadstropju pozneje glavna arhivska dvorana. Trakt BI je služil predvsem za administrativne namene. Trakt B3 je 
bil predvsem stanovanjski. Prvo nadstropje traktov B2 in B3 je bilo v 19. stoletju predelano za odgonske zapore.
vi - klesan okrogel vodnjak
v2 - grobo klesan starejši vodnjak
III Dolničarjeva ali Galetova hiša, kupljena k Rotovžu leta 1891
23
1484 na sedanjem mestu osrednje magistratne stavbe, na stavbišču vsaj dveh prejšnjih meščanskih hiš. Pročelje 
na dveh slopih oziroma z eno ločno odprtino je bilo od današnjega bolj pomaknjeno na trg. Kot prejšnji Komun 
je imel odprto lopo za zborovanje meščanske skupnosti v pritličju in zborovalnico mestnega sveta v prvem, 
edinem nadstropju, ter morda še večji odprt hodnik proti grajskemu hribu. V vogalih nadstropja sta bila vpeta 
kipa Adama in Eve,17 kiju štejemo med prve realistične akte v evropski umetnosti in sta pomembna spomenika 
v razvoju slovenskega kiparstva. Domnevno pripadata domačemu kiparju Janezu Lipcu in tudi datirata v leto 
1484. Posvetovalnica in fasade so nosile bogato slikarsko dekoracijo. Po opisu iz leta 1679/168018 je bilo na 
fasadi naslikanih dvanajst šibil in Pravica na prestolu s spremljevalci med dvema oknoma. Poleg je bilo še 
dvoje historičnih podob, ki sta ponazarjali pravičnost. Na drugi strani so bile alegorije štirih krščanskih kreposti. 
V rotovški posvetovalnici - dvorani sta bili podobi Poslednje sodbe in Panorame Ljubljane. Pred stavbo sta stala 
sramotilni steber - pranger in železna sramotilna kletka. Strešni stolpič je imel rotovž verjetno že spočetka. Od 
poznogotske stavbe so ohranjeni le stranski zidovi.
17 Po Mačkovih prezidavah sta bila premeščena v dve dvoriščni niši, sedaj sta v Mestnem muzeju Ljubljana.
Gre za rokopis, domnevno Janeza Gregorja Dolničarja, kronista ljubljanskega mesta in soustanovitelja akademije operozov, ki ga hrani 
semeniška knjižnica v Ljubljani. Njegov oče Janez Krstnik Dolničarje bil v času nastanka rokopisa ljubljanski župan, sin pa je bil lahko poučen 
o zamislih za nov rotovž. V tem rokopisu z risbami je poleg opisa srednjeveškega rotovža še zanimivejši idejni projekt nerealizirane nove 
zgradbe. Skratka, zanimiv dokument o starem rotovžu in o baročnih arhitekonskih konceptih reprezentančne upravne zgradbe.
19 Historiat dr. Sergija Vilfana za Zavod za ureditev stare Ljubljane, 1960 (ZAL, MLO Ljubljana).
Najstarejši del rotovške zgradbe je sedanji magistratni, srednji trakt pod Gradom, ki je nastal sredi 16. 
stoletja. Po Sergiju Vilfanu je potrebno imeti za začetek njegove gradnje letnico 1548. Zidanje iz lomljenca na 
mestu, kjer so za poznogotskim rotovžem kopali kamen in ga kot gradbeni material uporabljali pri gradnji. V 
pritličju so bili kletni prostori, prvotno verjetno namenjeni mestnemu merosodstvu, pozneje pa sojih adaptirali 
v vinske kleti. Med drugim so ohranjena originalna vrata in osrednji steber.19 Velika dvorana v prvem nad-
stropju je bila namenjena skupščini meščanov, ko je prenehala z zborovanji na prostem oziroma v odprti lopi; 
imela je lesen strop na konzolah in okna samo v zidu proti Gradu. V manjšem prostoru ob njej so leta 1620 na- 
24
mestili mestno registraturo.20 Dvorana v drugem nadstropju je ostala nedokončana in domnevno že spočetka 
namenjena skladiščem, deloma za mestne gradnje in nekaj časa kot mestna kašča. Skladišča so v 18. stoletju 
prezidali v pisarniške prostore in sem ob koncu stoletja prenesli registraturo.21 Kletne prostore so oddajali v 
najem ali pa jih namenili za gasilsko skladišče oziroma za vinske kleti mestnih funkcionarjev. V začetku 19. 
stoletja so nekdanjo dvorano občine predelali v zapore in v stanovanje jetniškega paznika oziroma hišnika.
211 Prav tam.
21 Prav tam.
22 Prav tam; Nace Šumi, Gregor Maček, ljubljanski baročni arhitekt, Ljubljana 1958, str. 14.
23 Tako domneva Sergij Vilfan.
Zadnji trakt, prislonjen na pobočje, je bil postavljen v kamnolom in prvotno ni bil sklenjen s pobočjem 
Gradu; nanj so ga z nasipi in prizidki povezali v 18. in 19. stoletju, potem pa je bila ta zveza zopet prekinjena.
Nastanek dvorišča z arkadami oziroma najodličneje grajenih baročnih arkad v mestu, ki vežejo osrednjo 
pročelno zgradbo z zgradbo pod Gradom, ni povsem določen. Vsekakor so starejše od pročelne stavbe Gregorja 
Mačka ter jih tako v pritličju kot v prvem nadstropju lahko datiramo v bližino leta 1600 ali pa vsaj v 17. 
stoletje; Nace Šumi domneva, da so stale že v drugi polovici 17. stoletja in da so jih pričeli obnavljati še pred 
Mačkovim projektom izdelave načrta in zidave novega dela stavbe.22 Pritlične so se naslonile na nespremenjeno 
stavbo pod Gradom z osrednjim portalom in dvema kletnima oknoma. Zazidava teh odprtin je novejša in 
neumestna ter jemlje dvorišču globino. Sgraffiti so verjetno sočasni.23
16. stoletje
Vogalna hiša (Študentovska ulica 1, Ciril-Metodov trg 2) je renesančne zasnove in primer meščanske 
arhitekture 16. stoletja. Gre za stavbo brez dvorišča, ki je s sosednjo hišo združena v razčlenjen plastični blok. 
Njena zamaknjena fasada izpričuje, da so bila v hišo vpeta Frančiškanska mestna vrata. Portal, ta drobni člen 
25
zunanje podobe, je meščanska hiša povzela po cerkveni arhitekturi.24 Poleg oblikovanja stavbne mase sta kljub 
kasnejšim prezidavam v nadrobnostih pričevalna predvsem renesančna utrdbena elementa - poševno pritličje in 
konzolni pomol. Ta lahko nastopa samo pri vogalnih stavbah na križiščih trgov ali ulic.
24 Nace Šumi, Arhitektura XVI. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1966, str. 49.
25 Original je v Narodnem muzeju Slovenije.
2$ Sergij Vilfan, Zgodovina ljubljanske mestne hiše, Ljubljana 1958, str. 27-31.
27 Nace Šumi, Arhitektura XVI. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1966, str. 117.
Hiša Volbenka Poscha / Polža (Ribji trg 2) z letnico 1528 na vzidani plošči nad vrati je najstarejša 
neposredno datirana stavba v Ljubljani. Napis na heraldični plošči25 pove, da je bila takrat hiša v lasti tega 
poplemenitenega meščana, uglednega trgovca in ljubljanskega župana, grb pa simbolično ponazarja njegovo 
ime in stan. Med obema vojnama je bila v njej gostilna Pri zlati ribici.
V meščanskem stavbarstvu je v nekaterih primerih opaziti močnejšo posvojitev modernega italijanskega 
jezika, ki se pri nas vendarle odločilneje uveljavlja v zunanji podobi, medtem ko je domača smer močno 
odločilna posebej v interieru. Tako je leta 15 4 826 zidana obgrajska stavba Rotovža v pritlični dvorani, 
namenjeni za skladišče, po nekaterih formah (polkrožni portal s porezanim robom) sicer še tradicionalna, 
medtem ko se osrednji sklop, ki nosi obok, že bliža italijanskemu stebru; popolnoma novodobni pa so na 
oproge deljeni križasti oboki. Kamnoseško delo so naročili pri loškem mojstru.27
Večji del podgrajskega sklopa hiš Ciril-Metodovega trga pripada 16. stoletju, na kar navajajo podatki o 
prvih lastnikih oziroma stanovalcih po Fabjančiču. Izjema so kanoniške hiše od hišne številke 6 do 9, kjer ni 
tako zgodnjih podatkov. Delno so bile barokizirane v naslednjih dveh stoletjih. Te duhovniške hiše vzhodnega 
dela trga so povečini dvonadstropne in triosne, imajo majhna dvorišča in lepe vrtove na grajskem pobočju. 
Posebno pozornost vzbuja hiša s številko 13. Ponaša se z bogato poznorenesančno oziroma zgodnjebaročno 
poslikavo, izpod katere se kaže ostanek pisane, v diagonalo postavljene poznogotske šahovnice. To je edini 
ohranjeni dokument o barvitosti fasad v srednjeveški Ljubljani. Meščanske hiše bliže Mestnega trga so prav 
tako tri - ali največ štiriosne in večinoma za nadstropje višje od duhovniških. V tem predelu velja omeniti vsaj 
26
dve stari, imenitni gostilni: Pri Sokolu in Pri Kolovratu. Druga s hišno številko 14 je ena najstarejših 
ljubljanskih gostiln, kjer so se vedno radi zbirali kulturniki. V te krčme so Ljubljančani radi zahajali, nekako v 
zaščiti pa so bile kljub grožnjam tudi pri mestnem magistratu.
17. stoletje
Sedemnajsto stoletje je čas, ki ga moremo vrednotiti posebej kot učno dobo domačih oblikovalcev ob 
zgledih, ki so jih postavili tuji, predvsem italijanski mojstri (ti zadnji niso prišli prostovoljno, izpolnjevali so 
želje naših naročnikov). V prvi polovici stoletja seje na stanovanjskih objektih začela naglašati vhodna stranica 
kot zametek fasade. Okoli leta 1630 so se na njej pojavili italijanski pilastri in drugi drobni elementi fasadne 
členitve. V naslednji etapi se je v profani vrsti uveljavila moč vodilne osi; arhitektura se je sama preizkusila v 
plastični okrepitvi lupine, kar sicer bolj velja za cerkveno arhitekturo.
Ljubljana je bila največji, a ne edini pobudnik nove arhitekture pri nas. Arhitektura tega stoletja je ustvarila 
temeljne vzorce, na katere se je navezala stavbarska umetnost naslednja stoletja, pripravila pa je tudi sožitje 
različnih likovnih zvrsti. Ustrezna stilna oznaka za arhitekturo 17. stoletja je njen razvoj od pozne renesanse, 
manirizma v barok ali tudi klasicistični barok.28
28 Nace Šumi, Arhitektura XVII. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1969, str. 161.
29 Presahnjeni vodnjak so leta 1755 razdrli in Herkula odnesli v park Erbergovega dvorca na Dolu, od tam pa v muzej in nato na dvorišče
Magistrata.
39 Sedaj je na dvorišču Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Štirinadstropna Souvanova hiša (Mestni trg 24) je bila zgrajena ob koncu 17. stoletja na prostoru dveh 
starejših hiš. Prezidali sojo ob koncu 18. stoletja.
V veži Mestne hiše stoji Herkulov kip s Herkulovega vodnjaka,29 ki je v 17. stoletju stal pred Stiškim 
dvorcem. Vodnjak je v letih 1655-1656 izdelal Gašpar Dolmesinger. Isti kipar je tudi avtor Neptunovega 
vodnjaka, kije nekdaj stal pred Mestno hišo.30 Herkula so kasneje posadili na podstavek z delfini. Grški heroj, 
27
kije s kijem ubil rečnega boga Ahelaja, in junak z ladje Argo naj bi bil hkrati prispodoba krščanske zmage nad 
Turki.
18. stoletje
V umetnostnem pogledu je Ljubljana 18. stoletja doživela svoj baročni vrhunec, saj kvalitetne stvaritve 
opravičujejo vzdevek »ljubljanski barok«. Po arhitekturnem snovanju v mestu so se uveljavili poleg Gregorja 
Mačka in Matije Perskega še Candido Zulliani, Lovrenc Prager, Leopold Hofcr, Gabriel Gruber in manj Johann 
Georg Schmidt, med kamnoseki in kiparji poleg Francesca Robbe še Luka Mislej in Franc Rottman ter med 
slikarji Valentin Metzinger, Franc Jelovšek, Fortunat Bergant in Anton Cebej.
Narcisov vodnjak v arkadnem hodniku jugovzhodnega vogala dvorišča Mestne hiše31 je zgodnje delo 
Francesca Robbe. Mladi Narcis, sin rečnega boga Kefisa, se je ob pogledu na svoj obraz, ki se je zrcalil na 
vodni gladini, zaljublil sam vase. Njegovo najbolj znano delo Vodnjak treh kranjskih rek (Save, Krke in 
Ljubljanice) stoji na Mestnem trgu32 oziroma na njegovem stičišču z dvema ulicama. Simbolizirajo ga figure 
treh razgibanih, krepkih mož - tritonov z vrči v rokah in delfini ob vznožju, postavljenih ob tristrani obelisk. 
Vodni bazen ima obliko trilistne školjke s kotnimi izrastki. Ena najodličnejših baročnih umetnin v mestu je 
nastala v letih 1743-1751 po vzoru Vodnjaka celin Gianlorenza Beminija v Rimu.
□ 1
J Kupljen na gradu Bokalce in sem prestavljen ob adaptacijah v dvajsetih letih 20. stoletja, tako Sergij Vilfan v Historiatu za Zavod za ureditev 
stare Ljubljane, 1960 (ZAL, MLO Ljubljana).
32 Pred njim je na tem mestu stal Neptunov vodnjak.
33 Zaradi polžastih stopnic ga je mestni svet zavrnil.
Leta 1717 so stavbo poznogotskega Rotovža - Mestne hiše (Mestni trg 1) v celoti podrli in pričeli z novo 
gradnjo. Vzrok za ta poseg je bilo poročilo župana, daje mestna hiša v zelo slabem stanju in smrtno nevarna. 
Sklenili sojo popraviti in zgraditi nov pročelni trakt. Prvi načrt za stavbo je napravil Carlo Martinuzzi in bil za 
trud tudi poplačan, vendar so ga med gradnjo odslovili.33 Potem je naročilo za obnovitev Rotovža - Mestne 
28
hiše, verjetno so mu botrovali operozi, prevzel domačin Gregor Maček, rojen na Studencu pri Ljubljani. Pri 
tem niso porušili dotedanjih arkad na dvorišču, kakor tudi ne stavbe pod Gradom, temveč napravili novo 
povezavo po arkadah v drugem nadstropju. Dvonadstropno pročelje, sloneče na štirih slopih, se je nekoliko 
umaknilo s trga.
Delo Gregorja Mačka, začetnika ljubljanske »šole« 34 in mojstra izjemnega italijanskega prijema, v letih 
1717-1718 predstavlja sintezo tradicije udomačene arhitekture 17. stoletja, lokalnih stavbnih šol ljubljanskega 
zaledja in umetnosti Italijanov, pri čemer je mogoče opaziti že jasen naslon na principe avstrijske baročne 
arhitekture. Ne gre za import tujih sestavin, ampak za samostojno formulacijo form. Mojster pa je vendarle 
moral poznati iz Vicenze znane oblike oken s pergolami, zelo blizu je palladijevski motiv balkonske partije, na 
italijanski sever spominja tudi monumentalni, s prstani grajen portal. Stavba je pomembna predvsem po svoji 
masivni fasadi, ki je izredno kvaliteten in prepričljiv dokument zrelega baročnega sloga. Prinesla je izrazit 
baročni ritem, česar ni opaziti na nobeni italijanski arhitekturi te dobe v mestu. Prvič je bilo jasno izoblikovano 
prvo nadstropje, katerega okna so podaljšana z motivom plastičnih, a slepih balustrad. Vertikalna os je dobila 
plastičen poudarek v palladijevskem balkonu. Motiv odprte fasadne lope je Maček prevzel od starega Rotovža, 
tradicija pa je narekovala tudi postavitev lahkotnega peterokotnega stolpiča. Kompozicija celote je tipično 
baročna: masivno in strogo razčlenjeno fasado omehča njej podrejeni stolpič z razgibano čebulasto streho, 
podobno oni na križevniški cerkvi. Arkadno dvorišče, opremljeno s sgraffitno dekoracijo, ne predstavlja novosti 
v arhitekturi Ljubljane, saj je le nadaljevanje tradicije prejšnjega stoletja in je bilo, kot kaže, predvideno v 
stavbnem programu že pred Gregorjem Mačkom. Mojster je verjetno izvedel tudi stopnišče, kjer se značilno 
mešajo stenski in stebrni elementi, pač karakteristično za čas, ko plastični stebri izgubljajo v vodilni smeri 
izključno pravico. Za obe dvorani, pokriti sta bili z zrcalnim obokom, ni mogoče reči nič določenega, saj ne 
poznamo detajlne razčlembe.
34 Taje izvedla sintezo različnih sestavin na novih načelih in odprla gibanju pot.
Obenem s propadanjem starih sistemov mestne avtonomije in njenih organov je v dobi absolutizma propadal 
29
tudi Rotovž. Podrejali so ga tekočim funkcionalnim potrebam in ga zato večkrat prezidavah. Pri teh prezidavah 
po letu 1788 sta največ trpeli dvorana skupščine meščanov in gledališka dvorana, pa tudi stebrišča in arkade, iz 
katerih so s postavljanjem zidov napravili večinoma vlažne sobe. Odstranili so tudi balkon, kije bil postavljen 
nazaj šele v secesijski dobi. Z uveljavitvijo kazenskega zakona leta 1803 so v naslednjih letih vse dvoriščne 
prostore prvega nadstropja prezidali v zapore.
Leva stavba Rotovža, nekoč Čavljeva hiša (Mestni trg 27), danes domuje v njej Zgodovinski arhiv 
Ljubljana,35 je nastala z združitvijo verjetno dveh meščanskih hiš. Od privatnih lastnikov jo je mestna uprava 
kupila leta 1649. Tedaj je obsegala le srednji pročelni trakt v dveh nadstropjih. Preživela je več gradbenih faz, 
ena od teh je bila ugotovljena po ostankih temeljev na sedanji trafo postaji, a še ta najbrž ni prvotna. Pročelna 
stavba vsebuje elemente različnih stavbnih faz, nekako od sredine 16. stoletja dalje. Nekaj časa je služila za 
stanovanja, pozneje za službena stanovanja in šele v novejšem času za pisarne. Fasada je ohranila svoje 
historično lice, le prilagoditev pritličnega pasu potrebam trgovin in pozneje predelava za poslovne prostore ni 
prvotna. Vidna je poznejša nadzidava tretjega nadstropja. Od starejših stavbnih elementov so zanimivi oboki v 
pritličju, zidani s peščencem, starejši kamniti okviri vrat in arkadni hodniki s stebriščem v vsakem nadstropju. 
Adaptacije so se prilagajale novim potrebam.
35 Drugo nadstropje je županovo.
Sedanji dvoriščni trakti Čavljeve hiše so nastali šele po nakupu mestne uprave in so se večjidel razvijali kot 
prizidave k osrednji stavbi Rotovža. Čeprav kažejo stebri v pritličju enotno obliko, prizidave na dvorišču niso 
bile istočasne in so najbrž obsegale več nerazločljivih etap. Osnova sega v čas okoli leta 1660. Dvorišče je bilo 
prostorsko in arhitektonsko zaključeno z notranjimi fasadami, ki pa so bile pozneje popolnoma razvrednotene z 
raznimi prizidki, mostovži, zunanjimi stopnicami in drugimi elementi. Odstranile so jih adaptacije in 
restavracije v letih 1925, 1928 do 1931 in v petdesetih letih.
Glede namembnosti so bili s to stavbo spočetka v zadregi. Njen glavni del je bil dolgo sploh nedozidan. Ožji 
jugozahodni trakt ob osrednji stavbi Rotovža so kmalu uporabili za upravne namene. Jugozahodni trakt pod
30
Gradom je v 18. stoletju dobil svojo glavno funkcijo kot gledališka stavba. Jezuiti, ki so gledališče radi gojili, 
so v prvem nadstropju36 za potujoče gledališke skupine v začetku stoletja in leta 1736 uredili v ta namen 
adaptirano gledališko dvorano z ravnim, lesenim stropom. Ob tej priližnosti je nastal tudi Bombassijev portal 
pri sedanjem prehodu na Grad. Z ustanovitvijo stanovskega gledališča je rotovško gledališče od leta 1765 
zgubljalo pomen. Vendar je dvorana še nekaj desetletij služila za družabne prireditve in predavanja. Leta 
1760/1761 jo je poslikal naš baročni slikar Anton Cebej. Pozneje je bila vandalsko prezidana, freske pa skoraj 
uničene. Severozahodni trakt je morda še nekaj časa celo pripadal sosednjemu mestnemu hotelu Pri divjem 
možu. Povezan je bil z dvoriščem Cavljeve hiše, saj je povezava razločno spoznavna, a sedaj zazidana.
Stopnišče je po vsem videzu nastalo neodvisno od dozidav na dvorišču in ni povsem jasno, ali je starejše od 
njih ali nekoliko mlajše. Vsekakor naj bi nastalo vsaj pred letom 1680. V pritličju med stopniščem in zunanjim 
prostorom pod stebri je odkrit lok, ki dopušča domnevo, da je šlo prvotno za povezan prostor z glavnim 
poslopjem Rotovža.
Pritlični stebri oziroma slopi so postavljeni v liniji s stebri osrednje magistratne stavbe, pri tem je glavno 
dvorišče povezano s tremi prehodi. Slo naj bi za namerno prilagoditev osrednjega dvorišča konceptu iz okoli 
leta 1660, kije bila s poznejšimi prezidavami pokvarjena in sojo pri restavriranju v petdesetih letih tega stoletja 
spet izluščili.37
V neposredni bližini Mestne hiše se nahaja prvi ljubljanski hotel Pri divjem možu (Ciril-Metodov trg 21). 
Omenja se, da je pričel delovati leta 1736. Vladaje namreč mestni upravi ukazala, naj poskrbi za nastanitev 
potnikov in vojakov, saj so le-ti dotlej prenočevali v poštnem poslopju ali v kakem samostanu. Ljubljančani so 
nemško ime hotela »Zum wilder Mann« popačili v Bidelmon oziroma Pri bidelmonu. Tako so rekli Herkulu z 
gorjačo, obešeni sliki,38 ki je je od leta 1736 krasila pročelje stavbe med prvim in drugim nadstropjem. Pri
36 Na dvorišču Čavljeve hiše; Enciklopedija Slovenije, 6. zv., Ljubljana 1992, str. 225.
37 Historiat dr. Sergija Vilfana za Zavod za ureditev stare Ljubljane, 1960 (ZAL, MLO Ljubljana).
38 Sedaj v Mestnem muzeju Ljubljana.
slikarju Ivanu Zupančiču jo je naročil mestni magistrat. Na mestne stroške39 so leta 1742 obnovili ulično fasado, 
ga prezidali za potrebe visoke gospode in uredili.
39 Stavba je bila od okoli leta 1730 do 1770 v lasti mesta.
Darinka Kladnik, Ljubljanske metamorfoze, Ljubljana 1991, str. 131 : Ivan Stopar v Sprehodih po Ljubljani omenja letnico 1763.
41 Naročnik ljubljanski škof Attems je pri prezidavah od leta 1743 naprej uporabil domačega stavbenika.
Hotel je bil povezan z dvoriščem sosednje Čavljeve hiše. Ohranjena je stara fasadna šestosna shema z rustiko 
in pilastri, le da ji je »podstavljena« trgovska etaža pritličja. Portal kot osrednje plastično in gibljivo telo, 
kamnoseško plemenito oblikovan, je po sistemu isti kot v Gosposki 4, je pa v višino bolj igrivo razigran. 
Zasnoval gaje kipar Ludvik Bombasio skupaj s kamnosekom Frančiškom Grumnikom leta 1742. Novost in 
obogatitev starejše sheme so nadokenski nastavki, zaključeni polkrožno ali tristrano; v poljih pod njimi so 
izklesani stilizirani cvetni in školjčni motivi. Čela oziroma nastavki ponazarjajo predvsem gibanje in ustvarjajo 
na fasadi nov ritem. Nastali niso tako, da bi odpadla ravna osnovnica, nad katero je arhitekt zarisal polkrog ali 
trikotno čelo, temveč tako, da se je vzbočila preklada sama. S tem je napravila nekako nišo ali prostor, v 
katerega je bilo mogoče namestiti dekorativni motiv. Strožji je motiv trikotnega čela, ki se je v Ljubljani tudi 
prej pojavil. Dekorativni fasadni motivi izvirajo iz Borrominijeve arhitekture. Vendarle ne gre iskati direktnih 
pobud v Italiji, saj jih je avstrijska arhitektura uvedla že okoli leta 1700 in so tudi od tod prišle k nam.
Leta 177 140 je mesto hotel prodalo zasebniku. Sprejel je številne ugledne goste kot cesarje Jožefa IL, 
Leopolda II. in Franca Jožefa I. Deloval je še vse do leta 1868. Nekaj let je bila v prvem nadstropju nameščena 
podružnica Avstroogrske banke. Nato so v drugi polovici 19. stoletja stavbo znotraj predelali in ponovno spet 
leta 1905, ko so v pritličju namesto stranskih portalov vzidali nove z izložbami. V dveh etažah ima sedaj 
skladišča Zgodovinski arhiv Ljubljana. Ena najlepših, imenitnih baročnih fasad v mestu je ohranila skoraj 
nespremenjen videz.
Fasado kanoniške hiše (Ciril-Metodov trg 6) smemo po porabi ojačanih pilastrov in sorodnosti drobnega 
štukiranega dekorja, pa tudi konstrukciji portala, ki se sicer s preklado spaja v ojačani venec, primerjati s 
sorodno verikalno členitvijo fasade in oblikovanjem plastike graščine v Goričanah41 ter bi ju po tem smeli 
32
pripisati kar istemu arhitektu.42 Za hišo so značilni motivi stiliziranih rož v okenskih čelih prvega nadstropja, ki 
jih srečamo tudi na nekdanjem hotelu Pri divjem možu.
42 Nace Šumi, Ljubljanska baročna arhitektura, Ljubljana 1961, str. 86.
43 Nace Šumi, Ljubljanska baročna arhitektura, Ljubljana 1961, str. 69.
44 Avtor Andrejevega oltarja v Gornjem Gradu.
Razcvet posvetne arhitekture je Ljubljana doživela okoli sredine in v drugi polovici 18. stoletja. V tem 
obdobju, pa tudi v prejšnjem stoletju, so bile barokizirane aristokratske palače in meščanske hiše na Mestnem 
trgu. Prezidane so bile iz starejših triosnic in povišane za eno nadstropje. Odlikujejo jih odlične baročne fasade, 
zanimive veže, lepa dvorišča in bogato kamnoseško okrašena arkadna dvorišča. Med najpomembnejšimi 
baročnimi stavbami z značilnimi pilastrskimi fasadami so: Liechtenberg-Rcycva palača in Skabemetova palača 
z arkadnima stopniščema ter Obrezova hiša, delo Matije Perskega.
Na stopnišču Liechtenberg-Reyeve palače (Mestni trg 9) se rokavi triramnega stopnišča, podprti s 
pahljačastim obokom, vzpenjajo izredno lahkotno od etaže do etaže. Zrcalo je okoli leta 1740 prvič oblikovano 
na nov način. Proti rokavom poligonalno porezani zidni nosilci so obrezani tudi na znotraj in tako prej razme-
roma nevtralni motiv izrazito prostorsko interpretirajo: zrcalo je postalo s tlorisno osnovo kvadrata s posekanimi 
ogli (oziroma neenakostraničnega osmerokotnika) prostorsko jedro stopnišča; od tod prostor med nosilci prehaja 
v rokave.43 Pri tem baročnem stopnišču gre za tendenco opuščanja plastičnih stebrov v korist stene.
Na dvorišču se pod ometom kažejo sledovi starejših fresk. Na fasadi so vzidani štirje reliefi. V nadstropju sta 
poprsji dveh moških, eden od njiju je pokrit s turbanom in s turško privihanimi brki ter ga je okoli leta 1540 
izklesal nemški mojster Osbalt Kittel;44 nad portalom pa sta vzidani moška in ženska glava z značilnima 
čipkastima ovratnikoma, ki sta delo kakega italijanskega kamnoseka okoli leta 1700. Morda gre za portreta 
tedanjih lastnikov.
Leta 1747 srečamo v Ljubljani mojstra, sprva pa tesarja in polirja, Matijo Perskega. Njegovo prvo 
samostojno delo v mestu je izpričano že naslednje leto. Nekaj mesecev predenje dobil ljubljansko meščanstvo 
33
in naslov meščanskega stavbenika, je izdelal načrt45 za prezidavo Rakovčeve hiše (Mestni trg 17), ene največjih 
stavb v ljubljanski meščanski arhitekturi. Najpomembnejše, kar se je ohranilo iz tega obdobja, je stopnišče. 
Konstruirano je kot triramno na zidanih nosilcih okrog kvadratnega zrcala. Stene so razčlenjene s plitvimi pilastri 
z gladkimi blazinastimi kapiteli, obočne pole - nizke češke kape pa dele prav tako plitve oproge. Pomembno je 
oblikovanje zrcala, ki se je tudi doslej izkazalo kot veren odraz prostorskih zasnov v velikem. Pomeni logično 
nadaljevanje motiva stopnišča na Mestnem trgu 9, kjer je bilo zrcalo omejeno še z ravnimi stranicami kot ne- 
enakostraničen osmerokotnik, pomenilo pa je prostorsko jedro, od koder se prostor razlije v rokave. V Rakovčevi 
hiši je bil narejen še korak naprej. Nosilci so namreč znotraj porezani konkavno, med nosilcema na vzhodni 
strani, segajočima do vrha stopnišča do stropa, pa sc konkavni motiv pne kot pravi obočni slavolok.
45 Po naročilu svojega zaščitnika Rakovca.
46 Ivan Stopar, Sprehodi po stari Ljubljani, Ljubljana 1992, str. 61.
47 Nace Šumi, Ljubljanska baročna arhitektura, Ljubljana 1961, str. 119.
48 Nace Šumi. Ljubljanska baročna arhitektura, Ljubljana 1961, str. 122.
Sočasno je baročno dvorišče. Jedro hiše skriva ostanke srednjeveškega stolpa.46 Fasada, kot edino 
neposredno izpričano delo Matije Perskega v mestu,47 se ni ohranila, saj jo je Erberg po pol stoletja predelal v 
klasicistično. Kljub empirskim elementom se na njej kaže vsaj ena temeljna novost, ki jo je mojster udomačil v 
mestu: z vencem ločen vrhnji mezzanin nad obema reprezentančnima stanovanjskima etažama je nedvomno 
pobuda avstrijske arhitekture.
Obrezovo hišo (Mestni trg 18) smemo šteti v moderno smer, ki se naslanja na nove pobude iz Avstrije in s 
tem posredno tudi na znana dela arhitekta Matije Perskega. S sodednjo Rakovčevo hišo se ujema po temeljni 
fasadni shemi z ločenim mezzaninom, katerega pilastrske »konzole« nosijo podkapni venec, medtem ko sta 
stranski polji glavnih etaž podloženi s horizontalno rustiko. Dozdeva se, daje baročna fasada prav prepisana z 
graščinske v Gornjem Gradu. Razlike so neznatne in se omejujejo na kapitele, ki so tu bogatejši, vendar z 
motivom palic kot pozitivom kanelur gornjegrajskim sorodne. Vse to govori za avtorstvo Perskega po letu 
1747, čigar sodelovanje je izpričano.48 Sočasno je tudi stopnišče, medtem ko so portali v veži renesančni.
34
Temeljna shema pročelja Skabernetove palače49 (Mestni trg 10) je povzeta po vzorcih petdesetih let 17. 
stoletja:50 nad enoto dveh reprezentančnih nadstropij je mezzanin, oddeljen z vencem, pritličje je rusticirano. 
Osnova je razčlenjena z lizenami. V polja vstavljena okna so vertikalno povezana s tablami. Čutiti je 
prizadevanje, da se ploskev razčleni z rizalitom in krili, vendar je taka delitev zgolj grafična. Stranske osi so od 
osrednje skupine petih osi ločene z nekoliko širšim stenskim razmakom ter z motivom drobnih lizen. Ker je bila 
na levi ena os odveč, jo je arhitekt odrezal z motivom rusticiranega pasu. Okenska čela niso več tako razgibana 
telesa kot v petdesetih letih in so samo trikotni motivi brez osnovnice ali ločni segmenti potlačenega tipa. Če so 
bila prej čela v osi najbogatejša, odprte forme, je sedaj čelo v osi nadstropja zaprt trikotnik - odklon je zelo 
pomenljiv. Arhitekt je v nasprotju s strogo osnovno razčlembo fasade in v nasprotju z omenjenimi detajli 
uporabil razgiban rokokojski štuk pod okenskimi policami, v čelih in na steni v osi. Fasada je iz srede 18. 
stoletja, toda njen učinek ni več podoben fasadam prejšnjega obdobja. Najdrobnejša sestavina bi morala 
pomeniti logičen člen, organski element v mehčanju zasnove, a je sedaj z njo skoraj v nasprotju. In prav to je 
najbrž hotel doseči arhitekt - resnično rokokojski prizvok. Arkade na dvorišču so zgodnjebaročne.
49 V literaturi tudi Reyeva palača.
50 Primerljiva jc členitev fasade graščine na Selu.
51 Ciril-Metodov trg 4; iz leta 1778.
Gruberjeva palača iz začetka sedemdesetih let 17. stoletja, s tipično dekoracijo rokokojskih motivov in 
vencev nad okni ter kitastimi motivi v podokenskih tablah, je v mestu porodila posnemovalce. Uporaba kitastih 
obeskov in naturalističnih elementov na fasadi je samo dekorativna in se sklada s splošnim razvojnim tokom 
ljubljanskega baroka. Razen fasade škofijskega dvorca51 z mešanico takih sestavin se to še bolj nazorno vidi na 
steni južnega, desnega dela Rotovža - Dolničarjev! / Galetovi hiši (Mestni trg 2) iz okoli leta 1780, kjer 
prevladujejo kitasti obeski na čisti lizenski, »klasicistični« osnovi. Organske spojitve stene in dekoracije sploh 
ni več, obe sestavini sta le še sopotnici. Iz tega časa izvira tudi stopnišče.
Stavba je nastala okoli leta 1500 iz treh meščanskih hiš in je verjetno v 16. stoletju dobila sedanjo zasnovo 
dvorišča. Dvoriščni trakt je deloma ohranil konzolne strope. Leta 1891 jo je kupila mestna uprava. Pod župa-
35
nom Hribarjem so napravili posebne stopnice k zaporom in skladišča za akumulatorje v gotski pritlični dvorani. 
Notranjščina pročelnega trakta zaradi mnogih prezidav ne hrani pomembnejših historičnih elementov.
Izredno zanimiva je fasada Hartlove hiše (Mestni trg 19). Tu ne gre niti za klasicizem niti za tradicijo 
drobnih form. Z lizenami in poglobljenimi tablami prepletena fasada učinkuje povsem grafično in je posledica 
procesa razkrajanja, v katerem so se drobne forme, posebno dekoracija, »odlepljale« od osnove. Sedaj je 
nastopil zadnji logični člen v tem procesu, ko dekoracija ni bila več potrebna. Fasada se je tega elementa 
znebila, njena »folija« se je osamosvojila in imamo opraviti s »tabelnim« slogom.52 Prezidavo in tudi fasa- 
diranje so izvršili okoli leta 1787. Zunanjščina je torej posledica razkroja ljubljanskega baroka, ko se že na-
kazuje nadomestitev baroka s klasicizmom. Baročne so tudi arkade na dvorišču. Kamniti portal je starejši.
52 Nace Šumi, Ljubljanska baročna arhitektura, Ljubljana 1961, str. 165.
Lantierijeva - Hamannova hiša (Mestni trg 8), sicer že pred letom 1600 prezidana iz treh hiš ter predelana 
in barokizirana, ima v vzhodnem delu še ohranjene poznogotske prostore in veliko poznogotskih kamnoseških 
elementov. Tudi na začetni strani so vidne poznogotske oblike.
19. stoletje
Po prihodu Francozov v začetku 19. stoletja se je v mestu uveljavil klasicizem. Poleg njihove pobude po 
urejanju zelenih površin v arhitekturi ta čas ni zapustil veliko sledov. Med stavbami, ki so jih v klasicističnem 
slogu prenavljali predvsem furlanski arhitekti, izstopa mogočna Souvanova hiša (Mestni trg 24), katere jedro 
je sicer starejše. Prvi dve nadstropji sta členjeni s krepkimi polkrožnimi pilastri in kapiteli. Sredi njih trije 
figuralni, štukatumi reliefi iz leta 1826 simbolično ponazarjajo poljedelstvo, umetnost in trgovino. Gre za 
tipičen primer empirske fasade bidermajerske dobe, najlepši v Ljubljani. Izvršil jo je stavbni mojster Francesco 
Coconi.
36
Ljubljana je po sredi 19. stoletja postopno prevzela vodilno vlogo v političnem, gospodarskem in kulturnem 
življenju Slovencev. Veliko pozornosti so pričeli posvečati urejanju mesta. Prevladujoče historične sloge v 
arhitekturi so iz srednjeevropskih središč posredovali predvsem Dunajčani, Gradčani in Čehi. Odločilno vlogo 
pri pozidavah v mestu je imela Kranjska stavbinska družba.
V čas poznega neoklasicizma tretje četrtine 19. stoletja sodi pozlačen kip dekleta na malem vodnjaku sredi 
Ribjega trga; na to kaže njena antikirajoča grška noša in pričeska ter drža, ki spominja na helenistične terakote. 
Sem so ga preselili z vrta ob Tivolskem dvorcu. Dekle z vrčem, iz katerega teče voda, naj bi bila morska nimfa, 
verjetneje pa predstavlja Hipokreno, studenec na Helikonu v Grčiji, ki je privrel na dan pod udarcem 
Pegazovega kopita in v prispodobi pomeni pesniški navdih. Prizmatični kamniti podstavek, ki nosi mladenko in 
vodni bazen, ima na treh straneh pritrjene tri enake železne reliefe Pozejdona, grškega vodnega boga.
Z načrtnim oblikovanjem mestnega središča so pričeli po potresu leta 1895. V prvih letih po njem ni čutiti 
neposrednega vpliva dunajske moderne arhitekture.53 Zgrajene stavbe še vedno posnemajo historične stile 
italijanske in nemške renesanse, deloma baroka in klasicizma, in so logično nadaljevanje smeri iz druge 
polovice 19. stoletja. V to skupino sodijo dela graškega arhitekta Lepolda Theyerja za Filipov dvorec in 
Kresijo na nasprotni strani Stritarjeve ulice, ki skupaj oblikujeta dostojen, »velemestni« vhod v staro jedro. 
Filipov dvorec na bregu Ljubljanice je zrasel v letih 1896-1897. V letih 1897-1898 so po Theyerjevih načrtih 
obnovili tudi sejno dvorano v Mestni hiši.
53 Prve »moderne« stavbe, ki se zgledujejo po dunajskih vzorih, se pojavijo okoli leta 1900. Na naslednjih arhitekti ponavljajo tipične »secesijske«, 
predvsem ornamentalne motive modnega značaja.
Filipov dvorec (Stritarjeva 9, Cankarjevo nabrežje 1), imenovan po lastniku Filipu Shreyerju, je bil 
dograjen leta 1897, tako kaže letnica na vogalnem pomolu, in je lep primer nemške neorenesanse z značilnimi 
sorazmerji in oblikami. Na svetli oblogi fasade se v temnosivem kamnu krepko odražajo profili dvojnih oken, 
ki so najbogatejša v drugem nadstropju. Sredi fasade je pomol z zaprtimi balkoni. S čelom se pne nad višino 
strehe. Spodnji pomol s koničastim stolpičkom označuje vogal na Stritarjevo ulico, ob njem pa je še manjše 
37
nadstrešno čelo proti nabrežju. Ta motiv se v Stritarjevi ulici ponovi še dvakrat. Streha nosi značilna »nemška« 
mansardna okna. Sedanja podoba dvorca je nekoliko spremenjena, tako da so nadstrešek sredi fasade proti 
nabrežju poenostavili v trikotno čelo in manjša čela zravnali s streho, s čimer je stavba dobila še bolj umirjen in 
monumentalni značaj. Filipov dvorec je zamišljen kot pendant Kresiji na nasprotni strani ulice. Obe stavbi sta 
projektirani simetrično, le da se posamezne oblike in okrasi razlikujejo.
Preurejena sejna dvorana v Mestni hiši (Mestni trg 1) je najznačilnejši in najbogatejši interier te smeri pred 
pojavom »secesije«. Detajlne načrte je po Theyerjevem projektu leta 1897 izdelal mestni inženir Jan Duffé. 
Dvorano so dvignili za eno nadstropje in v nadstropju ponovno postavili balkon. Stene so spodaj obložili z 
lesom, dvignili tla proti vhodu in namestili nove klopi. V nemškem renesančnem slogu so s štukom in deloma z 
barvami dekorirali strop, stene in balkon. Večino del, razen štukatur, so izvršili domači obrtniki. Opremili sojo 
s slikami Slovenija se klanja Ljubljani Ivane Kobilce in Pogled na Ljubljano Ivana Vavpotiča. Fasada pa je 
dobila kamnit balkon po vzoru prejšnjega, ki so ga morali na zahtevo oblasti odstraniti.54
54 Nace Šumi, Arhitektura secesijske dobe v Ljubljani, Ljubljana 1954, str. 31.
Razno baročno okrasje, kot zmaji na žlebovju, grb na fasadi in orel na stolpiču so bili sčasoma odstranjeni, 
nekdaj bogato okrašena ura, izdelana leta 1718, pa je v novejšem času dobila sedanjo pusto obliko. Na-
membnost prvega nadstropja - za mestni svet - se ni spremenila. V novozgrajeno drugo nadstropje so se vselile 
pisarne. Notranjščino mestne posvetovalnice in prostora pod njo je župan Hribar dal popolnoma predelati v 
secesijskem slogu, tako da so porušili vmesni strop in napravili eno dvorano iz obeh nadstropij.
Najmanjši ljubljanski trg, prikupen Ribji trg, se je razvil iz nekdanje Ribje ulice šele po potresu, ko so 
porušili eno hišo. Ime ulice seje ohranilo v njegovem podaljšku na Mestni trg.
38
Secesija in 20. stoletje
Gradnja Drofenigove hiše (Mestni trg 23) leta 1914 je primer nadomestne gradnje nove trgovine z moderno 
fasado, ki naj bi jo odlikovala kombinacija jekla, stekla in keramičnih ploščic. Stavba nekdanje veleblagovnice 
Miklauc stoji na mestu prvotne, tipične in globinsko razvite triosnice, na ozki in dolgi parceli, prvotno segajoči 
do Ljubljanice. Lastnik Franc Drofcnig se je odločil staro hišo podreti in pozidati novo v železobetonski 
konstrukciji. Projektant je bil češki arhitekt Karl Brünnler iz stavbnega podjetja Viljem Treo. Stavbo je 
povišal za eno nadstropje do višine sosednje Souvanove hiše in naredil tudi novo fasado. Takratni deželni 
konservator za Kranjsko France Stele je projektu nasprotoval in naročil novega pri deželnem arhitektu Fritzu 
Schmidingerju. Vendar je investitor s pritožbo uspel. Držal pa se je konservatorskega mnenja in je namesto 
barvnih keramičnih ploščic dal na pročelje namestiti črne plošče iz poliranega marmorja, nadstropja ločil s 
pasovi temnosivega marmorja, venčni zidec pod streho pa je pozlatil. Velike okenske odprtine, v pritličju in 
prvih dveh nadstropjih skoraj kvadratnih oblik, pokrivajo skoraj celotno površino fasade. Med seboj so ločene 
le z ozkimi kovinskimi okenskimi okviri, ki fasadno ploskev povezujejo brez prekinitve v horizontalni in 
vertikalni smeri. Strmo streho s štirimi okenskimi odprtinami je nadomestila položnejša, z ulice nevidna streha. 
Na njej je kot fasadni zaključek nad močno profdiranim strešnim vencem v sredini postavljena polkrožno 
zaključena in okrašena trifora. V pritličju in prvem nadstropju, ki ju je v enoten trgovski prostor povezovalo 
stopnišče na sredini, je lastnik uredil prodajno halo z ločenimi prodajnimi pulti, v tretjem nadstropju pa enako 
skladiščno dvorano. Zgornja nadstropja je povezovala stopniščna veža, nameščena v zadnjem delu stavbe. 
Notranjščina je sedaj v celoti predelana, tako da se od prvotne prodajalne ni ničesar ohranilo.
Drofenigova hiša je prva modema, v celoti kovinska in steklena montažna fasada v Ljubljani. Velja za enega 
uspešnejših primerov vklapljanja modernega sloga v zgodovinsko mestno tkivo oziroma je dober primer 
prilagoditve nove arhitekture historičnemu okolju. Predstavlja pa tudi eno redkih posrečenih konstrukcijskih 
fasadnih rešitev, vrsto »obešene fasade«, izvedene v modemih materialih in nevsiljivih secesijskih oblikah, brez 
39
drobnega okrasja ter deluje povsem funkcionalistično.55 Na modne secesijske vzore iz preloma stoletja 
spominjata le še zlat okras strešnega venca in okrašen nadstrešek.
55 Jelka Pirkovič, Breda Mihelič, Secesijska arhitektura v Sloveniji, Ljubljana 1997, str. 83.
Adaptacije v Mestni hiši (Mestni trg 1) leta 1925 in predvsem tiste v letih 1928 do 1931 so predstavljale 
konservatorski poseg, pri čemer je zamenjava stebrov v pritličju veže vendarle preveč odstopila od prvotnega 
stanja. Sadovi zadnjih adaptacij, temelječih na pomanjkljivo zbrani dokumentaciji o prejšnjem stanju, so novo, 
obnovljeno leseno stopnišče in leseni deli pri deloma na novo napravljenih prehodih ter osveženi in na novo 
napravljeni sgraffiti. Ob Stemenovi restavraciji leta 1931 so bili namreč sgraffiti prenešeni tudi na ploskve 
oziroma dele, kjer jih prvotno ni bilo - na pozneje dozidani hodnik. Na severnem zidu pod arkadami so ob 
sondažah na zidovih odkrili sledove prvotnega stopnišča med pritličjem in prvim nadstropjem. Tem sporočilom 
je Sergij Vilfan leta 1960 dodal še, da ostrešje nosijo neposredno na zid položene lege brez kakršnekoli druge 
nosilne konstrukcije.
Na stopnice Mestne hiše so leta 1931 postavili spomenik kralju Petru L Izdelal gaje kipar Lojze Dolinar. 
Vendar tam ni dolgo ostal, saj so ga med okupacijo odstranili Italijani.
40
DROBCI IZ ZGODOVINE SEJMOV
NA MESTNEM TRGU, CANKARJEVEM NABREŽJU IN KREKOVEM TRGU
Ruralno-fevdalna jedra z obrtjo na pridvornih obratih in trgovanjem na letnih sejmih so bila prva stopnja pri 
nastanku mesta. Naslednja stopnja je bila pridobitev pravic do tedenskega sejma in nato pravice do oznake 
»mesto«, povezane s pravico do obzidja. Kdaj je Ljubljana dosegla posamezno stopnjo, ni izrecno doku-
mentirano, ampak je mogoče določiti približno.
V preteklosti kot tudi še danes je imelo trgovanje med mestom in vasjo poseben pomen za meščane in 
okoličane. Za mesto Ljubljano je pomenilo kmečko zaledje pomemben vidik oskrbe z živili. Mestni živilski trgi 
so bili nekakšni preostanki tedenskih sejmov. Ljubljana je dobila pravice do tedenskega sejma in hkrati s tem 
status trga pred letom 1200. Leta 1416 je imela že dva tedenska sejma ob sredah in sobotah in ta tržna dneva sta 
se ohranila do leta 1834, ko je stopil v veljavo nov tržni red, ki je uvedel dnevne ali t.i. »male« trge. Živila so 
smeli prodajati tudi druge dni v tednu, le da so bile omejitve v vrsti živil. Tedenski sejmi, tržni red iz leta 1910 
še govori o njih, so bili lokacije, namenjene tovrstnemu trgovanju. V našem primeru to velja za živilski trg na 
Mestnem trgu oziroma natančneje pred in ob mestni hiši, za drugega na Cankarjevem nabrežju oziroma na 
Ribjem trgu in tretjega na Krekovem trgu med starim srednjeveškim obzidjem in Mestnim domom. Pravilnik za 
tržne dneve mestne občine ljubljanske iz leta 1939 pa govori le še o tržnih dnevih ob delavnikih.
V okviru tedenskih in dnevnih trgov so na Mestnem trgu pred mestno hišo konec 19. stoletja prodajali na 
drobno večino živil. Lokacija je bila pomembna zaradi nadzora mestne oblasti nad trgovanjem. Kmetje so 
prodajali sadje in gobe na obeh straneh Robbovega vodnjaka. Na njegovi spodnji strani v smeri do škofije je bil 
prodajni prostor, namenjen mestnim prodajalcem masla, krompirja, zelenjave in drugih živil. Na zgornji strani 
vodnjaka, pred mestno hišo in njeno bližnjo okolico, so bili vsi prodajalci mleka in kmečki prodajalci masla, 
krompirja, zelenjave in podobnega. Na tedenskih sejmih so pred mestno hišo prodajali tudi predivo in prejo. Z 
uvedbo tramvajske proge leta 1901 so osrednji trg z živili pred mestno hišo delno premestili (na Pogačarjev 
41
trg), vendar pa je do prve svetovne vojne večina Tmovčank in Krakovčank še vedno prodajala tu.
Cankarjevo nabrežje je bil prostor za prodajo rib in drugih vodnih živali.56 Žive ribe so dovažali v čolnih, 
imenovenih škatle, in jih po naročilu prodajali tudi po gostilnah in gospodinjstvih. Na tedenskih sejmih so tu 
prodajali koruzo, ličje in čreva, sredi dvajsetih let pa občasno slamo za postelje v jeseni. Po sklepu 
magistralnega gremija leta 1931 se je prodajna površina živilskega trga premajhnega Vodnikovega in Poga-
čarjevega trga ter Adamič-Lundrovega nabrežja razširila še na Cankarjevo nabrežje od Tromostovja do Ribjega 
trga. Tu so med obema vojnama pred cvetno nedeljo prodajali butare, butarice in glinene piščali.
56 Ob današnjem Ribjem trguje bil ribiški pristan.
Nena Židov, Ljubljanski živilski trg, Ljubljana 1994, str. 7, 9-11, 13-15,40,41, 118.
Na Krekovem trgu, imenovanem tudi »krompirjev trg«, je do leta 1928 potekala prodaja krompirja in zelja 
na debelo kar z vozov (tedaj so jo premestili na Petkovškovo nabrežje med Tromostovjem in Zmajskim 
mostom). Najživahneje je bilo spomladi, ko so prodajali semenski krompir, in jeseni, ko so prodajali krompir za 
ozimnico. Največ krompirja so pripeljali z Gorenjske, Dolenjske, Posavja in iz okolice Iga, največ zelja pa je 
prišlo iz ljubljanske okolice in vasi okoli Iga.
Do leta 1935 je bil Krekov trg tržni prostor za sadike sadnega drevja (prestavili so ga na Levstikov trg). 
Drevesničarji so prihajali predvsem iz ljubljanske okolice, iz okolice Sostrega, veliko pa jih je bilo tudi z 
okolice Škoije Loke, zlasti iz Dorfarjev. Do druge svetovne vojne je bil Krekov trg tudi »trg delovne sile«, 
nekakšna borza tovarniških delavcev in predvsem koscev.57
42
MESTNI TRG AND SURROUNDINGS AND CIRIL-METODOV TRG 
together with archive material of the Ljubljana Historical Archives
An architectural and historical description of the area between castle hill with the Castle, Cankarjevo 
nabrežje, Tranča, Stritarjeva ulica and the part of Ciril-Metodov trg below the castle
Jože Suhadolnik
The existence of a fortified wooden complex on the castle hill in the 12th century is documented by small 
archaeological finds and cuttings by the outer walls of the castle palace. Grad (the Castle) was the seat of one of the 
Spanheim lords as the military centre of their estates in the first half of the 12th century
The medieval settlement was not created on the site of the Roman settlement but in its vicinity. The original fishing-
boating settlement below Grad began here and is directly connected with the creation of the walled medieval fortress, but 
is undoubtedly older than it. Mesto, now Mestni trg with side streets, was created as the first walled urban settlement 
north of Stari trg, by systematic parcelation between the Ljubljanica river and Grad, around 1230. The walls are already 
mentioned in 1243 and were created gradually. A stone-built fortress certainly already stood on the castle hill at that 
time, perhaps even connected to the town with fortifications. By the end of the 13 th century, Grad, together with the walls 
between Stari trg and Mesto composed a complete fortified whole. In the 14th century, the entire town was already 
walled, strengthened with towers and linked to the fortress on castle hill. The walls of Mestni trg cut into the hill 
immediately behind the former Franciscan monastery with Kloštrska vrata (the Monastery' Gates) beside today's Krekov 
trg, and lead in a south-westerly direction to Grad.
Mestni trg and Ciril-Metodov trg with surroundings, where the administrative, church and artisan centre was created, 
were among the busiest parts of the old city core in the Middle Ages. In the late Middle Ages, the part in question 
belonged to Mesto-Mestni trg, one of three of the mainly walled city quarters below Grad. The planning of the streets 
and squares was based on the design principle of adapting to the shape of the castle hill and the river.
The site of today's three Rotovž (Town Hall) buildings (Mestni trg 1, Mestni trg 2 and Mestni trg 27) was built up at 
latest in the first half of the 13th century. Rotovž, the town hall in the centre of Mesto, or Mestni trg, was erected in 1484.
43
Because of its prestige, in 1504 Ljubljana obtained the right to a special representative of the city's autonomy - a mayor, 
although it did not have a statute.
The appearance of the city began to change in the second half of the 15th century, or prior to 1500, in that stone and 
brick began increasingly to replace wood as a building material. They began to join the narrow roadside building plots of 
the town houses so as to produce a wider facade. At the end of the Middle Ages, the city, with walls, low town houses 
and higher administrative buildings, with churches and the dominating castle, had the appearance of a typical medieval 
settlement. No medieval town house has been preserved from that period. Individual Gothic elements can only be traced 
in interiors. Part of a tower of the former town wall has been preserved in the building at Krekov trg 4 and partially 
preserved walls in the house at Stari trg 3, at the juncture of the walls between Stari trg and Mestni trg by Starotrška vrata 
(Old market gates).
The defence fortifications were modernised in the Renaissance period. The town streets began to obtain a more 
unified appearance. The city walls remained until the end of the 18th century.
The Baroque appearance of the present old part of the city was largely created in the period of the 17th and 18th 
centuries. This was a time of opening towards Venice, economic linkage, development and the victory of the Counter 
Reformation. The early Baroque influence was mediated by the Catholic religious revival. Eminent Italian architects, 
sculptors and painters were invited to the city. They gave a Baroque appearance to sacral buildings and joined the typical 
three axis houses into larger building units. The basic principle of the Baroque redesign of the city was applied with a 
stress on the more important buildings which, with the squares and streets, attracted the attention of the viewer.
The local architect, Gregor Maček, a typical representative of Ljubljana Baroque architecture, created his own type 
repertoire at the beginning of the 18th century: an important basis was the vernacular tradition and respected architecture 
of the Italians, which he used freely. In the fifties of that century, the city adopted a new direct response to the Austrian 
Baroque with the work of Matija Perski. By the end of the sixties, the "Ljubljana school" had realised an ideal of 
architecture of subordinate coexistence with all other branches of art.
The creation of modern Ljubljana can be set in the second half of the 19th century. The city building office was 
entrusted with producing regulatory plans and care for implementing their provisions. Gas (1861), mains water (1890), 
electricity (1897), general programme of mains drainage (1898) and electric tramway (1901) contributed to the 
modernisation of the city.
44
Decisive changes in the urban planning and building of Ljubljana came about after the earthquake in 1895. The 
Ljubljana city council was the actual initiator and organisor of an extensive programme for building up the city. New 
urban planning projects were provided by two very eminent urban planners: Camilo Sitte and, especially, Maks Fabiani. 
The first envisaged no change in the old part of Ljubljana, except in Stritarjeva ulica, which was to be widened. The 
second consistently respected the values of the old core. He devoted particular attention to the Castle, proposed an 
arrangement of the fortress itself and made suitables accesses to it from Čevljarski most, the Town Hall and Krekov trg. 
He was committed to the preservation of Ribji trg, which he created after the earthquake.
After the first world war, the city administration set itself the task of creating Ljubljana as the national capital of the 
Slovenes. The architect Jože Plečnik must be mentioned in this connection, and his unrealised project for demolishing 
the castle side of Mestni trg and arranging a monumental staircase to the Castle, and the project of a Slovene parliament 
in Ljubljana Castle, of which only the project of arranging the remains of Sance (the Ramparts) into a promenade was 
realised.
Architectural objects by time of creation
Ljubljana Castle served primarily as a fortress in the Middle Ages. Even from the beginning it was only a fortified 
pendant to the medieval court - palace in the settlement. Only some of the oldest castle elements derive from the time of 
the late Middle Ages, the majority of the buildings preserved date from the period after the earthquake of 1511, or the 
period of the Renaissance. Among them the most important is the bastille, the formal west wing with low consul 
balconies on the first floor from 1543, and the outstanding the Pipers' Tower from 1544, and the typical castle outer wall 
is also Renaissance, or at least the majority of it. In 1551 an attempt was made to complete a second bastille and to 
strengthen the walls leading towards the city. The castle was again renovated in 1660 and again in 1680, the fortress was 
modernised, and a new armoury and a number of residential quarters built.
The period of the Baroque left no very visible traces. In 1785-1786, Emperor Joseph II had the castle changed into a 
prison. It was then taken by the French, first in 1797 and again in 1809, and they held it until withdrawal from the Illyrian 
province in 1813, during which it was used as a barracks and magazine. A clock and lookout tower was erected on the 
site of the Pipers' Tower in the western wing in 1815, and a lookout tower replacing this, building of which was 
45
completed in 1848. In 1849, the castle was again converted into a barracks and then in 1868 again into a jail until the 
earthquake of 1895.
In 1905, the city municipality bought it from the state in order to convert the castle into a residential barracks. After 
1918, it was again used for accommodation. Immediately prior to the start of the second world war, the prison wing in 
the castle courtyard was demolished. Systematic restoration work was begun in the sixties, the north.east tower was 
adapted and arranged as a functional whole, and the entire northern part of the fortress connected.
Šance (the Ramparts) were an integral part of the Castle. The city bastille with Padav tower stood on this site in the 
past. The fortifications were strengthened in the 16lh century, but these were destroyed by the French at the time of their 
attack in 1813.
The new, late Gothic Rotovž - Town Hall (Mestni trg 1) was built in 1484 on the site of the present central city hall 
building. The frontage was set back further from the square than now. On the ground floor was an open loggia for 
meetings of citizens' assemblies. On the first, only floor was the city council chamber and perhaps a further larger open 
arcade towards the castle hill. Statues of Adam and Eve made in 1484 were inset at the corners of the first floor. The 
council chamber and facade carried rich painted decoration. Only the side walls of the late Gothic building have been 
preserved.
The oldest part of the Rotovž building is the present City Hall, the central wing below the castle, construction of 
which began in 1548. The cellar rooms on the groundfloor probably originally served as the town's weights and measures 
office, and were later adapted into a wine cellar. The large chamber on the first floor was meant for assemblies of 
citizens. The city registry office was installed in the smaller room beside it in 1620. It was moved in the 18th century to 
the second floor. At the beginning of the 19th century, the former municipal chamber was transformed into a prison and 
accommodation for the goaler. The last wing was originally not connected with the slopes of the Castle; it was linked to 
it by earthworks and extensions in the 18th and 19lh centuries, and then this connection was again broken.
When the courtyard with arcades, or the finest Baroque arcades in the city, which link the central frontage of the 
building with the building below Grad, was made, is not entirely determined. They are certainly older than the frontage 
of the building by Gregor Maček and can be dated on the ground and first floors to the 17th century. Renovation of them 
was started even before Maček's project of producing a plan and building the new part of the building. The sgraffiti are 
probably contemporary.
46
The corner house (Študentovska ulica 1, Ciril-Metodov trg 2) is of Renaissance design and an example of urban 
architecture of the 16th century. The transverse groundfloor and consol balconies are particularly notable.
The oldest directly dated building in Ljubljana is Volhenk Posch house (Ribji trg 2) dated 1528 on the plaque set 
above the door.
The majority of the complex of houses in Ciril-Metodov trg below the castle can be placed in the 16th century, to 
which data on the first owners or residents refers. There is no such early data with the Canonry, house numbers 6 to 9. 
House number 13 deserves special attention among the, for the most part three axis facades. It boasts rich late 
Renaissance painting under which appear the remains of coloured, diagonnally set late Gothic chessmen. This is the only 
preserved testimony to the colouring of facades in medieval Ljubljana.
The 17th century was a time which must be considered in particular as a learning period for local designers from 
examples erected by foreign, mainly Italian masters. In the first half of the century, the entrance side of residential 
buildings began to be accentuated as the embryo of a facade. Around 1630, Italian pilasters appeared in them and other 
details of facade articulation. In the following stage, a stress on the leading axis was introduced. The architecture of the 
17th century created basic examples to which building art of the following centuries was bound. An appropriate stylistic 
characterisation of it is its development from the Late Renaissance, Mannerism in the Baroque or even classical Baroque. 
Souvan house (Mestni trg 24) is from the end of the century.
From an artistic point of view, Ljubljana achieved its Baroque peak in the 18th century, with the quality of production 
justifying the expression "Ljubljana Baroque". Both local and foreign artists were involved in architectural design.
In 1717, the buildings of the late Gothic Rotovž - Town Hall (Mestni trg 1) were entirely demolished. They had 
decided to repair it and to build a new frontage. The commission was given to the local Gregor Maček. Neither the 
existing arcades in the courtyard nor the building below the castle were demolished, but new links made through the 
arcades on the second floor. The three storey frontage resting on four columns was drawn slightly back from the square. 
The work of Gregor Maček in 1717-1718 represents a synthesis of the tradition of domesticated architecture of the 17th 
century, the local building school of the Ljubljana hinterland and the art of the Italians, and rested on the principle of 
Austrian Baroque architecture. As a whole it represents an independent composition of forms. The building is important 
primarily for its massive facade, which is of extremely high quality and a convincing document of the High Baroque 
style. The overall composition is typically Baroque: the massive and severely articulated facade is softened by the 
47
subordinate towers with uneven, onion-shaped roof. The master also probably made the staircase, in which wall and 
pillar elements are characteristically mixed.
The Rotovž building has had to adapt to the functional needs of its period, so it has been rebuilt several times; the 
chamber of assemblies of citizens and the theatre auditorium suffered most after 1788, but also the pillars and arcades.
The left hand building of Rotovž, former Čavelj House (Mestni trg 27) is today the home of Ljubljana Historical 
Archives. The city authorities bought it from the owners in 1649, when it included only the central frontage in three 
storeys. The frontage of the building contains elements of various building phases, from about the middle of the 16th 
century onwards. The facade has retained its historical appearance, only the adaptation of the groundfloor to the needs of 
shops and later as business premises, is not original. The fourth floor was added later. Of the earlier building elements, 
the arches on the groundfloor are of interest, as well as the older stone door frames and the pillared arcades on each floor.
The present courtyard wings of Čavelj House were created after the purchase by the city authorities and for the most 
part developed as subsequent additions to the central Rotovž building. The basis goes back to around 1660. The 
courtyard was terminated with an internal facade, later completely devalued by secondary elements. The narrower, south-
western wing beside the central Rotovž building was used for administrative purposes. The south-west wing below the 
castle served as a theatre building in the 18th century. The Jesuits arranged a theatre auditorium for travelling theatre 
groups on the first floor at the beginning of the century and in 1736. Rotovž theatre lost importance from 1765, though 
the auditorium still served for social events and lectures for some decades. The staircase is thought to have been made 
prior to 1680.
In the direct vicinity of the Town Hall is the site of the first Ljubljana hotel, Pri divjem možu (At /the sign of/ the Wild 
Man) also known as Bidelmon or Pri Bidelmon (Ciril-Metodov trg 21), which began operations in 1736. In 1742, the 
street facade was renovated at the city's expense, being rebuilt and adapted for the needs of the high gentry. The old 
facade of a six axis scheme with rustication and pilasters has been preserved, except that the groundfloor has been 
devoted to shops. The portal is carved stone, nobly designed and uneven in height. It was designed by the sculptor, 
Ludvik Bombasio, in 1742. The window pediments with stylised flowers and shell motifs are an innovation, an 
enrichment of the older scheme. The gables provide movement and create a new rhythm on the facade. The decorative 
facade motifs are taken from Austrian architecture of around 1700, from where they had come. The city hotel was sold to 
a private individual in 1771. It received numerous eminent guests and operated right up to 1868. In the second half of the 
48
19th century, the interior of the building was adapted, and again in 1905. One the most attractive, eminent Baroque 
facades in the city has retained its appearance almost unchanged.
The facade of the Canonry (Ciril-Metodov trg 6) carries a reinforced pillars and detailed stuccatura decor. The 
construction of the portal, the vertical articulation of the facade and the design of the plastic are interesting. Behind the 
house are typical motifs of stylised flowers in the window gables of the first floor. In the part of Ciril-Metodov trg 
beneath the castle, there is an arc of a series of mostly three-axis Baroque houses and an old "inn".
There are important Baroque buildings with typical pilaster facades in Mestni trg. These aristocratic mansions and 
middle class houses were given a Baroque appearance in the 18th century. The characteristic fan-shaped curved Baroque 
staircase of the Liechtenberg-Rey Mansion (Mestni trg 9) is a motif of an explicitly spatially interpreted mirror, designed 
around 1740. It displays the tendency to abandon the plasticity of columns in favour of the walls. Traces of older frescoes 
appear under the plaster in the courtyard. Four reliefs are set into the facade: the busts of two men on the first floor, one 
made around 1540, and above the portal the head of a man and a woman with typical lace ruffs, made by an Italian stone 
carver around 1700.
In 1748, the city builder Matija Perski produced a plan for the rebuilding of Rakovec house (Mestni trg 17). The most 
important from this period is the staircase. The walls are articulated with shallow pilasters with capitals, and the vaulted 
fields similarly divided by shallow strips. The design of the mirror is important. Between the supports on the eastern side, 
extending to the top of the staircase, to the ceiling, is a concave motif like a real vaulted triumphal arch.The Baroque 
courtyard is contemporary. The core of the house conceals the remains of a medieval tower. The facade, the only directly 
testified work of Matija Pcrski in the city, has not been preserved, since Erberg transformed it in Classical style fifty 
years later. Despite the Empire element, a fundamental innovation appears on it, undoubtedly the influence of Austrian 
architecture, which the master introduced to the city; with a half-story separated by a string course, above the two formal 
residential floors.
The cooperation after 1747 of the architect Matija Perski is also evidenced in Obreza house (Mestni trg 18). Together 
with neighbouring Rakovec house, it is embraced on a basic facade scheme with separate half-storey, the pilaster 
consoles of which carry a cornice, while the side fields of the main storey are lined with horizontal rustication. The 
staircase is also contemporary, while the portals in the hall are Renaissance.
The basic scheme of the frontage of Skaberne Palace (Mestni trg 10) is patterned on examples from the fifties of the 
49
17th century. In the field, the prominent windows are vertically connected with plaques. The side axes are distinguished 
from the central group of five axes by a slightly wider wall spacing and with motifs of tiny pilaster strips (lesene). The 
windows have triangular pediments, without a base or arc segments of the oppressed type. The pediment in the axis of 
the first floor is a closed triangle. The architect used varied Roccoco stuccatura under the window sills, on the pediments 
and on the walls in the axis. The facade is from the middle of the 18th century and attempts to achieve a genuine Roccoco 
note. The arcades in the courtyard are early Baroque.
The mixed elements or typical decoration of Roccoco motifs and pediments above the windows and braid motifs in 
the tablatures below the windows can be clearly seen on the wall of the south, right hand part of Rotovž - Dolničar/Gale 
house (Mestni trg 2) from around 1780, on which predominate braided pendants on a pure lesene, classical base. There is 
no longer the organic fusion of the wall and decoration. The staircase also dates from this time. The building was created 
around 1500 from three town houses and the plan of the courtyard was probably given in the 16th century. The consol 
ceiling of the courtyard wing is partially preserved. The building was purchased in 1891 by the city administration and 
has been rebuilt several times.
The facade of Hartl House (Mestni trg 19) is extremely interesting. Interwoven with lesene and sunken plaques the 
effect is completely graphic and is a result of the process of decompositon of tiny forms, special decoration. The facade 
has got rid of this and we have to deal with plaque style. The reconstruction and the facade finish were done around 
1787. The exterior shows the decline of the Ljubljana Baroque and the transition to Classicism. The arcades in the 
courtyard are Baroque. The stone portal is older.
Classicism was introduced to this city after the arrival of the French at the beginning of the 19th century'. In 
architecture, this period has not left many traces. Among the buildings which were renovated, mainly by Frulian 
architects, in Classicist style, the dominating Souvan House (Mestni trg 24) stands out. The first two storeys are 
articulated with strong semi-circular pilasters and capitals. In the middle of them are three figurai, stuccatura reliefs from 
1826. It is a typical example of an Empire facade of the Bidermaier period, the finest in Ljubljana. It is the work of the 
building master, Francesco Cocconi.
The planned design of the city centre began after the earthquake of 1895. The buildings erected still copy historical 
styles and logically followed trends from the second half of the 19th century. Philip Mansion (Stritarjeva 9, Cankarjevo 
nabrežje 1) is the work of the Graz architect, Leopold Theyer. It was finished in 1897 and is a fine example of German 
50
neo-Renaissance with typical proportions and forms. On the facade are powerfully reflected the profiles of double 
windows, which are richest on the second floor. In the middle of the facade is an oriel with closed balconies. The gable 
rises above the height of the roof. A lower projection of a pointed tower marks the corner of Stritarjeva ulica, but at the 
sametime the smallish pediment rising above the roof is towards the embankments. This motif is repeated twice more in 
Stritarjeva ulica. The roof carries typical German attic windows. The present appearance of the mansion is somewhat 
changed, the building having been given a more tranquil and monumental character. Philip Mansion is conceived is a 
counterpoint to Kresija on the other side of the street.
The adapted session chamber in the Town Hall (Mestni trg 1) is the most characteristic and richest interior of this 
trend prior to the phenomenon of Secession. Detailed plans were produced to Theyer's project by the city engineer, Jan 
Duffé in 1897. The chamber was raised by one storey and a balcony again placed on the first floor. The ceiling, walls and 
balconies were decorated in German Renaissance style with stuccatura and partially with colour. The interior of the city 
council chamber and the rooms below it were completely transformed in Secession style, and the various Baroque 
decorations gradually removed.
The smallest Ljubljana square, the attractive Ribji trg, developed from the former Ribja ulica only after the 
earthquake. The name of the street was retained in its extension into Mestni trg.
The construction of the Secession Drofenig house (Mestni trg 23) in 1914 is a good example of replacement building 
of a new shop with a modern facade. It was planned by the Czech architect, Karl Brünnler. The building was raised by a 
storey to the height of neighbouring Souvan house. The new facade was designed in a combination of steel, glass and 
ceramic tiles, which the investor modified with black marble, the first storey was divided with a band of dark grey 
marble, and the cornice under the roof was gilded. The large window openings on the ground floor and the first two 
upper storeys arc separated only with narrow metal window frames covering almost the entire area of the facade. In the 
middle of the roof, as a facade termination, is set a closed, semicircular, decorated triphorium. Drofenig House is the first 
modern, entirely metal and glass montage facade in Ljubljana. It is one of the most successful examples of inserting a 
modern style into the historical city tissue, or a good example of the adaptation of the new architecture to a historical 
surrounding. It represents a type of suspended facade, executed in modern materials and unobtrusive Secession forms, 
without detailed decoration, and operates entirely functionally.
The adaptations to the Town Hall (Mestni trg 1) of 1925, and above all 1928 to 1931, represent a conservational 
51
intervention, in which the replacement columns in the groundfloor hall are, however, too prominant in relation to the 
original state. The fruits of the latest adaptation are the new, renovated wooden staircase and wooden parts in the 
partially newly made entrance and freshening and newly made sgraffiti, when in 1931 the sgraffiti were transferred also 
to the later built-up passage next to Sternen restaurant.
Fragments from the history of fairs in Mestni trg, Cankarjevo nabrežje and Krekov trg
Ljubljana gained the right to a weekly fair, and thus simultaneously to the status of a market town, prior to 1200. In 
1416 the town already had two weekly markets on Wednesdays and Saturdays and these market days were retained until 
1834, when a new trade order took effect introducing daily or so-called 'little markets'. Foodstuffs could also be sold on 
other days in the week, although there were restrictions on the type of foodstuff.
In the framework of the weekly and daily markets at the end of the 19th century, the majority of foodstuffs were 
retailed in Mestni trg in front of the town hall. Farmers sold fruit and mushrooms on both sides of Robba's fountain. On 
its lower side, towards the episcopal palace, was a market area devoted to the city producers of butter, potatoes, 
vegetables and other foodstuffs. On the upper side of the fountain, in front of the town hall and in its immediate vicinity, 
were all the producers of milk and farm producers of butter, potatoes, vegetables and so on. They also sold yarn and 
thread in front of the town hall at the weekly fairs.
Cankarjevo nabrežje was the market area for fish and other aquatic foodstuffs. These were also sold to order to inns 
and households. Corn, bast and intestines was sold at weekly fairs, and in the mid twenties, occasionally also straw for 
beds in the autumn. In the inter-war years, before Palm Sunday faggots, kindling and clay whistles were also sold.
Until 1935, Krekov trg was the market space for fruit seedlings. Tree nurserists came mainly from the surroundings of 
Ljubljana. Until the second world war, Krekov trg was also the site of the labour market, for factory workers, and above 
all harvesters.
52
STAREJŠE VEDUTE LJUBLJANE Z OBRAVNAVANIM PREDELOM
• Johannes Clobucciarich (Janez Klobučarič), detajl kartografske skice z miniaturnim krokijem 
Ljubljane, okoli 1605 (Steiermärkisches Landesarchiv, Graz), najstarejša upodobitev Ljubljane
• Naslovnica knjige Bratovščina umirajočega Kristusa, okoli 1630 (Arhiv Republike Slovenije, 
Ljubljana)
• Giovanni Pieroni, Skica Ljubljane, 1639, perorisba (Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije, 
Ljubljana; kopija v fototeki ZAL, Ljubljana)
• Folpert van Ouden Allen, Velika veduta Ljubljane iz ptičje perspektive, okoli 1660, lavirana risba (Kabinet 
grafike HAZU, VZ, Zagreb; kopija v fototeki ZAL, Ljubljana)
• Ygidius van der Heyden, Ljubljana na poštnem listu, 1670-1680, kolorirani bakrorez (Grafični 
kabinet Narodnega muzeja Slovenije, Ljubljana)
• Mathias Greischer, Poštni sel z Ljubljano v ozadju, 1670-1680, bakrorez (Grafični kabinet HAZU, 
VZ, Zagreb)
• Janez V. Valvasor, Ljubljana od severozahoda, v skicni knjigi Topographia Ducatus Camioliae modemae, 
okoli 1675, perorisba in tuš (Grafični kabinet HAZU, VS, Zagreb; kopija v fototeki ZAL, Ljubljana)
• Andreas Trost, Mala veduta Ljubljane, v knjigi Topographia Ducatus Camioliae modemae, 1679, bakrorez 
(kopija v fototeki ZAL, Ljubljana)
• Ljubljana na uri v muzeju v Čeških Libercah, okoli 1680
• Andreas Trost, Velika veduta Ljubljane, v knjigi Slava vojvodine Kranjske, 1681-1689, bakrorez (kopija v 
fototeki ZAL, Ljubljana)
• Ljubljana na naslovnem listu Bratovščine sv. Dizma, konec 17. stoletja
53
• A. Sommer - Joseph Eder, Prospekt stolnega mesta Ljubljana v Vojvodini Kranjski, konec 17. 
stoletja, bakrorez (Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije, Ljubljana)
• Andreas Trost, v Topografiji Štajerske, 1701, bakrorez
• Friedrich Bernhard Werner, Skica Ljubljane v popotni skicirki, 1713 (Oberösterreichisches 
Landesarchiv, Linz)
• Johann Baptist Homann, Veduta Ljubljane na zemljevidu Vojvodine Kranjske, 1714, kolorirani 
bakrorez (zasebna zbirka)
• Gruberjeva podobica sv. Roka v Dravljah s silhueto Ljubljane v ozadju, prva polovica 18. stoletja 
(Ljubljansko semenišče)
• Friedrich Bernhard Werner, Ljubljana, prestolnica Vojvodine Kranjske, 1732, lavrirana risba (Mestni 
muzej Ljubljana, Ljubljana; kopija v zbirki Risbe, slike in grafike, ZAL, Ljubljana)
• Janez Dizma FlorijančiČ, Prospekt na karti glavnega mesta Ljubljane, 1744, bakrorez (kopija v zbirki 
Zemljevidi in karte, ZAL, Ljubljana)
• Leopold Wiser, Potni list s podobo Ljubljane, 1762, bakrorez (Grafični kabinet Narodnega muzeja 
Slovenije, Ljubljana)
• Prospekt glavnega mesta Ljubljane na pomočniškem priporočilnem pismu, konec 18. stoletja, grafika 
(original v fondu Mesto Ljubljana, razno magistratno gradivo, ZAL, Ljubljana)
• Ferdinand Runk, Ljubljana, konec 18. stoletja, akvarel (Akademie der bildenden Künste, 
Kupferstichkabinet, Dunaj)
• Alois Schaffenrath, Pogled na Ljubljano izpod Rožnika, okoli 1820, kolorirana litografija (Mestni 
muzej Ljubljana, Ljubljana)
• Alois Schaffenrath, Stolno mesto Ljubljana, 1821, kolorirana risba (Mestni muzej Ljubljana)
54
• Neznani avtor, Rotovški trg, 1821, kolorirani bakrorez (Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije, 
Ljubljana; kopija v fototeki ZAL, Ljubljana)
• Neznani avtor, Pogled na Ljubljano iz Tivolija, litografska kopija po Schaffenrathovi predlogi, iz 
knjige Kaiserthum Österreich, Praga 1823/24
• Neznani avtor, Pogled na Ljubljano iz Tivolija, bakrorez iz knjige Das Königreich Illiryen, 1826
• Jakob Hyrtl, Pogled na Ljubljano, 1836, kolorirani bakrorez (Mestni muzej Ljubljana, Ljubljana)
• Vinzenz Katzler, Ljubljana s Šišenskega hriba, okoli 1845, tonirana litografija (zasebna zbirka)
• Neznani avtor, Pogled na Ljubljano iz Tivolija, litografija iz Lamplove litografske delavnice, iz knjige 
H. Coste Reiseerinnerungen aus Krain, Ljubljana 1848
• Pavel Künl, Renesančni obrambni stolp pred Ključavničarsko ulico, 1849 (Narodna galerija, 
Ljubljana)
• Pavel Kiinl, Grajski hrib in staro vzhodno mestno obzidje na Krekovem trgu, 1849, akvarel, tempera 
(zasebna zbirka, Gradec)
• A. Jurmann, Most nadvojvode Franca, okoli 1850, gvaš (Grafični kabinet Narodnega muzeja 
Slovenije, Ljubljana)
• A. Jurmann, Spomin na Ljubljano na sestavljanki sedmih ljubljanskih vedut, 1848-1850, jeklorez 
(zasebna zbirka, Ljubljana)
• H. Lauterbach - French, Ljubljana iz Tivolija, okoli 1855, jeklorez (zasebna last)
• N. M. J. Chapuy, Marijin trg, Francov most in spital, 1856, kromlitografija (zasebna last; kopija v fototeki 
ZAL, Ljubljana)
Opomba: V izpostavljenem zapisu so vedute Ljubljane, ki jih hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana.
55
STAREJŠE KARTE Z NAČRTI LJUBLJANE OBRAVNAVANEGA PREDELA
• Nicolo Agielini, Fortifikacijski načrt Ljubljane, 1586 (v arhivih v Karlsruheju in Dresdnu)
• Giovanni Pieroni, Pianta di Lubiana, 1639 (originala v arhivih na Dunaju, v Gradcu in Karlsruheju, 
reprodukcija v zbirki Zemljevidi in karte, ZAL)
• Martin Stier, Fortifikacijski načrt Ljubljane, 1654 (originali v arhivih na Dunaju, Gradcu in Karlsruheju, 
reprodukcija v zbirki Zemljevidi in karte, ZAL)
• Janez Dizma Florijančič, Karta (topografska) in prospekt glavnega mesta Ljubljane, 1744, bakrorez v 
Tabula chronographica Ducatus Carnioliae, 1744, ponatis 1745 (kopija v zbirki Zemljevidi in karte, ZAL)
• Gabriel Gruber, Ljubljana na zemljevidu Ljubljanskega barja, 1771 in 1785 (reprodukcija v zbirki 
Fototeka, ZAL)
• Ivan-Jean Scherrer, Načrt mesta Ljubljane, 1808 in 1811 (v Zbirki načrtov, ARS)
• L. Scheibendorf, Načrt mesta Ljubljane, 1808
• Ferdinand Reiss, Ljubljana v letu 1809
• H. A. Seykotta, Načrt glavnega mesta Ilirskega kraljestva Ljubljane, 1820
• Jožef Schrey, Ureditev Zoisovega grabna, 1821 (original v zbirki Načrti, ZAL)
• Deželno gradbeno ravnateljstvo, Preureditev in kanalizacija Krekovega trga, 1826 (v zbirki Načrti, ZAL)
• Katastrska mapa mesta Ljubljane, 1826
• Franc Dežman, Tloris Ljubljane, glavnega mesta kraljestva Ilirije, 1827 (reprodukcija v zbirki Zemljevidi in 
karte, ZAL)
• Deželno gradbeno ravnateljstvo, Načrt mesta Ljubljane, 1827
• Reiche, Načrt pokrajinskega glavnega mesta Ljubljane z najbližjo okolico, 1829 (Zbirka načrtov, 
ARS)
56
• Alois Schaffenrath, Ljubljana na načrtu trase posodobitve komercialne ceste Dunaj-Ljubljana-Trst, 
1830
• Joseph Franz Kaiser, Načrt glavnega mesta Ljubljane v kraljestvu Iliriji, 1830 (v arhivu v Gradcu; 
Zbirka načrtov, ARS)
• Karta Ljubljane, glavnega mesta kraljestva Ilirije, priloga Sartorijevemu hišnemu koledarju za leto 
1830 (Zbirka načrtov, ARS)
• Deželno gradbeno ravnateljstvo, Šentjanževo predmestje, 1834
• Simon Foyker, Situacijski načrt pokrajinskega glavnega mesta Ljubljana, 1834
• Franc Pollak, Okolica Mestnega trga, 1837 (original v zbirki Načrti, ZAL)
• Franc Pollak, Okolica Prešernovega trga, 1837 (original v zbirki Načrti, ZAL)
• Katastrska mapa mesta Ljubljane, 1840
• A. Eisele, Napeljava vodovoda do Robbovega vodnjaka, 1844 (original v zbirki Načrti, ZAL)
• E. Luterotti, Načrt pokrajinskega glavnega mesta Ljubljane, 1860 (kopija v zbirki Zemljevidi in karte, ZAL, 
Zbirka načrtov, ARS)
• Neuhofer, Načrt mesta Ljubljane, 1883
• A. Zho(u)ber von Okrog, Načrt mesta Ljubljane po reambulirani katastrski mapi, 1883 in 1891 
(Zbirka načrtov, ARS)
• Mestni stavbni urad, Razporeditev plinske razsvetljave v Ljubljani, 1885 (original v zbirki Načrti, ZAL)
• Ciril Metod Koch, Načrt mesta Ljubljana, 1902, po 1906 (kopija litografije v zbirki Zemljevidi in karte, 
ZAL)
• Ciril Metod Koch, Načrt mesta Ljubljane, po 1919 (Zbirka načrtov, ARS)
Opomba: V izpostavljenem zapisu so karte z načrti Ljubljane, ki jih hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana.
57
ulice, trgi, nabrežje
IMENA ULIC, TRGOV IN NABREŽJA
omemba ulice v seznamu naziv ulice, trga, nabrežja 
ljublj. hišnih posestnikov, v
drugih seznamih, spisih (in
davčnih knjigah),
leto preimenovanja
Cankarjevo nabrežje
(glej Valenčič)
Ciril-Metodov trg
1689 Za zidom (Hinter der Mauer) (po Valvasorju)
1770 Za zidam (Hinter der Mauer)
1848 Francevo / Francovo nabrežje (Franzensquai)
1919 Cankarjevo nabrežje
1770 Korarski trg (Domhernnplatz) (del sedanjega C.-M. trga)
1782 Stolna ulica (del sedanjega C.-M. trga)
Stolni trg
1877 Pred škofijo
1952 Ciril-Metodova ulica
1958 Ciril-Metodov trg
Ključavničarska ulica 1770 Za zidom v uličici
1782 Ključavničarska ulica (Schlossergasse)
1848 Ključarske ulice (Schlosser-Gassel)
58
Krekov trg 1600
1877
1918
1919
1819
1822
1848
Krojaška ulica 18. stol.
1770
1782
1797, 1798 in 1800
1848
1877
Mestni trg 1797
1848
1877
Pod Trančo 17. stol.
1802
Pred Samostanskimi vrati (Vor dem Closterthor)
Sejemski trg (Jahrmarktsplatz)
Cesarja Jožefa trg (Kaiser Josefs Platz)
Trg kralja Petra
Krekov trg
Kunstljeva uličica (Khunstlgassel) (v mestnih urbarjih)
Za zidom v uličici
Slamna uličica (Strohgassel)
Znidarska gasa / Krojaška ulica (Schneidergasse)
Šivarske uličice (Schlupf-Gasse)
Krojaške ulice
Terg, Plač, Veliki terg (v Lublanskih Novicah)
Veliki trg / terg (Haupt-Platz)
Mestni trg (Rathhausplatz)
Pod komunom (Vndter dem Comaun) (v mestnih urbarjih)
Na Tranči (An der Trantschen)
Trg divjačine (Wildpretmarkt)
Pred čevljarskim mostom (Vor der Schusterbrücke)
Pod Trančo (Vor der Schuster Brücke)
59
Ribji trg (Ribja ulica)
Stritarjeva ulica
Študentovska ulica
Vodnikov trg
1770 
1848 
pred 1876 
1877 
1981
1496 
1848 
1906
1754 
1770 
1797
1848 
1877
1770 
1797 
1848
1877 
1877 
1892
Za zidom v uličici
Ribji terg (Fisch-Platz)
Ribji trg (Fischplatz)
Ribje ulice (Fischgasse)
Ribji trg
Špitalska ulica (Spitalgasse) (v vicedomskem urbarju)
Boleniške ali špitavske ulice (Spital-Gasse)
Stritarjeva ulica
Samostanska uličica (Clostergäsl)
Frančiškanska ulica
Študentovska gassa (v Lublanskih Novicah)
Učencovske / Učiliške ulice (Studenten-Gasse)
Pred šolami / Študentovske ulice
Šolski trg (Schulplatz)
Šolski terg, Per šolah (v Lublanskih Novicah)
Učiliški terg (Schul-Platz)
Pred šolami (Schulplatz)
Valvasorjev trg (Valvazorplatz)
Vodnikov trg
60
HIŠE IN NJIHOVI LASTNIKI
nekateri osnovni podatki o stavbi, 
lokacija s hišno številko čas lastništva ime in priimek stanovalca, lastnika
Cankar, nabrežje 1,
Stritarjeva 9
1. hiša
- glej Stritarjeva 9
Do leta 1755 so bile na tem mestu tri različne patidenčne hiše. Nato sta 
bili prva in druga hiša prezidani v eno stavbo, ki je segala od Špitalske 
ulice v ulici Za zidom (sedaj Cankarjevo nabrežje), objemajoč vogalno 
tretjo hišo (Bohoričevo). Slednja je bila vključena v stavbišče novega 
Filipovega dvorca šele leta 1897.
2. hiša Za zidom in verj. 
del v Špitalski 9 
(r. 86, h. 264, 269, sed. 
st. št. 294)
Tu je leta 1803 Kameniševa kavarna. Leta 1896 so hišo podrli in 
postavili sedanji Filipov dvorec.
7-1600 
1601-1649
1650-1655 
1656-1672 
1673-1686 
1687-1752 
1792 
1795
Pfannerjevi dediči
Suzana Kunstelj (Khunstl), roj. Pfanner, drugič poročena Pop (Poppin) 
dediči Suzane Pop (Popp)
Jernej Krelj (Kröll, Khroell, Khrell)
Jurij Kaj daš (Jury Khaydasch), pek
Uršula Rakovec (Rakhouizin, Rakhauitschin) in njeni dediči
Jernej Čebulj (Zewull, Zebull)
Janez Mislovič (Mislouitz, Mischlawitz), krojač
Blaž De Rossi (Del Rossi), trgovec
61
1810
1822
1831
1832
1837 
1863-?
1891
1910
1923
1926
3. vogalna hiša v Špitalski
11 in Za zidom
(r. 87, h. 263, 270, po letu
1876 h. 11)
7-1600 
1601-1603 
1604-1606
7-1612 
1613-1625 
1626-1643 
1672-1679 
1680-1700 
1700-1708
1708 -o. 1757 
o. 1757-1768
Martin Kamenisch, kavarnar
vdova Elizabeta Kamenisch
Ana, Elizabeta, Karolina in Marija Camenisch
Marija Kameniš
Jožef Schreyer, trgovec
njegova vdova Terezija Schreyer, roj. pl. Schivitzhoffen
Filip Schreyer
Ana Tornago, roj. Schreyer
Slavenska banka
Mestna hranilnica ljubljanska
Ena patidenčna hiša. Po potresu so hišo podrli. Leta 1897je Filip 
Schreyer njeno stavbišče združil s stavbiščem svoje ravno tako podrte 
hiše in na tem mestu zgradil trinadstropno palačo.
Adam Bohorič (Wocharitsch)
dediči Adama Bohoriča
zet Adama Bohoriča
Janez Berlin (Werlin, Werlini)
njegova vdova in dediči
Jurij Ziuidator (Ciuidator), kramar in krčmar
Carlo Florianis
vdova in dediči Karla (de) Florianisa
Dominik Höffer pl. Höfferstain
Janez Filip Tazel (Tazol, Tazl), kramar
Andrej Alič (Alitsch), kramar
62
1768-1786 Florijan Porenta in žena Marijana, nato Jožefa, kramar in jermenar
1786-? Janez in Jožefa Dežman (Deschmann)
1824 Mihael Dežman, (Jožefino polovico)
1824 nečak Mihael Dežman (Deschmann), trgovec, (drugo polovico)
1835 Karel Dežman (Deschmann), poznejši župan
1854 Jožef Bernbacher, trgovec
1875 Leopold Pirker, trgovec
1884 Friderik Soss, trgovec
Cankar, nabrežje - 2. Ena patidenčna hiša. Hišo so odstranili pred letom 1826, ko je bila
stolp v mest, obzidju ukinjena urbarščina zanjo.
(dominik. urb. r. 281/2, h. 1643-1770 Mestna občina
245, 246) 1772-1789 Jernej Saurou (Zavrl ?, Zavrel ?)
1789 Vincencij Mejač in žena Ana Marija
1819 Franc in Anton Mejač
Cankar, nabrežje 3, Ena patidenčna hiša.
(Ribja ulica 8)
(r. 76, h. 246, 247, sed. st. kon. 16. st. -1600 Mihael Pleškovič (Pleschkhouitsch)
št. 272) 1601-1626 Pleskovičeva hiša
1627-1656 Gašper Kušlan (Khuschlan)
1657-1664 Kušlanovi dediči
1665-1682 Blaž Snedic (Snediz, Schnediz)
1682-1740 vdova Gašperja Kušlana Marija Konstancija Kušlan
1740 -0.1765 Jožef Anton pl. Webern
o. 1765-1802 Anton Wiri (Wiry), krojač
Cankar, nabrežje,
(Ribja ulica 7)
(r. 75, h. 247, 248; leta
1876 Ribja 7, h. 248)
1802 
1810
1843
1853 
1876 
1901 
1938
Jožef Harpeck
Adam Mayer
Alojzij Mayer
Viljem Volheim
Franjo X. Souvan
Franc Xav. Souvan
Ludovik in Marija Gerkman
Ena patidenČna hiša, pozneje podrta.
1600-1615 Marko Ankhrist
1616-1618 njegovi dediči
1619-1623 Jurij Mauser, steklar
1624 njegovi dediči
1627-1661 Jurij Stessei (Stösl, Stössel), mizar
1662-? vdova Janeza Stessla
1665-1677 dediči Janeza Stessla
1678-1730 Lenart Stöffenhöller (Steffenhiller, Staffenhiller), mizar
1730-1743 Jožef Staffenhiller, mizar
1743 -0. 1767 Franc Glavnik (Glaunikh), krčmar, in žena Urša
o. 1767-1780 Ignacij Steinmez (Stainmez)
1780 Kajetan Valentin Malič (Mallitsch) in žena Marija
1784 Janez Jakob Dežman (Deschmann), krčmar in žena Helena
1821 Helena Dežman, nato Miha Frančič (Frantschitsch) in Ivana
Nepomucena
1822 Mihael in Ivana Frančič
64
1838, 1840 Ana Kuk (Kuckh)
1843,1853 Jakob in Marija Kokalj (Kokeil, Kokail)
1876 Marijana Hribljan
Cankr. nabrežje - 1. Ena patidenčna hiša ter izven obzidja postavljena drvarnica. Stolp je bil
stolp v mest, obzidju postavljen leta 1655. Drvarnico so odstranili leta 1826. Drugi stolp je
(dominik. urh. r. 282/2, h. dobil h. št. 245/246.
248, 249)
1635-1771 Mestna občina
1772-1782 Gotfried Pacher (Bacher), ključavničar, ena patidenčna hiša
1782 Krištof Heller in žena Jožefa
1830 Eva Riebler
1849 Viljem Vollheim, ena patidenčna hiša
Cankar, nabrežje 5 Ena patidenčna hiša.
(r. 74, h. 249, 250, sed. st. 
št. 275; leta 1876 7-1598 Gregor Wiegand
Francovo nabr. 9, leta
?
Felicijan Trubar
1901 pa 5)
?
Sofija Drumlic (Drumblitz)
1600-1615 Deželni stanovi
1615 Leuander (Luander, Euander) Herminius (Hereminius, Erminius, 
Herminiua), dr.
1616-1662 dediči Leuandra Herminiusa
1665-1676 Jernej Perne (Pernee)
1677-1681 dediči Jerneja Perneta
65
Cankar, nabrežje 7
(r. 73, h. 250, 251, sed. st. 
št. 276)
1682-1750 
1750 - 0.1765 
o. 1765-1782 
1782-0. 1798
o. 1798 -?, 1840 
in 1853 
1876 
1901
1938
Jurij Tominec (Tollmainer), mestni sodnik in dediči
Janez Jurij Tominec (Thallmeiner)
Jožef Desselbruner
Andrej Traun, vrvar in žena Marija Ana
Alojzij Traun
Jakob Kobilica
Marija Kobilica
Cvetka Svetlič in Ana Tomažin
Ena patidenčna hiša.
1600-1601 Albreht Glimb ml., zlatar
1602-1606 (?) Andrej Ižanec (Jeschanetz), čevljar
pred 1610-1641 Andrej Gašperčič, čevljar
1642-1652 dediči Andreja Gašperčiča
1652-1665 Adam Fechner
1666-1696 dediči Adama Fechnerja
1700-1751 Andrej Polc (Polž)
1752-1782 Antonio Balsaro, kavarnar
1782-1805 njegova vdova Frančiška Balsaro
1805 Eva Graf
1806 Janez Nepomuk Graf
1832 Andrij ana Graf
1833 Anton Schorl, Frančiška Schorl (pol hiše)
66
1840, 1853
1876, 1901
1938
Anton in Frančiška Schorl
Alojzij Valenta, dr., Alojzij Valenta pl. Marchthurn
Franc Kraigher
Cankar, nabrežje 9
(r. 71, h. 251, 252, sed. st.
Ena patidenčna hiša.
št. 277) 1600 Seng(s)enschmidtovi dediči
1601-1606 (?) Lovrenc Sengenschmidt
pred 1635-1641 Mihael Taller, poštar in mestni sodnik
1642-1649 Janez Zdevec (Sdeuez), ključavničar
1650-1673 dediči Janeza Zdevca
1674-1719 Leopold Krt (Khert), mestni sodnik
1719-0. 1769 Gregor Vintar (Vinter), puškar, in žena Marija
o. 1769-1801 Andrej Vintar (Vinter)
1801 Jurij Vodnik
1832 Lucija in Jožefa Vodnik
1840, 1853 Lucija Vodnik (Vodnig) in Jožefa Zeller
1876 Karel Ahčin (Achtschin)
1901 Marija Rebek
1938 Josip Rebek ml.
Cankar, nabrežje - ob Ena patidenčna hiša in prostorček izven obzidja ob hiši. Po letu 1848jo
Ljubljanici, je dala podreti Mestna občina ljubljanska. Prvotno je verjetno tu stala
nasproti dan. št. 7 in 9 orožarna.
(dominik. urb. r. 283/3, h. 1772-1781 Jožef Rupert
252, 245) 1781-1825 Peter Gerstenmeyer, ključavničar, in žena Frančiška
61
1825
1845
1848
Peter Gerstenmayer, nato Matevž Žigon (Schigon)
Elizabeta Žigon (Schigon)
Mestna občina ljubljanska
Cankar, nabrežje 13, Ena patidenčna hiša.
Ključavničarska 4
(r. 72, h. 253, 253, sed. st. konec 16. st. Albreht Glim(b), zlatar
št. 278) 1600-1608 njegovi dediči (Jurij Glim(b) ter bratje in sestre)
1608-1621 Miha Zorin (Surin), kotlar
1622-1641 Surinovi (Schurin) dediči
1642-1653 Elija Wolff, slikar
1654-1656 vdova in dediči Elije Wolfa
1657-1683 dediči Elije Wolfa
1683-1709 Matija Cassimirius, dr., iur.
1710-1728 Kristijan Maystetter, zlatar
1728 -0. 1765 Andrej Žiga Fedrer, zlatar, in žena Marija Elizabeta
o. 1765 -0. 1775 vdova Klara Pölland (Pelan?)
1775-1808 Jožef Serafin Piller
1850, 1876 Jožef in Katarina Piller
1901 Marija pl. Laschan
1938 Jože Rus
Cankar, nabrežje 15, Ena patidenčna hiša.
Ključavničarska 5
(r. 70, h. 255,255, sed. st. 7-1582 Martin Jurnejec
št. 280) 1582-7 Jurij Einkhurn s Sinkovega turna
68
Ena patidenčna hiša.
1600-o. 1608 Krištof Ainkhurn (Ainkhern)
o. 1609-1618 Janez Flach
o. 1619-1654 dediči Janeza Flacha
1654-1655 Andrej Gognič (Gognitsch), puškar
1656-1662 dediči Andreja Gogniča
1665-1681 Janez Fröllich
1681-1792 Janez Vajkard Valvasor
1692-? Franc Engelbreht Čečkar (Zetschkher), baron
1733-1773 Krištof Hann, krojač
1773-1789 Ignacij pl. Hubenfeld
1789 Benedikt in Jožefa Hoffer
1811 Benedikt Hoffer, Marija in Martin Sonc (Sonz)
1849 Matija Komac (Komatz)
1853 Gabrijel in Avguštin Komac (Komatz)
1876 Franjo Petan (Pettan)
1901 Aleksander in Viktor Schrener
1938 Neža Kralj
Cankar, nabrežje 17,
Krojaška 8
(r. 65, h. 256, 256, sed. st. 
št. 281)
7-1581 Blaž Zamrl (Samerl), trgovec in župan, in žena Kristina, roj. Pičilin
1581-1591 Zamrlovi dediči
7-1594 žena Jurija Dienerja
1594-1618 Jurij Schwarz, irhar
1619-1623 dediči Jurija Schwarza
1624-1628 Janez Schaffer (Schafer)
69
1630-1666 
1666-1673 
1674-1675 
1676-1685 
1686-1700 
1701-1704 
1705-1723
1723 o. 1769
o. 1769-1784 
1784-1787
1787 
1828
1833
1840
1841,1853
1876 
1901
1938
dediči Janeza Schafferja
Katarina Arzago
dediči Katarine Arzago
dediči Matije Khellerja
Pavel Schrettel, kositrar
dediči Pavla Schrätla
Miha Košutnik (Khoschutnikh), irhar
Matija Bolančič (Wollantschitsch, Wallantschitsch), krznar in žena 
Elizabeta
Franc Jeran in žena Marjeta
vdova Marija Jeran
Jožef Lipp, ključavničar
Matija Holland
Ivana Holland
Ivan Rupnik
Jakob Rupnik (Rupnig)
Gašper Ahčin (Achtschin)
Albin Ahčin (Achtschin)
Ivan Maček
Cankar, nabrežje 19
2. hiša
(r. 62, h. 26J, 243, sed. st. 
št. 267)
7-1550
1550-?
pred 1600-1621 
1622
Ena patidenčna hiša.
Volk Gebhart, župan 
dediči Volka Gebharta 
Sebastijan Gassner 
dediči Sebastijana Gassnerja
70
1623-1628 
1630-1649 
1650-1652 
1653-1656 
1657-1658 
1659-1713 
1714-1802
1802 
1834
1840-1853
Cankar, nabrežje - ob
Ljubljanici
(dominik. urb. r. 284/3, h.
262,244) 1686-1770
1772-1782 
1782 
1810 
1834 
1836 
1844
dediči Volka Gebharta
vdova Suzana Steindler
dediči Suzane Staindler
dediči Gregorja Kunstlja
Janez Krstnik Kunstelj (Khunstl)
dediči Janeza Krstnika Kunstlja
Matija Christian, trgovec in župan, nato Janez Krstnik Hartl
Viljem Henrik Korn
Marija Kukec (Kuketz)
Antonija Kukec (Kuketz)
dalje kot pri 1. hiši
Ena patidenčna hiša in drvarnica. Od leta 1686je bila tu novozgrajena 
hiša za zidom. Podreti jo je dala Mestna občina leta 1844.
Mestna občina
Janez Rotar (Rotter), puškar
Janez Mayer, puškar, in žena Rozalija
Volbenk Schiäffer
Katarina Schäffer, por. Foger, ter Anton, Janez in Volbenk Schiäffer
Janez Podžleb (Podschlepp)
Lovro Košir (Koschier), nato Mestna občina
IV % <o 1
71 \ Zi
Ciril-Metodov trg 4
(r. 27, h. 210, 296, sed. st.
št. 323)
7-1551
1551
7-1575
1575/1582
1600-1606
1613-1621
1622-1625
1626-1631
1632-1637
1638-1673
1674-1689
1689-0. 1765
o. 1765-1942
Ciril-Metodov trg 5
(r. 26, h. 209, 297, sed. st.
št. 324)
1. hiša 1551
kon. 16. st.
7-1603
1604-1613
Ena patidenčna hiša. Od okoli leta 1765 kanon iška hiša - Lambergov 
kanonikat (ta je bil ustanovljen leta 1708).
Luka Želodec (Scheloditz)
Jurij Wilpacher in žena Marjeta
Wilpacherjevi dediči - hčerke, por. z Albrechtom Glimom, Gregorjem 
Standlerjem in Blažem Weinfüererjem ter Žiga Wilpacher 
Blaž Weinfùerer
kranjski deželni stanovi augsburške konfesije, Weinfüererjeva hiša 
kostanjeviški opat
kostanjeviški opat Matija (Mathes)
kostanjeviški opat Andrej
kostanjeviški opat Rupert 
kostanjeviški opat
vdova Neža Grošelj (Gröschlin)
Janez Krištof Puecher pl. Puechentall, mestni sodnik in župan 
grof Lamberg (Lambergov kanonikat), kanoniška hiša
Do leta 1613 sta dve hiši ter dve zemljišči (kar pomeni v urbarjih tudi 
hišo). Tedaj ju je kupila vlada in ju spojila ali pa na njunem stavbišču 
zgradila novo poslopje za cesarski ali dvorski špital - ubožnico za one-
mogle idrijske rudarje in pohabljene stare vojake. Ena patidenčna hiša. 
Pruner
Jurij Ciuidator
Ciuidatorjevi dediči
Tomaž Röringer
72
2. hiša 1600-1612
1612-1613
Glavičevi (Glauitsch) dediči 
Matija Ahačič
3. hiša (dve zemljišči v 1605(?) - o. 1620 Tomaž Röringer
bližini) 1620-1624 spital - ubožnica
1773-1775 grof Karel Herberstein, ljubljanski knezoškof (najemnik), škofijski 
dvorec poleg frančiškanskih vrat
1774-? c.kr. tobačna uprava
1822 c.kr. tobačna in pečatniška uprava
1840 in 1853 c.kr. komorna okrožna uprava
1876 c.kr. upravstvo za tabak (finančno vodstvo)
1901 c.kr. finančni erar
1938 Drž. Finančni erar (davčna oblast)
Ciril-Metodov trg 6 1822, 1840 in c.kr. kanonikat
(h. 208, 298, sed. st. št. 1853
325) 1876 c.kr. kanonikat (c.kr. korarija)
1901 c.kr. kanonikat
1938 Kanonikat stolne cerkve
Ciril-Metodov trg 7 1822, 1840 in c.kr. kanonikat
(h. 207, 299, sed. st. št. 1853
326) 1876 c.kr. kanonikat (c.kr. korarija)
1901 c.kr. kanonikat
1938 Kanonikat stolne cerkve
73
Ciril-Metodov trg 8 
(h. 206, 300, sed. st. Št. 
327)
Ciril-Metodov trg 9 
(h. 205, 301, sed. st. št. 
328)
Ciril-Metodov trg 10 
(r. 28, h. 204, 302, sed. 
št. 329)
1822, 1840 in
1853
1876
1901
1938
c.kr. kanonikat
c.kr. kanonikat (c.kr. korarija)
c.kr. kanonikat
Kanonikat stolne cerkve
1822 c.kr. kanonikat (stolna proštija)
1840 c.kr. kanonikat
1876 c.kr. kanonikat (c.kr. korarija)
1901 c.kr. kanonikat
1938 Kanonikat stolne cerkve (Flachenfeld-Wallwitzova ustanova; Walwitzov 
kanonikat je bil ustanovljen leta 1704, Flachenfeldov pa leta 1721, leta 
1825 sta bila združena)
Ena patidenčna hiša.
1597-1609 Dediči Jurija Mravljeta ali Mravlja (Mraule, Mraula)
1610-1621 Anica Ovnič (Aunitsch) ali Anica Mravlje (Mraulintz)
1622-1755 hiša ni vpisana v davčno knjigo
1756 Bobičev (Bobbizisch) kanonikat
1756-181 1 kanonikat barona Ravbarja
1811 Ludovik Ravbar (Räuber), baron
1822 Ravbarjev kanonikat
1823 Lovrenc Schluderbach
1826 Ksaverija Kastelic (Kastellitz)
1835 Anton Kastelic (Kastellitz), dr. in Elizabeta, Janez Murgelj (Murgel) 
Elizabetino polovico
74
1840 Anton Castellitz, dr., in Janez Murgel, dediči
1841,1853 
1876
1901 
1938
Ciril-Metodov trg 11
(r. 29, h. 203, 303, sed. st.
št. 330) 7-1435
1435-1790 
1790 
1793 
1827 
1830
1832, 1853 
1876
1901 
1938
Ciril-Metodov trg 12
(r. 32, h. 202, 304, sed. st.
št. 331)
1599-1613
Marija Habian
Lovrenc Gaber
Terezija Gaber
Franc Dolinar
Ena patidenčna hiša.
Primož Biček (Witschekh), meščan, čevljar (?) in žena Marjeta, Primož 
Biček je ustanovil beneficij sv. Jurija z ust. p. dat. 1435; pred njim 
verjetno njegov oče Jurij (Juri) Biček in mati Marjeta
Kaplanija sv. Jurija
vdova Brenulla (?) Lösch!
Jožef in Marija Ambrož (Ambrosch)
Marija Bartol (Warthol)
Jakob Živec (Shivitz)
Marjeta Ahlin / Achlin (Achlin)
dediči Jakoba Jančarja
Josipina Jančar
Franc Dolinar
Ena patidenčna hiša. V mestnih davčnih knjigah ni zapisano, kdaj je hiša 
postala kanonikat.
Jurij Diener
75
Ciril-Metodov trg 13 
(h. 201, 305, sed. st. st. 
332)
1614-1646 
1647-1652
1653-1688
1689-1696 
1700-o. 1799 
1800-?
1840, 1853 
1876 
1901 
1938
1599
1822, 1840 in
1853
Dienerjevi dediči, leta 1614 vdova Ana
Mihael pl. Chumberg (Khumberg), do leta 1649 stolni prošt v Novem 
mestu
Janez Andrej pl. Khumberg
Khumbergovi dediči
Janez Jakob pl. Karnburg (Khörnburg)
Jakob pl. Karnburg oz. Gallenbergova kanoniška hiša
kanonikat grofa Gallenberga
korarija grofa Gallenberga
Kürchpergov kanon ikat
Kanonikat, Tomaž Klinar, dr. (stolno župnišče)
hiša pokojnega Pavla Hočevarja 
c.kr. kanonikat
1876 c.kr. korarija (kanonikat)
1901 Cemažarjev kanonokat
1938 Šiška Josip - Stolni kapitelj
Ciril-Metodov trg 14 
(r. 33, h. 200, 306, sed. st. 
št. 333) 1525
1537 
1600-1623 
1624-1651
Ena patidenčna hiša. Danes v pritličju gostilna Kolovrat.
Thoman Behaim
Kocijan Behaim
Jožef Posarei (Posarell, Posarl, Posorl)
Posarelovi dediči
76
1652-1657 
1658-1662 
1665-1675
1676-1802
1802
1828
1837
1844
1847, 1853
1876
1901
1938
Ciril-Metodov trg 15
(r. 34, h. 199, 307, sed. st.
št. 334) 1525
7-1537
1537-7
1600-1605 
1605-1627 
1627-1643
1645
1646-1682
7-1655
dediči Janeza Andreja Tiboldija
dediči pl. Dienersperga
Janez Seyfridt Peltzhoffer
Janez Jakob pl. Widerkher von Widerspach in njegovi dediči
Avguštin Ludovik pl. Widerkher, Leopold in Franc pl. Widerkher, Leo-
pold pl. Widerkher, Jožefa pl. Widerkher in Lovrenc Brecelj (Wretzel) 
Marjeta Grošelj (Gröschel)
Franc, Ignac in Terezija Grošelj (Gröschel)
Damijan Klančar (Domian Klantscher)
Mihael Šušteršič (Schusterschitz)
Jožefa Šušteršič (Schusterschitch)
Uršula Jurkovič
Alojzija Bizilj
Ena patidenčna hiša.
Janez Costner / Kastner, prokurator
Janez Kastner (Castner), Kastnerjeva hiša
Lenart Budina (Wudina)
Janez Arter
Matija Posorl (Posare!)
Posorlovi dediči
Jurij Planina, dr. iur. utr.
dediči Jurija Planine
Justina Marjeta pl. Dienersperg
77
1682-1683
1684-1755
o. 1755 -0. 1777 
o. 1777-1826
1826
1831
1849
1876
1901
1938
Ciril-Metodov trg 16
(r. 35, h. 198, 308, sed. st.
št. 335) 1537
1544
1571
1600-1621 
1622-1625 
1626-1676
1655
1659
1677 - 0. 1753 
o. 1753 -0. 1766 
o. 1766-1782
1782-1805
1805
Mihael Šurica (Schuriza, Schurza)
Suricovi dediči
Jožef Leopold pl. Apfalterer, baron, kanonik
Franc pl. Apfalterer, baron, okrožni glavar
Ernest in Alojzij pl. Apfalterer, nato Andrej Janežič (Janeschitz)
Antonija Žerjavec (Scheriautz)
Valentin Pleiweiss
Janez Bleiweis, dr.
Karel Bleiweis vitez pl. Trsteniški, dr.
Milan Bleiweis in Vida Lukan
Ena patidenčna hiša.
Jeronim Pečelin / Pičolin
dediči Erazma Pečelina (ali dediči Andreja Kolenca / Trüesterja?)
Budina (ali pa Picardo?)
(vdova in) dediči Volka Raminga (Rauming)
Urh Suštarčič, trgovec
dediči Urha Šuštarčiča
hiša gospe orožarnice
hiša pokojnega orožarja
Janez Krištof Buecher (Puecher) pl. Buchenthall, župan
Valentin Križaj (Crischey), krojač
Konstantin Križaj
Janez Drnovec (Dernouitz) in žena Marija
Janez Trnovec (Ternouitz)
78
Ciril-Metodov trg 17 
(r. 36, h. 197, 309, sed. st. 
št. 336)
1811
1823
1825
1840
1853
1876, 1901
1938
Tomaž in Frančiška Pogačar (Pogatscher)
Frančiška Pogačar
Lovrenc Macher (polovico)
Lovrenc in Frančiška Macher
Frančiška Macher
Jožef Bončar
Anton Škof
Ena patidenčna hiša, ki je leta 1752 označena kot kanoniška. Kanonikat 
je leta 1731 ustanovil Jožef Anton pl. Schiffrer.
7-1525 
1525-1537 
1537-1544
1544-?
7-1571
1571 
1600-1603 
1603-1635 
1636-1659 
1659-1660 
1661-1670 
1671-1674 
1674-1683 
1684-1719 
1719-1735
Erazem Praunpartt, vicedom
Jurij Eysenbart in njegova žena Barbara
Matevž (Mathes) Walch / Wallich, kanonik (ali pa Kancijan Behaim?)
Leopold Khundtner, lekarnar
Uršula Khundtner
Mihael Vrbec (Verbez)
dediči Mihaela Vrbca (Verbetz)
Matija Žlebnik, pek, trgovec
Mihael Žlebnik
dediči Mihaela Žlebnika
Andrej Grošelj (Groschl), krojač
(dediči) vdova Andreja Grošlja
kostanjeviški opat, od leta 1675 opat Janez
Jakob Vermaty
Jožef pl. Otthaim, baron
79
1735/1737 - 0.
1795 
odo. 1795 
1822, 1840 in
1853
1876
1901
1938
Ciril-Metodov trg 18
(r. 37, h. 196, 310, sed. st.
št. 337) 1537
1544
1571
1594-1615
1616-1618
1619-1632
1633-1636
1637-1640
1641-1662
1665-1678
1678-1685 
1686-0. 1765 
o. 1765-1791
1791
1799
Jožef Anton pl. Schiffrer, od leta 1756 pl. Schifferstein, kanonik 
protonotarius apostolicus
Schiffresteinov kanonikat (imenovan tudi Šlibarjeva korarija)
Šlibarjev kanonikat
Schliberjeva korarija
Schiffersteinov kanonikat
Ivan Sušnik, kanonik
Ena patidenčna hiša.
Andrej Kolenc (Golientz), imenovan Tržačan 
dediči Andreja Kolenca (ali Erazem Pečelin?) 
Picardo (ali pa Budina?)
Janez Logar (Locher, Loger, Lochar), pek
dediči Janeza Logarja
Janez Wurzer, trgovec
Wurzerjevi dediči
Mihael Žlebnik (Schlebnigkh)
Matija Jerlich, pek
dediči Matije Jerlicha
Uršula Tome (Thomee)
Lovro Tome (Thome) in njegovi dediči
Lovro Strnišar (Sternischer, Sterschiner), pek, in žena Ana Marija 
Jože Strnišar (Sternischer)
Matevž Bezlaj (Weslay)
80
1829
1830
1835
1842, 1853 in
1876 
1901 
1938
Ciril-Metodov trg 19
(r. 38, h. 195, 311, sed. st.
št. 338)
1. hiša 1537
1600-?
1601-1638 
1639 
1640-1649 
1650-1687 
1688-1724 
1724-1744 
1744-0. 1775 
o. 1775 - 0. 1797 
o. 1797-?
7-1827 
1827
Franc Borgias Bezlaj (Weslay)
Katarina Bezlaj (Weslay)
Adam Bezlaj (Weslay)
Marija pl. Renzenberg
Andrej Druškovič
dediči Josipa Hubada
Dve patidenčni hiši. V eno ju je dal prezidati Janez Zlatoust pl. Guett 
okoli leta 1725.
Avguštin Zeller
vdova Matije Kolmarja (Kholmar)
Mihael Zajec (Saizt, Seietz, Seutz), krojač
vdova Mihaela Zajca
Adam Burger
Jakob Flescher, pek
dediči Jakoba Flescherja (solastnik Janez Sulec / Sulc)
Janez Zlatoust pl. Guett hai m b., postal je tudi lastnik sosednje hiše
Franc Žiga Kappus pl. Pichlstein
Anton Avguštin Kappus pl. Pichlstein
Andelm grof Petazzi
Martin Prusnick/ Prusnik
Prussnig Marija, Jožefa, Frančiška, Franc, Barbara, Janez Nepomuk,
Ignacij in Alojzij
81
1832
1838
1840, 1853
1876
1901
1938
Matevž Tonia (delež Janeza Nep. Prusnika) 
Matevž Tonia in Frančiška ter Jožefa Prusnik 
Matevž in Frančiška Tonia
Karolina, Alojzij, Jožefa in Marija Tonija
Leopold Simončič
Josip Vidmar (lastnik Stane Vidmar)
2. hiša kon. 16. st. Urša Schweizer, roj. Naglič
pred 1602-1628 Nikolaj Klain (Clain, Khlcin), gostilničar in mestni sodnik
1630-1633 Elija Wolff, slikar
1634-1656 Karel Freyenstain (Freudenstain), zlatar
1657-1696 Freyenstainovi dediči
1700-1724 Tomaž Goršek / Goršič (Gorschikh, Gorschekh, Gorschitsch) 
naprej kot pri 1. hiši
Ciril-Metodov trg 20 Ena patidenčna hiša.
(r. 39, h. 194, 312, sed. st. 
št. 339) 1600-1603 Jakob Schiflinger
1604-1606 vdova Jakoba Schiflingerja
1607-1615 dediči Jakoba Schiflingerja, solastnika brata Janez, Adam
1616-1617 Krištof Khratzenbacher
1617-1656 Ernest Schere (Scherre) pl. Schernburg (od leta 1646), vicedomski 
knjigovodja
7-1669 vdova Katarina Renata pl. Schernburg
7-1671 dediči Ernesta Scherreja pl. Schernburga
1672-1711 Gabrijel Eder pl. Edenburg (od leta 1700), župan
82
1711 -o. 1765 
o. 1765-1790
1790
1805
1849
1853
1876
1901, 1938
njegov sin Gabrijel Eder pl. Edenburg
Miha Ciglar (Ziegler), pek
Jakob Mrak (Mrack) in žena Mica (Miza)
Martin Mrak
Janez Nepomuk Mrak (Mrack)
Sebastijan Assander
Franc Škofiz
Viljemina Škofič
Ciril-Metodov trg 21
(r. 288/7, h. 193, 313, sed.
st. št. 340)
Enapatidenčna hiša, do leta 1742pa dve hiši. Medietoma 1629 in 1731 
sta bili obe hiši v enotni lasti. Leta 1736 se tu omenja hotel »Pri divjem 
možu« (zum wilden Mann), več kot sto let najboljši ljubljanski hotel, kjer 
so prenočevali tudi vladarji. Leta 1742je dalo mesto hišo prezidati v 
sedanjo obliko. Hotel »Bidlmon« je prenehal z delovanjem leta 1868. V 
hiši je dolgo let živel slikar in grafik Božidar Jakac.
1. hiša kon. 16. st. -1603
1604-1616
1616-1625
1626-1629
1629-1640
Urh Rubida
njegovi dediči (Pavel Rubida)
Janez Krištof Tatzl / Tätzl
dediči Janeza Krištofa Tatzla (vdova Katarina in sin Andrej) 
Pavel Khönig, ces. svetnik in gradnik, ter žena Sidonija, roj. 
Katzenbacher
1641-? 
?
7-1719
Khönigovi dediči
pl. Rambschissl
Alemana Veronika baronica pl. Stch, prej grofica pl. Rissig, roj. baronica 
pl. Pallenberg
83
1731-? mesto Ljubljana
2. hiša 1548 - 0. 1580
7-1594
1594 -0. 1613 
o. 1614-1622
Viljem Treiber, mestni sodnik
Jakob Schifflinger
Janez Khratzenpacher / Kratzenpacher
Khratzenpacherjevi dediči - (1614 Jurij Khratzenpacher, 1618 Samuel
Hasiber, 1619-1621 Pavel Khönig, 1622 Strainhauser)
1623-1640
1641-1731
1731 
1731-1770 
1770-1782 
1782-1790
1790
1795
1798
7-1819
1819 
1821, 1840 in
1853
1861 
1868, 1876 
7-1896
1896
1901
1938
Pavel Khönig zu Khönigsfeld, ces. svetnik in ljubljanski gradnik
Khönigovi dediči
Marija Terezija pl. Flachenfeld
mesto Ljubljana - najemniki
Janez Vidic (Widiz), hotelir
vdova Marija Elizabeta Vidic (Widiz)
Luka Marinič, hotelir
Janez Rechler, hotelir
Ferdinand Anpeck, hotelir, in Frančiška Anpeck
Frančiška Anpeck
(Janez) Jurij Kraxner, hotelir
Elizabeta Mrak (Mrack), hotelirka
Ana Mrak, hotelirka
Matija Gregorič (Gregorizh), trgovec
vdova Leopoldina Gregorič (Gregorizh)
Kranjska hranilnica (za Filharmonično društvo)
Filharmonično društvo
Ivan in Peregrina Strojanšek
84
Ključavničarska 2
- glej Mestni trg 22
Ključavničarska 3
(r. 69, h. 254, 254, sed. st. 
št. 279)
Ena patidenčna hiša.
1600-O. 1609 Gregor Lorch / Lerch, brivec
1610-1622 vdova Gregorja Lercha
1623-1630 dediči Gregorja Lercha
1631-1665 Jurij Skornus (Skharnus), rezbar
1666-1688 Skornusovi dediči
1688-1704 Jurij Tominec (Tollmeiner), mestni sodnik
1704-1734 Jožef Košak, kositrar
1734-1746 Janez Griessenpökh, gumbar
1746-0. 1787 Ludovik Anton pl. Reja (von Reya)
o. 1783-1793 Anton Feliks pl. Reja (von Reya)
1793 Franc Mersu (Mrzel?)
o. 1798-1804 Benedikt Hoffer, nato Martin in Marija Pintar (Pinter)
1804 Janez Krstnik Kastner
1827 Katarina Kastner
1841, 1853 Karolina Ježenjak (Jeschenag)
1876 Anton Obreza
1901 Obrtno pomožno društvo
1938 Marija Žerjav
Ključavničarska 4
- glej Cankar, nabrežje 13
85
Ključavničarska 5 - glej
Cankar, nabrežje 15
Krojaška 1
- glej Mestni trg 20
Krojaška 2
- glej Mestni trg 21
Krojaška 3
(r. 63, h. 259, 241, sed. st. 
št. 265)
Ena desetemu vinarju podvržena hiša.
16. st. - o. 1636 gospodje pl. Lantieriji
o. 1636-1646 Martin Burjak, poplemeniten von Weinegkh, mestni sodnik
1647-1655 Burjakovi dediči, od 1650-1652 Janez Benčič
1656-1657 dediči Janeza Benčiča
1657-1684 Janez Tratnik, krojač, isti pozneje kot Pratnik, in žena Marija
1685-1708 njegovi dediči
1708-1727 Andrej Žužek (Schuschikh), krojač, in žena Elizabeta
1727-1756 Matija Hellinger, krojač
1756 -0. 1780 Pavel Schloiff, krojač, in žena Marija
o. 1780-1807 Matija Tänzer (Tonzer)
1807 Jakob Škrbina (Skerbinna)
1818, 1822 Jožef Škrbina (Skerbina)
1827 in 1840- Ignacij in Ana Schmid / Schmidt
1853
86
1876
1901
1938
Ana Schmidt, nato Štefan Pogačnik (ima tudi vogalno hišo na Krojaški 1)
Ivan Pogačnik (poseduje tudi vogalno hišo na Krojaški 1)
Janko Pogačnik (poseduje tudi vogalno hišo na Krojaški 1)
Krojaška 4
(r. 67, h. 258, 258, sed. st.
št. 283)
Ena desetemu vinarju podvržena hiša. Do leta 1728 isti lastniki kot pri 
hiši št. 6.
Krojaška 5,
Cankarjevo nabrežje 19
1. hiša
(r. 64, h. 260, 242, sed. st.
št. 267)
1729-0. 1766 
o. 1766-1793
1793, 1822, 1840 
in 1853
Jožef Hueber pl. Hubenfeldt, mestni sodnik in trgovec 
Matevž Kristan (Christan)
Jurij Pressi / Pressel
1876 Valentin C. Supan
1901 Alojzij Košir
Iz prvotnih dveh hiš združena v eno okoli leta 1876. Lantierijeve 
nepremičnine v Krojaški ulici so zavzemale prostor na obeh straneh 
ulice, kjer so danes hiše št. 4, 6, 3 in del št. 5.
16. st, - 1639 
1640-1646 
1647-1655 
1656-1667 
1668-1677 
1678-1708 
1708-1716 
1716-1737 
1737 -0. 1756
hiša pl. Lantierijev
Martin Burjak (kot pri št. 4, 6, in 3)
Burjakovi dediči (kot pri št. 4, 6 in 3), od 1650-1652 Janez Benčič
Jurij Khronlechner, krmivec
Marija Khronlechner
njeni dediči
Franc Anton Obreza (Obresa), pivovarnar
Andrej Žužek (Schuschekh), krojač
Primož Telban in žena Neža
87
2. hiša - glej Cankarjevo 
nabrežje 19
Krojaška 6
(r. 66, h. 257, 25, sed. st.
st. 282)
o. 1756-1791
1791
1805
1822
1840-1853
1876
1901
1933
1938
16. st. - o. 1636 
o. 1636-1646 
1647-1655 
1656-1657 
1657-1660 
1667-1728
1729-0. 1760 
o. 1760 -0.1773 
o. 1763 - 0. 1799 
o. 1799-1801
1801
Jožef Staudeker, mešč. Krojač, in žena Marija
Janez Staudecker
vdova Marija Sebig, por. Dežman (Deschmann), nato Jurij Grabner
Gregor Grabner
dediči Jurija Grabnerja
Franjo Kollman
Fran Kollmann
Robert Kollmann
Leon Blinc, dr.
Prvotno so imeli pl. Lantieriji tu domec, ki se leta 1600 imenuje že hiša. 
Okoli leta 1640 se deli v dve hiši. Potem ena desetemu vinarju podvržena 
hiša.
gospodje pl. Lantieriji
Martin Burjak (Wuriakh) / pl. Weinegkh, mestni sodnik (obe hiši)
Burjakovi dediči, od 1650-1652 Janez Benčič (Wentschitsch) (obe hiši) 
dediči Janeza Benčiča (obe hiši)
Janez pl. Gaionzell, od 1661-1666 obe hiši
dediči Janeza pl. Gajoncela (obe hiši)
dediči Janeza pl. Gajoncela (ena hiša)
Valentin Križaj (Krischey), krojač, in žena Konstancija
Luka Bric (Briz), krojač, in žena Marija
Mihael in Magdalena Semen
Anton Semen
88
1824, 1840 
1853
1876
1901
1938
Krojaška 8
- glej Cankar, nabrežje 17
Mestni trg 1
(h. 191, sed. st. št. 1)
Mestni trg 2
(r. 40, h. 190, sed. st. št.
2)
1600-1603 
1604-1621 
1622-1634
1635-1662 
1665
1665-1693
1694-1760 
1760
1760-1780 
1780-1786
Tomaž Auer
Anton Miklavčič
Janez in Lucija Merluzzi
Lucija Merluzzi 
Ivan Maček
Magistrat/Rotovž stoji na tem mestu od leta 1484. Prvotno stavbo so 
porušili 5. aprila 1717. Temeljni kamen za novo stavbo je župan položil 
16. aprila in je bila dograjena leta 1718.
Omenja se ena patidenčna hiša, nastala morda iz dveh že pred letom 
1600.
Ludovik pl. Thurn, grof
grofi Th urni
Janez Ludovik pl. Thurn, grof in baron
dediči Janeza Ludovika pl. Thurna
Jurij Dienstman
Janez Krstnik Dolničar (Dolnitscher), mestni sodnik in župan
Janez Gregor Dolničar (Tholnitscher), doktor obojega prava in dediči 
ljubljanski samostan klaris
mesto Ljubljana
Karel pl. Strahlendorf
89
Mestni trg 3
(r. 41, h. 189, sed st. št.
V
1786-1806
1806
1817
1857
1872
1887
1891
Anton Domian, veletrgovec 
Franc Ksaver Domian 
Franc Galle
Janez Galle
Karol Galle
Franc Galle 
mestna občina ljubljanska
Ena patidenčna hiša.
1600 in prej 
o. 1621-1637 
1638-1646 
1647-1661 
1662-1673 
1673-1717 
1717-1738 
1738-1771 
1771-1791
1791 
1803 
1815
1844,1853 
1876 
1901 
1938
Jeremija Hoff
Mihael Taller, poštar in mestni sodnik
Tobija Distl
vdova Katarina Distl
dediči Katarine Distl
Janez Jakob Bosio (in dediči)
Henrik Filip Spatt, lekarnar
Janez Jurij Struppy, steklar, in žena Uršula
Janez Friderik Eger, tiskar in župan
Anton Makovec (Makovitz)
Marija Makovec (Makouitz)
Jožef Stroj (Stroy)
Jera Stroj (Stroy)
Albert Ramm
Karol in Pavlina Recknagel
Alfonz Breznik
90
Mestni trg 4
(r. 42, h. 188, sed. st. št.
4)
Ena patidenčna hiša.
1600 Janez Renkh (Renko?)
1601-1618 dediči Janeza Renka
1619-1634 Janez Schifflinger
1635-1645 Jurij Meisrembl, trgovec
1645-1673 Meisremblovi dediči
1674-1682 Gabrijel Lukančič
1683-1688 dediči Gabrijela Lukančiča
1688-1723 Adam Skhube (Skube), knjigovez
1723 -0. 1761 Jožef Robida in žena Helena (Rubida)
o. 1761-1785 Anton Xaver Wagner, lekarnar, in žena Marija Zofija
1785-1820 Franc Gloria in žena Marija Ana
1820 Ivana Gloria
1821 Jožef Wagner
1837 Sigmund Graf
1839 Amalija Graf
1843,1876 Albert Ramm
1901 Ubald pl. Trnkoczy
1938 Marija Trkoczy
Mestni trg 5
(r. 43, h. 187, sed. si. št.
5)
Ena patidenčna hiša. V njej so danes prostori Mestne galerije.
? Valentin Joger
1547 verjetno Lovrenc Neustetter
7-1575 Anton in Klement Grueber in njuni ženi
91
1575-?
1600-?
?
1614-1651 
1652-1666 
1667-1696 
1700-1732 
1732-1749 
1752-1785 
1785-1790
1790 
1799
1811
1822 
1829
1837
1840, 1850 
1853
1877
1901
1933, 1938
Vincencij Primož Stružnik (Strusinger) Stružnikovi dediči
Jakob Saluaton
Salvatonovi dediči
Janez Gaionzell
Gaionzellovi dediči
Jakob pl. Schellenburg
vdova Ana Katarina pl. Schellenburg
Anton Leopold pl. Schiller / Schildenfeld, doktor prava
Marija Ana pl. Garzarci li
Jožef Franc Bellotti
Anton Jelovšek (Jellouscheg), dr.; Karolina, Sikst (Xixt), Julija in Sabina 
pl. Fichtenau; Karolina in Jožef Wurschbauer
Jožef Wurschbauer
Franc Colloretto
Edvard in Karolina Colloretto in vdova Viktorija Colloretto
Viktorija Colloretto
Edvard Colloretto, dr., in Karolina Wieland, roj. Colloretto
Janez in Pavel Zupančič (Suppanzhizh)
Jurij Lercher
Avgust Drelse
Ana Roth
Mestni trg 6
(r. 44, h. 186, sed. st. št.
6)
1545
1568
Ena patidenčna hiša.
Blaž Samerl
Luka Warrl
92
Mestni trg 7
(r. 45, h. 185, sed. st. št.
7)
1938 Julij Kotzmut, dr.
kon. 16. st. -1606 Martin Kajzelj (Caiassel)
1607(?)-1619 Janez Kajzelj (Kheisel, Khaysell)
1620-1659 dediči Janeza Kaj zija
1660-1666 Janez pl. Gaionzell
1667-1695 dediči Janeza pl. Gajoncela
1695-1736 Jakob Schell / pl. Schellenburg
1736 -0. 1765 Franc Jakob Ranilovič in žena Marija Ana
o. 1765-1794 Jožef Raniiovič (Ranilouitsch), duhovnik
1794 Tomaž Kovač (Kouatsch)
1828 Henrik Kovač (Kouatsch)
1832 Valentin Češko (Zeschko)
1849, 1876 Peter Simonetti
1901 Ferdinand Simonetti
Ena patidenčna hiša.
7-1545
1556
7-1568
1568
pred 1600-1621
1622 
1623-1628 
1630-1643 
1645-1658
Janez Švardo (Schwardo) 
Peter Suarda (Schwarda) 
Gal Harder in žena Evgenija 
Janez Khratzenpacher 
Filip Lipec (Lipetz)
Adam Weiss, trgovec in župan 
dediči Adama Weissa 
dediči Pavla Weissa
Janez Kunstelj (Khunstl)
93
1659-7 
?
1734-1747 
1747-1761 
7-1768 
1768-7 
7-1801
1801 
1840 
1844
1853
1876, 1901 
1938
dediči Janeza Kunstlja
Janez Viljem Mrhar (Mercher)
Frančiška Barbara pl. Knesenhoff, žena Janeza Viljema Mrharja
Franc Anton pl. Knesenhoff
Nikolaj pl. Knesenhof, duhovnik
Andrej Anton Skriner, trgovec in mestni sodnik
Tadej Pirharth
Franc Češko (Zhesska) in žena Terezija
Valentin Češko (Zeschko)
Franc Resman (Rossman)
Valentin Resman (Rössmann)
Franjo Kolman (Kollman)
Leo Blinc, dr.
Mestni trg 8
(r. 48, h. 184, sed. sl. št. 8)
Ena patidenčna hiša stoji na stavbišču prvotnih treh hiš, ki so bile najbrž 
leta 1506, vsekakor pa pred letom 1600, prezidane v eno. V veži ima 
gotski portal. V1. polovici 19. stoletja je Josipina Zeschko, por. Terpinc, 
tu prirejala svečane soareje za izbrano ljubljansko družbo.
o. 1500 
do o. 1535 
o. 1535-7 
1584 
1600-1713
7-1674 
1674
Janez de Lantieri (Lantheri), mestni sodnik in župan
Antonin de Lantieri de Paratico, župan in veletrgovec
Gašper pl. Lantieri Vipavski in Rihenberški, njegov sin
Lovrenc pl. Lantieri
Lantierijeva hiša (»Der Herrn von Lanthery Haus«) z vrsto lastnikov
Janez Krstnik Bunjak (Wuriakh)
Franc pl. Zergollern
94
1710
1762
1799
1802
1840, 1853
1876
1901
1911
1938
Anton Jožef pl. Zergollern 
Seifrid pl. Zergollern 
Leopold pl. Zergollern 
Franc Češko (Zeschka), trgovec 
Valentin Češko (Zeschko) 
dediči Valentina Češka 
Gvidon Češko (Zeschko) 
C. J. Hamann
Hermina Richl
Mestni trg 9
(r. 47, h. 183, sed st. št.
9)
Ena patidenčna hiša je verjetno nastala iz dveh že v 15. ali 16. stoletju. 
Rojstna hiša slikarja Mihaela Stroja (1803-1871), kjer je imel tudi svoj 
atelje.
1552-1591 Jakob Curtoni (Cortoni, Corthoni, Curthoni), lekarnar, gostilničar, mestni 
sodnik in župan
1591-1599
1599-1613
Andrej de Curtoni, njegov sin, gostilničar
Felicita Curtoni, njegova sestra, por. Gandin in Marija pl. Grimšič 
(Grimbschiz) kot Curtonijevi dediči
1608/1613-1658 
1659-1680 
1681-1727 
1710 
7-1714 
1727-1740 
1740-?
Cuintilio Romano (lekarnar)
Adam Romano
dediči Adama Romana
Lukrecija Perko, roj. Pappler
Jakob pl. Schellenburg, cesarski svetnik
Franc Karel Jožef pl. Liechtenberg, grof
Sebastijan Silvester Reja (Reya) (poplemeniten von Reya)
95
7-1806
1806
1818
1821
1840, 1853
1876
1901
1933, 1938
Anton Ludovik pl. Reja, Simon Izidor pl. Reja, Ksaverija pl. Reja
Franc Črnič (Tschernitz)
Anton Stroj (Stroi) in žena Jera, roj. Matič (Matitsch)
Anton Stroj (Stroi)
Mihael Stroj (Stroy)
dediči Mihaela Stroja
Jakob Čik
Marija Pollach
Mestni trg 10
(r. 48, h. 182, sed. st. št.
10)
Ena patidenčna hiša je nastala v 75. ali 16. stoletju verjetno iz prvotnih 
dveh hiš. V tej hiši se je rodil škof Tomaž Hren. Leta 1616 je bila hiša 
prezidana, leta 1792je bila tu kavarna.
zač. 16. stol. Jožef Graček (Gratschekh) ali Gratzer, trgovec, ter žena Ana, roj. 
Purgkhstall - verjetni lastnik
o. 1539-1545
o. 1545-1585 
1585 - 0. 1595 
o. 1595-1612
1612 
?
od 1687-?
1740 
1740-O. 1782 
o. 1783-1818
Janez Weilhaimer, veletrgovec in župan - verjetni lastnik
Lenart Hren (Khhreen), veletrgovec in župan
Andrej Hren (Khrenn) in ostali dediči
dediči Lenarta Hrena
Miklavž Raichardt, Ana Waz
Peter Waz
dediči Vincenca pl. Wazenberga
dediči Vincenca Waza, suknarja
Ludovik Anton pl. Reja (v. Reya)
Anton Feliks pl. Reja (v. Reya)
96
Mestni trg 11
(r. 49, h. 181, sed. st. št.
H)
1818 Anton Marija Reja (v. Reya)
1821 Sebastijan Friederich
1833 Eliza Paschali
1840 Jožef Friederich in Eliza Paschali
1845, 1853 Gabrijela in Adolfina Paschali
1877 Gabrijela Pammer, nato Karl Pammer
1901,1933 Adela Skaberne
1938 Milan in Avgust Skaberne
Ena patidenčna hiša.
sr. 16. st.-o. 1585 
1588 
1600-1658 
1659-1668 
1669-1731
1731 -o. 1757 
o. 1757 - 0. 1797
o. 1799-1818
1818
1820, 1822, 
1840
1847, 1853
1876, 1901
1933, 1938
Caharija Talhopf (Tholhopf), deželni tajnik - verjetni lastnik 
Jurij Creutzer
dediči Caharije Tolhopfa
Adam Žagar (Schagar, Schager, Sagar)
M. Adam Žagar (Schager, Sagar) in dediči
Marija Barbara Graffenhueber
Janez Jurij Knur, lekarnar, nato vdova Marija Ana Knur
Franc Salez. Raab, lekarnar
vdova Julijana Raab
Franc Gramatski / pl. Gromatzky (Gromadsky), lekarnar, in žena 
Friderika
vdova Friderika Gromadsky / pl. Gromatzky
Antonija Stare
Josip Ciglič
97
Mestni trg 12
(r. 50, h. 180, sed. st. st.
Ena patidenčna hiša.
12) 1570-1606
1607-1613
1614-1617
1617-1653
1654-1669
1670-1777
1778 -0. 1798
o. 1798-1801
1801
1853, 1854 in
1876
1885
1901
1933
1938
Mestni trg 13
(r. 51, h. 179, sed. st. št.
13) o. 1570-1588
1588-1599
1600-1612(7)
1613(?)-1615
Andrej Alexandrin (Allexandrin), trgovec in mestni sodnik 
dediči Janeza Raiserja (Reiser)
Štefan Mužlič (Muslitsch, Musslitsch, Muschlitsch), mestni pisar in 
upravnik idrijskega rudnika 
Mužličeva vdova in dediči
Dionizij Neuriser (Neurisser)
dediči Dioniza Neuriserja
Franc Lovrenc Humel
Jožef Globočnik (Gllobotschnig)
Andrej Gasler
Alojz Cantoni
Alojzij Cantoni, trgovec
Cantonijevi dediči
Viktor Cantoni
dediči Viktorja Cantonija
Ena patidenčna hiša.
Jernej Alexandrin in žena Maruša
vdova Maruša Alexandrin in njen drugi mož Janez Budina
Krištof Seyerl (Seyerlle, Sayrl), vicedomski protipisar, Marušin 
tretj i mož
Jernej Bosio (Wosio), trgovec
98
1616-1649 dediči Jerneja Bosia (Wosia)
1650-1696 Janez Jernej Bosio, trgovec, mestni sodnik in župan
1696-1705 vdova Janeza Jerneja Bosia (Bossio)
1705-1771 Matija Warnus in dediči
1771-1795 Franc (?) Jožef Belloti
1795 Alojzij Zittrer in nato Rozalija Zittrer
1817, 1822 in
1840
Ignacij Bernbacher
1849, 1853 Ludovika Friedrich, roj. Bernbacher
1876 Marija Ludovika Friedrich
1901 Friedrichovi dediči
1938 Josipina Selovin
Mestni trg 14, Hišo je zgradil Gašper Hochstetler okoli 1560 do 1570 na mestu ene
Pod trančo 2 polovice mesarske stojnice. Okoli 1755je bila prezidana iz prvotno dveh
(r. 53, h. 282, 234, sed. st. 
št. 251)
patidenčnih hiš v eno.
1. hiša proti o. 1560 - o. 1580 Gašper Hochstetter, trgovec in mestni sodnik
Cankarjevemu o. 1580-1601 njegova hči Maruša, por. z Gregorjem Forstnerjem, mestnim sodnikom,
nabrežju in nato z Volkom Haanom
1601 - o. 1608 Volk Haan
o. 1608-1614 Ahac Amšel (Ambschl), veletrgovec in mestni sodnik
1615-1635 dediči Ahacija Amšla
1636-1637 Janez Friderik Räuber
1638-1661 Krištof Tropp (pl. Troppenau)
99
1662-1670
1671-1730
1731-1788
1788
1788
1818
1836, 1840, 1853
1876
1901, 1938
dediči Krištofa Trappenaua
Mihael Filipič (Phillipitsch), padar, in njegovi dediči 
Leopold Caharija pl. Rastem /Počivalnik/, lastnik sosednje 
Kocijančičeve hiše
Jožef, Rozalija in Miha Evstah baron pl. Rastem
Janez Krstnik Jager
Marija Zach
Gustav Haimann / Heimann
Henrik Martin Heimann, Franc Krisper
Feliks Urbanc
dalje kot pri 1. hiši
2. hiša na vogalu 7-1549 Bernard Reisinger, jermenar in meščan, in njegova žena
Mestnega trga in Pod Radigunda
trančo 1549-7 Radigunda Reisinger, por. z Martinom Cirmanom
1600-1615 Jurij Cirman (Zierman), jermenar
1616-1622 Uršula Cirman, vdova po Juriju Cirmanu
1623-1632 dediči Jurija Cirmana
1633 vdova Urša Cirman
1634-1649 Andrej Kocijančič, trgovec (kramar)
1650-1673 dediči Andreja Kocijančiča
1674-1731 Janez Franc Kocijančič (Khozianzitsch) pl. Khiizenthall
7-1731 Suzana pl. Wrembfeld
1731-1788 Leopold Caharija pl. Rastem
100
Mestili trg 15,
Cankarjevo nabrežje 29 
(r. 54, h. 281, 235, sed. st. 
št. 254)
Ena patidenčna hiša.
7-1569 Harmučevi (Harmutsch) dediči
1569-1571 Anton Tavčar (Thautscher), odvetnik v Stični
1571 Franc pl. Scheyer
1600 dediči Franca pl. Scheyerja
1601-1614 Ahac Amšel (Ambschl), trgovec in mestni sodnik
1615-1635 Amšlovi dediči
1639-1649 Francisco de Fiore (Fior) / Sanfior, dr., zdravnik
1650-1651 Sanfiorovi dediči
1652-1689 Francisco de Coppinia (von Khoppin), dr. med.
1689-1708 Coppinijevi dediči
1709-o. 1753 Anton pl. Janežič (Janesitsch), župan, in njegovi dediči
o. 1753-1771 Jakob Štrukelj (Struckhl), medičar
1771-1800 Mihael Pintar (Pinter), mestni sodnik, in žena Marija Ana
1800 Helena Pintar (Pinter)
1832 Ana Pintar (Pinter)
1835, 1840 Jožef Cilli
1847 Marija Cilli
1853 dediči Jožefa Cillyja
1876 Lovrenc Mikuž (Mikusch)
1901 Adolf Mikuž (Mikusch)
1938 Oton Mikuš
101
Mestni trg 16, Ena patidenčna hiša.
Cankarjevo nabrežje 27 7-1570 Dionizij Staudacher, meščan
(r. 55, h. 280, 236, sed. st. 1570 Volk pl. Schnizenpaimb, baron Soneški (zu Sonnegg)
št. 255) 7-1599 Karel pl. Dietrichstain, baron, pol hiše
1599 Eva pl. Schnützenpamb
1599-0. 1610 Matija Khalchgruber
o.l 610-1623/24 njegovi dediči
1624/26-1638 Melhior Forest (Forrest, Farrest)
7-1645 Marija Magdalena Forest
1639 (?)-1654 dediči Melhiorja Foresta
1654-1682/83 Janez Krstnik Petek (Pettikh) pl. Pettenegkh (Pettenekh)
7-1705 Janez Adam pl. Pettenegkh, proviantni upravnik morske meje
1705-1709 vdova Marija Terezija pl. Pettenegkh
7-1739 Jurij Adam pl. Pettenegkh, prov. upr. morske meje in prisednik deželnih 
stanov
7-1751 Marija Ana pl. Pettenekh
do o. 1754 dediči pl. Pettenekha
o. 1754-0. 1772 Janez Jurij Novak (Nouak)
o. 1772-1788 Marija Frančiška Novak (Nouak)
1789 Jurij Novak (Nouak), Leopold Frörenteich
1822, 1840 Leopold Fröhrenteich
1843 Henrik Guenzler, Janez Pickhart
1853 Janez Pikhardt, nato Edmund Terpin
1876 Žiga Schneider
1901 Fran Kollmann
1938 Leo Blinc, dr.
102
Mestni trg 17, Dve patidenčni hiši z enotnim lastništvom že pred letom 1600. Hišo je
Cankarjevo nabrežje 25 cesar Ferdinand 13. septembra 1563 oprostil. Imenuje se tudi
(r. 56, h. 279, 237, sed. st. Hallerjeva, Haggova, Vidičeva, Ravbarjeva in Lachenheimova. Tu je
št. 258) leta 1769 umrl slikar Fortunat Bergant. Leta 1792je tu kavarna. Med
letoma 1835-1840je v njej prebival France Prešeren.
1570 Haller
1600-1623 Hallerjeva hiša (Hallerische Behausung)
7-1624 vojvoda Urh Kromavški (zu Cromoch) in knez Eggenberški
1624-1626/27 Janez Zieglfest, deželni svetnik in gradnik na gradu v Ljubljani
7-1631 vdova Katarina Trekhaus, roj. Zieglfest
7-1691 vdova Marija Sidonija pl. Lachenhaimb, roj. Zieglfest
do 1705 dediči Janeza Zieglfesta
1705-1725 Janez Herbart Auersperg, grof
1725-1760 Franc Henrik Jožef pl. Raigersfeldt zu Adlershoffen
1760-1783/1815 Volk Daniel pl. Erberg, baron
1815 Jožef Erberg, baron
1816 Janez Krstnik Aichholzer
1836, 1840 Jožef Aichholzer
1876 Stirska eskontna banka
1901 Henrik Kenda
1938 Ivan Kenda
Mestni trg 18, Ena patidenčna hiša.
Cankarjevo nabrežje 23 1600-1615 Franc Gal / Gol
(r. 57, h. 278, 238, sed. st. 1616-1618 Vid Jakob pl. Egkh
št. 259) 1619-1623 Lenart Vischkoi, trgovec
103
1624-1638 
1639-?
1640-1686 
1686-1696
dediči Lenarta Vischkoia
Gregor Kunstelj
dediči Gregorja Kunstlja
Marko Anton Kunstelj, poplemeniten baron Polhograjski / pl.
Billichgrätz (von Pillichgratz)
1700-1706 Janez Herbart Turjaški (von Auersperg), nato vdova Marija Konstancija 
Auersperg in sinovi
1706-1720 
1721-1733 
1734-1756 
1756-1791 
1791 
1823 
1833 
1836 
1843 
1876 
1901 
1938
Franc Adam pl. Lamberg, grof
Franc Anton Obreza (Obresa), trgovec in pivovarnar
Franc Jeronim Obreza, dr. med.
Matija Barthalotti, trgovec in župan
Janez Mihael Kuk (Kuck), trgovec in župan
Alojzija Lukman
Jožef Lukman
Jurij Šantelj (Schantel)
Franc in Amalija Šantelj (Schantel)
Franjo in Amalija Schantel
Fran Schantel
Karol Soss
Mestni trg 19,
Cankarjevo nabrežje 21 
(r. 58, h. 277 in r. 59, h. 
276, po 1805 h. 239, sed. 
st. št. 263) 
1. hiša
pred 1600-1618 
1618-1635
1636-1641
Dve patidenčni hiši. Druga je bila znana kot Grafova hiša. Okoli leta 
1787je Janez Krstnik Hartl prezidal obe hiši v eno stavbo.
Nikolaj Stili, trgovec
Aleš Frey (Alex, Alesius Frey)
dediči Aleša Freya
104
1642-1660 
1661-1666 
1666-1716 
1716-1733 
1734-1750 
1750-1773 
1774-1780 
1781-1818
1818
1824
1839, 1840 
1848
1853
1858, 1877 
1883
1887 
1896
1901
1908
1938
Domenico Brogiol
Dediči Domenica Brogiola
Meščanski špital
Franc Anton Obreza (Obresa)
Franc Jeronim Obreza, dr., zdravnik
Andrej Jožef Mihelič (Michellitsch), odvetnik in pivovarnar
Matija Bartolotti (Barthalotti), trgovec in župan
Janez Krstnik Hartl, trgovec
Njegova hči Jožefa, por. Laurin
Morie, Viljemina, Franc, Anton in Ferdinand Laurin
Franc Gregel/Gregl, trgovec
Albert Samassa
Franc Gregl
Marija Gregei
Marija Krisper, Ana Samassa in Franc Gregei
Jožef Vincenc Krisper
Elza Samassa in Berta Winkler, roj. Samassa, baronica
Josip V. Krisper
Berta Winkler in Elza Galle
Viktor in Franc Schiffrer
2. hiša do 1551
1551
1594
1600-1603
Andrej Hell, kotlar 
Krištof Graff, vrvar 
Jurij Lenkovič 
Janez Ludovik Sauer
105
Mestni trg 20,
Krojaška 1
(r. 60 in 61, h. 275, 240, 
sed. st. št. 264)
1. polovica
(r. 60, h. 275, 240)
1604-1625 Janez Krstnik Ghidinelli (Gidineli), imenovan tudi Bernardini, trgovec in 
župan
1626-1681 Bernardinijevi dediči
1681-1721 Jakob Lokatelli (Giacomo, Jacomo Locatelli)
1721-1787 Matija Kristijan (Christian), nato njegov istoimenski sin
1787-? Janez Krstnik Hartl, trgovec
Leta 1623 se hiša razdeli na dve polovici. Dve patidenčni hiši, ki staže 
leta 1771 dobili enotno hišno številko.
1600-1603
1604-1606 (?)
1607 (?)-1616 
1616-1622
Slatinškovi (Slatinschekh) dediči
Marko Kranjec (Marx Crainer)
Slatinškovi dediči
Tomaž Lukančič (Thoman Lucantschitsch, Luckhantschitsch)
Ena patidenčna hiša.
1623-1625 Janez Krstnik Bernardini
1625-1681 dediči Janeza Krstnika Bernardinija
1689-1721 Jacomo Locatel
1721 - o. 1755
o. 1755 -0. 1770
o. 1770 -o. 1800
o. 1800-1814
Matija Kristijan (Christian), trgovec, mestni sodnik in župan, leta 1721 
pridobi tudi drugo polovico
Franc Anton Mordax pl. Portendorff, baron (2 hiši)
Sebastijan Kristan (Christan), voščenkar, in žena Klara, do leta 1792 ima 
celo hišo, nato samo polovico
Antonija in Jožefa Srnec (Sernitz)
106
1814
1828
Antonija Blank
Matevž Krašovec (Kraschovitz), dobi tudi drugo polovico
2. polovica
(r. 61, h. 275, 240)
Okoli leta 1755 prezidana iz dveh patidenčnih hiš v eno.
Ena patidenčna hiša.
1623-1635 Tomaž Lukančič (Lucantschitsch)
1636-1652 dediči Tomaža Lukančiča
1652-1658 dediči Janeza Benčiča (Wentschitsch)
1659-1685 Matija Niderle, rokavičar
1686-1721 Andrej Stattschreiber
1721-1792 isti lastniki kot pri L polovici hiše
1792 Tomaž Kristan (Christan), nato Ignacij Hutterstrasser in žena
1822 Antonija Blanc ter Ignacij in Marija Hutterstrasser
1828 in Matevž Krašovec (Kraschowitz)
1840-1853
1876 Franc Fortuna
1901 Ivan Pogačnik
1938 Janko Pogačnik, F. Pogačnik
Mestni trg 21,
Krojaška 2
(r. 68, h. 274, 259, sed st.
št. 284)
1. hiša
2. pol. 16. st. 
7-1604
1635-1640 
1641-1652 
1653-1678 
1679-1680
Vincencij Watz (Waaz)
Watzovi dediči
Jurij Ernest Järig (Jarrig)
Janez Benčič (Wentschitsch), trgovec 
dediči Janeza Benčiča
Carlo Ricardi (Riccardi)
1681-1729 dediči Carla Ricardija
1729-0. 1770 Jožef Hueber / pl. Hubenfeldt, trgovec in mestni sodnik (lastnik še dveh 
sosednjih hiš)
o. 1770-1795 Matevž Franc Kristan (Christan)
1795 Sebastijan Kristan (Christan) in Janez Lusner, dr.
1801 Janez Lusner, dr., nato Jožef Alton
1811 Katarina Alton
1836 Silvester Homann
1847 Helena Homann
2. hiša 1600-1609 dediči Vincenca Waza (vdova Ana in sin Peter)
1609-1617 Gregor Hlebanja (Chlebaina, Chlebania), mestni sodnik
1617-1623 dediči Gregorja Hlebanje
1624-1631 Lovrenc Siromak (Syromakh, Seramakh, Soromakh, Saramakh), 
gostilničar
1632-1658 vdova in dediči Lovrenca Siromaka
1659-1680 Mihael Kariš (Kharisch), verjetno gostilničar
1681-1728 Kariševi dediči
1729-? Jožef Hueber, mestni sodnik in trgovec
1876, 1901 Vaso Petričič
1938 Ivan Samec
Mestni trg 22,
Ključavničarska 2
Ena patidenčna hiša.
(r. 77, h. 273, 260, sed. st. 16. st. Andrej Frankovič
št. 285) 7-1600 Avguštin Kheberl
108
Mestni trg 23
(r. 78, h. 272, 261, sed. st. 
št. 286)
1601-1618 
1619-1621 
1622-1628 
1630-1651 
1652-1672 
1673-1716 
1716-1720 
1720-1748 
1748-1756 
1757-1764 
1764-1806
1806
1815, 1822
1837, 1840 in 
1853
1876, 1901 
1938
Urh Novak (Nouakh) 
dediči Urha Novaka 
Janez Hiller, trgovec 
Millerjevi dediči 
Gregor Jerlich 
dediči Gregorja Jerlicha 
Anton pl. Janežič (von Janeschitsch) 
Martin Mariner, trgovec 
Anton Filip Mariner 
vdova Marija Ana Mariner 
Anton Domian, trgovec 
Franc Ksaver Domian 
Gašper Kanduč / Candutsch 
Franc Ksaver Souvan
Franjo X. Souvan
L Kump, Bogdan Kump (Ključavničarska 2)
Ena patidenčna hiša.
1587 Sebastija Ferg(er) iz Črnuč (Tschernutsch)
1600-1603 Sebastijan Ferk (Ferch)
1604-1622 Franc Pelicerol (Peliceroll, Pellizeroll)
1623-1626 Pelicerolovi dediči
1627-1632 CaharijaHugl
1633-1636 dediči Elije Andriana
109
1636-1646
1647-1670 
1671 - o. 1752 
o. 1753-1800
1800
1801
1850
1876
1901
1938
Mestni trg 24
(r. 79, h. 271, 262, sed. st.
št. 287)
1. hiša 1594-1615
1616-1631
1632-1641
1642-1701
1701-1718
1719-1736 
1736-0. 1754 
o. 1754-1768
1775
1775-1782
1782-1817
Jakob Perdan, pek
Dionizij Neuriser, pek
Neuriserjevi dediči, dediči po Francu Stoku
Peter Andrej pl. Schifferstein
Franc de Paula pl. Schifferstein, nato Franc Karel Weslan
Jožef Serafin Piller
Jožef in Katarina Piller
Jožef in Katarina Piller, nato Marija Laschan
Josip Kobilca
A. Drofenik
Današnja stavba je nastala okoli leta 1755 iz prvotnih dveh patidenčnih 
hiš.
Jurij Drumlic (Drumblitz, Drombliz)
Nikolaj Hrovat (Crabath, Crabat, Crobat)
Mihael Taller, mestni sodnik in poštar
dediči Mihaela Tallerja
Volk Žiga baron Bokalški (von Stroblhoff)
Janez Žiga baron Bokalški
Franc Dominik Milbacher (Müllpacher), poštni upravnik
Janez Mihael Kugkh (Kugg), trgovec in župan
Gašper Anton Kuckh, trgovec
Kukova vdova Marija Rozalija Mulej (Mulle)
Matevž Jožef Mulej (Mulle)
110
1817
1827
1850
1852
1869 
1600-1616
Jurij Mulej (Mulle) 
Henrik Adam Hohn 
Valentin Pleiweiss, dr. 
Jožef Pleiweiss st. 
Jožef Pleiweiss ml. 
Janez Planner
2. hiša 1616 Frankovičevi skrbniki in dediči
1616-1649 Jurij Kajzelj (Khaisel, Khaysell, Kheisel, Khaisl)
1650-1719 dediči Jurija Kajzlja
1719-1751 Domenico Hingerle pl. Heldenhaimb
1752 -0. 1755 Franc Dominik Mülpacher (dve spojeni hiši)
o. 1755-? Janez Mihael Kuk (Kugkh, Kuckh), veletrgovec in župan
1876, 1901 Jožef Pleiweiss
1933 Leon Souvan
Mestni trg 25
(r. 80, h. 270, 263, sed. st. 
št. 288)
7-1551
1551-7
1600-1621 
1622-1628 
1630-1641 
1642-1662 
1665-1672 
1680-1710
Ena patidenčna hiša.
Vid Schelhaimer in žena Ana - verjetni lastnik
Francisco Moscon (Mascann) in žena Maruša - verjetni lastnik
Adam Mazgon (Moscon, Maschkhon, Moschkhan, Maschkhan) 
dediči Adama Moscona (Moschkhan)
Zuan (Zuuan) Marija Bosio, trgovec
dediči Janeza Marije Bosia
Karel Schwüz/ von Schwizen, mestni sodnik
dediči Karla pl. Schwizena
111
1710-1786
1786-1789
1789
1838
1846
1849
1851
1858
opat Alarms in samostan v Kostanjevici
verski zaklad
Tomaž Podržaj (Poderschey)
Anton Ernest Seeger in Filip Jakob Walland
Frančiška Walland (polovica hiše)
Leopold Fleischman (A. E. Seegerjeva polovica)
Marija Grasselli (Wallandova polovica)
Emanuel Janez Heimann (Fleischmanova polovica), Henrik Skodlar 
(Skodler, Heimannova polovica), Peter Grasselli, poznejši župan 
(Grassellijeva polovica)
1876
1901
Henrik Skodler in Peter Grasselli 
Peter Grasselli in Albertina Ledenik
Mestni trg 26,
Stritarjeva 1
1. hiša na Mest, trgu 26 
(r. 81, h. 269, 264, sed. st. 
št. 289)
2. hiša na Mest, trgu 26 
(ista r., h. in sed. st. št.)
Dve patidenčni hiši. Današnja Krisperjeva hiša stoji na stavbišču 
prvotnih treh hiš: prva je stala poleg št. 25, druga je bila vogalna, tretja 
pa poleg druge v Špitalski (sedaj Stritarjevi) ulici.
1551 dediči Pietra Andriana, Andrianova rodbina do 1645, sledi Jožef Bosio
?
Herman Grienhoffer
7-1551 Mihael Zorc (Schorz)
1551-1570 Jurij iz Laškega (Tiffrer), trgovec in župan, ter žena Suzana (hči Kuenza 
Ehingerja)
1570-1574 vdova Suzana Tiffrer in njen drugi mož Krištof Verlič / Berlič 
(Werlitsch)
1574-7 Piero Andrian, trgovec
112
3. hiša na Stritarjevi 1 (r. 
82, h. 268, 265, sed. st. št. 
290)
?-? Elija Andrian
(1600)-1621 dediči Elije Andriana
1622-1630 Elija Andrian (Adrian)
1631-1643 dediči Elije Andriana
1645-1668 Jožef Bosio
1669-1690 dediči Jožefa Bosia
1691-1712 Jakob Marburger, lectar
1712-0. 1763 Janez Jurij Sitar (Sittar, Sitter), lectar
o. 1763 -0. 1784 Marija Angelo Alborghetti, trgovec in žena Marija Elizabeta
o. 1784-1803 Marija Eliza Alborgetti, od 1795 imajo Alborghettiji obe hiši
1803,1822 Jožef Alborgeti / Alborgetti
1823 Jožefa Alborgetti
1837, 1840, 1853 
in 1876
Jožefa Krisper
1901 Josip in Ivan Krisper
1938 Erik Krisper
1525 (?) Vid Kisi (?)
1551 dediči Piera Andriana (?) kot pri prvi hiši, navaja se tudi Leopold 
Khundtner
1571 gospa Kundtner
1600-1615 Urban Kundtner
1616-1618 dediči Urbana Kundtnerja
1619-1640 Matija Ahačič (Achatschitsch), gostilničar
1642-1655 dediči M. Ahačiča
113
1656 
1657-1670
1671-7
7-1716
7-1719 
1719-1743 
1743-1781 
1781-1782 
1782-1795
1795
1823
Janez Krstnik Ahačič
dediči Matije Ahačiča
Janez Matija Casimirius / Cassimirius, dr. iur.
njegov sin Anton Leopold Casimiri, dr., ograjni odvetnik kranjskih 
deželnih stanov, nato vdova Ana Marija Casimiri, roj. Skharnisch 
Casimirijevi dediči
Anton Raab, tiskar in knjigar
Lovrenc Jakob Umnik (Vmbnikh), trgovec
Marija Ana, vdova Lovrenca J. Umnika (Umnigg)
Janez Valentin Sernec (Sernitz) in žena Jožefa
Franc Hojnik (Hoinig), nato Jožef Alborgeti
Jožefa Alborgetti
dalje kot pri 2. hiši
Mestni trg 27
(r. 8, h. 193, 314, sed. st. 
št. 341)
Ena patidenčna hiša.
do o. 1480 Matija Črnovrh, meščan
o. 1480-1535 Peter Glatvensteiner
1535 Veronika (hči Matije Črnovrha), vdova Petra Glatvensteinerja
7-1548 Janez Glatzenstainer (ki hišo zamenja z Urhom Steidlerjem / Steudlerjem 
na Starem trgu)
7-1564 Urh Steudler, dr. med. in celovški stanovski fizik
1564 Marjeta Čavelj, vdova Jurija Čavlja (Tschaulle, Tschaull), dr. in okrajni 
svetnik, Čavljeva hiša
o. 1588-1612 Jožef Čavelj (Tschaul), župan
114
1613-1649 
?-1651 
1649/1651-1942
Mestni zid za Ljublja-
nico - desni breg med
obema mostovoma
Stritarjeva 1 - glej 3.
hišo Mestni trg 26
Stritarjeva 3
(r. 83, h. 267, 266, sed. st.
št. 291) 1567-1571
1571
7-1600
1601-1616
1617-1653 
1653
1653-1669
1669-1674
1674-1677
1678-1719
1720-1734
dediči Jožefa Čavlja
Suzana Čavl, nato leta 1651 jezuti
mesto Ljubljana
Hlev pri špitalskih vratih, stolp v obzidju za vodo, hišica pri Špitalskem 
mostu, spodnji stolp ob vodi, hiša za zidom, drvarnice, stara orožarna 
(Zeughaus), gornji stolp ob vodi - tu sledimo najemnike
Ena patidenčna hiša.
Mihael Vrbec (Werbetz), mestni svetnik, in žena Marjetica (Maretl)
Andrej Valch (Falkh), lekarnar in mestni sodnik
vdova Neža Valch, por. Vrbec
njen mož Krištof Vrbec (Verbez), sin Mihaela Vrbca
dediči Krištofa Vrbca
Marija Sidonija Competer
Danijel Bavčar (Wautscher, von Wautschern), ces. svetnik in vicedomski 
tajnik ter njegova žena Marija Salome, roj. Hofman
njegov sin Adam Ignacij pl. Wautschern
Bavčarjevi dediči
dediči Marije Salome pl. Wautschern
vdova Marjeta Križaj (Chrischain) in njena hči Uršula Mulič 
(Mullitschin)
115
1735 -0. 1763 
o. 1764-1778
1778
1781
1807
1810
1826
1849-1857
1857
1887
Stritarjeva 5
(r. 84, h. 266, 267, sed. st.
št. 292)
1600-1606
1607-1630
1631 
1632-1636 
1637-1639 
1640-1677 
1678-1729 
1729-1737
1737 -0. 1754 
o. 1754 -0. 1770 
o. 1770-o. 1798
Primož Podviz (Poduiss), pek in krčmar in žena Marija
Gregor in Marjeta Jeraj (Jerey), pek
Urša Werner, roj. pl. Hubenfeld
Valentin Mahkot (Machkott), krznar, in žena Urša
Peter Venazzi, kavarnar in tovarnar čokolade
Josip Rovan (Ruan), krznar
Jožef Herman, kavarnar
vdova Neža Hermann, kavarnarica
Jožef Krisper
Janez in Jožef Krisper
Do leta 1636je bila na stavbišču št. 5 in 7 v Stritarjevi ulici ena sama 
hiša, od leta 1637 naprej pa se tu beležita dve hiši.
Gregor Komar (Chomar, Comor, Camar), višji rudarski sodnik
dediči Gregorja Komarja
Jurij Komar (Khomar) in Janez Ständler
Mihael Zinser, pek
Luka Zaun, krznar
Janez Plank (Plankh), kuhar
Giovanni Marija Menegaglia
Franc Jakob Forstlechner
Primož Podvin (Poduis), pek, in žena Marija
Adam Friderik Reichardt, tiskar
Luka Černe (Tscherne), pek
116
o. 1799-1811
1811
1833
1839
1839, 1840
1853
1876
1901
1933,1938
Stritarjeva 7,
(Ribja ulica 6, sed. Ribji
trg 2)
(r. 85, h. 265, 268, sed. st.
št. 293)
7-1536
1536 -0. 1560 
o. 1560-?
7-1606
1632-1641
1642-1648
1649-1675
1676-1683
1684-1686
Janez Ljubič (Lubitsch)
Leopold Egger, tiskar
Franc, Leopoldina in Julija Egger ter Rozalija Egger
Kajetan Materne
Rozalija Egger / Eger
Leopoldina in Franc Eger
Julij Materne
Anton Klein
Fabiani in Jurjevec
Ena patidenčna hiša. Leta 1528je hišo sezidal in restavriral Volbenk 
Posch (Polž?). V hiši je leta 1562 prebival Primož Trubar. Leta 1792je 
tu gostilna. Po potresu leta 1895 so Ravnikarjevi (na Stritarjevi 7) 
sezidali novo trinadstropno hišo.
Volbenk Posch / Bosch (Polž?), veletrgovec in župan
njegov sin Janez Krstnik Posch (Polž?)
Janez in Jernej Posch (Polž?), sinova Janeza Krstnika Poscha
Gregor Komar; nato do leta 1636 isti lastniki kot pri št. 5 v Stritarjevi 
ulici, tedaj je bila na mestu št. 5 in 7 ena sama hiša -1. i. Komarjeva hiša 
Mihael Zinser, pek
Zinserjevi dediči
Dietrich Khimerle
vdova Ana Khiimerlle
dediči Ditriha Khümerlla
117
1687-1722 
7-1722
1722-1749 
1749-1766 
1766-1801
1801
1815
1816
1820 
1858
1879
1910
1926
1928
Jakob Pivec (Piuiz, Wiuiz)
Marija Ana Wukar (Stukher?), roj. pl. Wivizheim
Martin Smrekar (Smreckher), deželni stanovski ingresist 
njegov sin Janez Gregor Smrekar, dr. iur.
sestra Janeza Gregorja Smrekarja Marija Terezija Schmidt
Matija Perme, pek, in žena Jožefa
vdova Jožefa Permeta
Tomaž Obrekar in Anton Perme
Anton Perme (pekarija, žitni trg in gostilna) 
njegov sin Anton Perme ml.
Frančiška Ravnihar, roj. Perme
Pozemkova banka v Pragi
Večeslav Breznik in Oskar Fritsch
Večeslav Breznik 
Stritarjeva 9,
Cankar, nabrežje 1 
(r. 86, st. št. 264, 269, po 
1876 st. št. 9) 
1. hiša
7-1594 
1594-1612 
1613-1621 
1621-1656 
1657-1681 
1682-1683 
1684-1752 
1752-1792
dediči Janeza Scheita / Scheidta
Jurij Schillibier (Žilibir, Šilibir?)
Zilibirjeva hiša, davek plačuje Gašper Kušlan (Khuschlan)
Gašper Kušlan
dediči Gašperja Kušlana
Blaž Snedic (Schnediz)
dediči Blaža Snedica
Jernej Čebulj (Zewull), dve hiši prezidani v eno
dalje glej pri 2. hiši na Cankarjevem nabrežju 1
118
Študentovska 1
■ g^eJ Vodnikov trg 2
Študentovska 2,
Vodnikov trg 3
(r. 25, h. 211, 295, sed. st.
št. 322)
Ena patidenčna hiša.
7-1529 Ambrož (Ambros), čevljar
1529 Lovša (Louscha), kmet
1551 Lovša (Lauschin), lastnica
7-1565 Janez Susstiz/ Stusstiz, meščan
1565-1606 (?) Peter Lovša (Louscha, Lauscha, Lausche)
(7)1607-1632 dediči Petra Lovše / Lovšeta
1632-1640 Peter Lovše / Lovša, stolni kanonik
1641-1643 dediči Petra Lovšeta (Lausche)
1645 Gregor Lovše
1646-1651 Janez Andrej Tiboldi
1652-1657 dediči Janeza Andreja Tiboldija
1658-1665 Tomaž Zalaznik (Sallassnikh, Salloschnikh)
1666-1669 dediči Tomaža Zalaznika
1670 Matija Mlakar (Mlakher), krznar
1671-1750 (7) vdova Zofija Schwab in njeni dediči
1735-1752 Marija Ana Toperzer zu Schrottenthurn (Sv. Peter)
1750 (?)-1780 Marija Ana Pacher pl. Creitzsohn
1780-1792 Jožef Karel pl. Sternberg
1792 Klara Rosizio
1819 Franc Rosizio
119
1827, 1840 in
1853
1876
1901
1938
Karel Henke
dediči Gotharda Nolija
Josip in Barbara Nolli, Franja Macak in Ana Kagmus
Franja Jesenšek
Študentovska 3
(r. 19, h. 217, 289, sed. st. 1600-1606
št. 316) 1610-1626
Ena patidenčna hiša.
dediči Tibolta, trobentača
Štefan Mlinar ali Klemenčič / Klemence (Millner, Müller, Clemenetz, 
Clementschitsch, Clementz, krznar, gostilničar
1627-1628 
1630-1645 
1646-1658 
1659-1665 
1666-1677 
1678-1701 
1701-1715
1716-0. 1770 
o. 1771
7-1811
1811, 1822
1833, 1840 in
1853
1876
1901
1938
dediči Štefana Klemenca (Clementz)
Neža, vdova Štefana Klemenčiča
dediči Neže Klemenčič
Baltazar Gaionzell
dediči Baltazarja Gaionzella
Hildeprandt Kheriss (Kherisch, Khöriss, Khörisch, Khariss, Kharisch)
Mihael Sammerl, zidarski mojster
Peter Kavčič, kramar
Anton Zajec (Seiz) in žena Marija Ana
Anton Zajec (Seiz)
Elizabeta Zajec (Saitz)
Antonija Žirovec (Scherautz)
Janez Fabian
Ivan Fabian
Ana Fabian
120
Študentovska 5,
Krekov trg 7
(r. 20, h. 216, 290, sed. st.
št. 317)
Ena patidenčna hiša. Med letoma 1600 in 1603 ni vpisana v davčno 
knjigo.
1604-1630 Curtonijevi (Corthoni) dediči; 1614-1623 Jožef Gandin, dr. med.
1631-1640 Adam Sontner, kanonik
1641-1642 Sontnerjevi dediči
1643-1646 Filip Crainer
1647-1648 Crainerjevi dediči
1649-1651 Urša Hoffman
1652-1654 Janez Benčič (Wentschitsch), svetnik in davkar
1655-1662 Benčičevi dediči
1665-1682 meščanski špital
1683-1708 Janez Krištof Pitorffer (Bittorffer)
1708-1731 Janez Zlatoust pl. Guetthaimb
1731-1771 Jožef Hočevar (Hatscheuer, Gotscheuer, Gotscheur), krčmar, in žena 
Antonija Lucija
1772-1789 Janez Hočevar (Gotscheuer)
1789 Terezija Toman (Thoman)
1819 Gašper in Marjeta Pirc (Pirz)
1829 Marjeta Pirc (Pirz)
1847, 1853 Anton Petan (Pettan)
1876 Simon Obilčnik, nato Albert Gerstenmaier
1901 Marija in Franja Fabian
1938 Anton Kansky
121
Študentovska 7
(r. 21, h. 215, 291, sed. st. 
št. 318)
Ena patidenčna hiša. Leta 1604je bila dvignjena za eno nadstropje.
pred 1600-1636 Nikolaj Hrovat (Crabath, Craboth)
1637-1639 Hrovatovi dediči
1640-1648 Martin Gaber, župnik v Polhovem Gradcu
1649-1654 Gabrovi dediči
1654-1658 Jurij Senovič (Senouitsch)
1659 Matija Lerchinger
1660-1662 Lerchingerjevi dediči
1662-1687 Matija Mlakar (Mlakhar, Mlakher), krznar
1687-1712 Janez Ferdinand Mille (Mülle)
1712-1730 Jakob Kralj (Khraill), krznar
1730 -o. 1765 Gregor Kralj (Khraill), krznar
o. 1765-1773 Marija Elizabeta Kralj (Kraillin)
1773 -0. 1789 Jurij Todter in žena Marija
o. 1789-1802 Martin Mosser, mali urar in žena Marija Julijana
1802 Jožef Moser, nato Baltazar Hoffmann
1810 Jernej Pirne, nato Anton Lukežič (Lukeschitz)
1820 Marija Lukežič (Lukeschizt)
1831, 1840 in
1853
Jožef Miklavec / Miklauz (Miklaut)
1876 Elizabeta Miklauz
1901 Ivana Škof
1938 Angela Kraker
122
Študentovska 9
(r. 22, h. 214, 292, sed. st.
Ena deset, vin. podvržena hiša (domec).
št. 319) 1600-1625
1626-1668 
1669-1679 
1680-1726 
1726-1740
1740-O. 1765 
o. 1765-1795
1795
1840
1853
1876
1901
1923
Študentovska 11
(r. 23, h. 213, 293, sed. st.
št. 320) 1600
1604-1628
1630-1653
1653-1678
1679-1721
1721-1748
1748 -0. 1767 
o. 1767-1793
Matija Hrovat (Khraboth, Crabat), kramar
dediči po Matiji Hrovatu
Jurij Vale (Walle)
vdova Jurija Vala in dediči
Gašper Selan, krojač
Andrej Suhodolnik (Suchodounickh, Suchodomnickh)
Janez Jurij Košak (Koschak)
Primož Jager
Luka Jager, Primož Jager
Luka Jager
Ana Ulrich, roj. Kuntara
Vzajemno podporno društvo
Marija Bajda
Ena patidenčna hiša.
dediči Blaža Boštjana Raka (Ragkh)
Matija Payer, krznar
Payerjevi dediči
Andrej Lavrič (Lauritsch), krznar
Lavričevi dediči; Jernej Babnik, krznar
Adam Greiner in žena Marija
Lenart Stampfel, krznar, in žena Marija
Marija Stampfl
123
1793 Ignacij Absetz (Avsec?)
1803 njegov sin Jernej Absetz (Avsec?)
1829, 1840 in Uršula Absetz (Avsec?)
1853
1876 Helena Koren
1901 Katarina Supan
1938 Fran Žirovnik
Študentovska 13 Ena deset, vin. podvržena hiša (domec).
(r. 24, h. 212, 294, sed. st. 1600-1615 Anton Knafelj (Khnapffl, Khnäffl)
št. 321) 1616-1618 Knafljeva vdova
1619-1651 Mihael Tiršek (Tierschekh, Türschekh), krznar
1651 Ottho
1652-1662 Vincenc Sasserekh (Češarek?), tržni sodnik
1665-1671 Pavel Semen
1672-1684 Semenovi dediči
1685-1751 Janez Robida (Rubida), medičar
1752-1758 Baltazar Robida (Rubida), medičar
1758 Boštjan Kristan (Christan)
7-1817 Antonija in Jožefa Srnec (Serniz), nato Antonija Blanc
1830, 1840 Jožef Peharec (Peharz)
1849, 1853 Peharčevi otroci
1876 Alojzij, Vaclav, Antonija, Jovana Nep. in Marija Peharz
1901 Marija, Ivana in Fortunat Pohlin
1938 Franc Stele
124
Vodnikov trg 2,
Študentovska 1
(r. 18, h. 218, 288, sed. st.
št. 315)
1594-1618
1619-1630 
1631-?
1632-1669
1670-1706
1706-1730
1730 -o. 1754 
o. 1755-1772 
1772-1791 
1791, 1822 
1840 
1848, 1853 
1876 
1901 
1938
Ena patidenčna hiša.
dediči Andreja Dienerja
Tomaž Reringer (Röringer, Röhringer) 
dediči Tomaža Reringerja
Janez Reringer / pl. Rörinberg, župan 
dediči Janeza Reringerja pl. Rerinberga
Janez Franc pl. Kreützberg
Matija Christian, trgovec in župan
Franc Anton Mordax pl. Portendorff, baron
Jožef Pollak
Franc Pollak
Franc Ksav. Pollak
Franc in Ivana Pollak
Janez Fabian
Ivan Fabian
Ana Fabian
Vodnikov trg 3
- glej Študentovska 2
LEGENDA d. k. davčna knjiga r. rektifikacijska številka vpisa v urbar
deset, vin. desetinski vinar s. h. p. seznam hišnih posestnikov
dominik. urh. dominikalni urbar sed. st. št. sedanja stavbna številka
h. prvotna hišna številka s. z. sejni zapisnik
n. u. najemninski urbar ust. p. dat. ustanovno pismo datirano
patidenčna hiša lastniška, prostolastna hiša
125
POJASNILO
Vladislavu Fabjančiču so za Knjigo ljubljanskih hiš in njenih stanovalcev služili naslednji viri: mestne 
davčne knjige, najemninski urbarji, urbarji raznih imenj v mestnem arhivu, muzejskem gradivu, škofijskem in 
stolnokapiteljskem arhivu ter šentpetrskem župnijskem arhivu, inventarji plemičev v Narodnem muzeju, de-
želna deska, ponekod tudi zemljiška knjiga, ljubljanski mestni, sejni in sodni zapisniki ter izvirne in tiskane 
knjige. Večinoma pričenja z letom 1600 (od tedaj so ohranjene mestne davčne knjige) pa nekako do leta 1876. 
Pri večini hiš je posebej navedel tudi imena lastnikov, ki so navedena v tiskanih seznamih hišnih posestnikov 
med letoma 1782 do 1903. Kompletno zbirko teh seznamov hrani Narodni muzej. Ponekod je navedel tudi 
poznejše lastnike po tiskanih seznamih hišnih posestnikov v adresarjih. Poznejše lastnike je vendarle potrebno 
iskati še v zemljiških knjigah, če niso navedeni tu. Podatki o stanovalcih oz. lastnikih hiš do 2. svetovne vojne 
niso vedno zanesljivi, saj so oznake »zusammengespannte« in »zusammengebaute Häuser« narekovali zlasti 
finančni razlogi oziroma finančni interes lastnikov. Pod sedanjo hišno številko je najprej navedena rektifika- 
cijska številka, pod katero je bil objekt vpisan v urbarjih, potem prvotna hišna številka do leta 1805 in nato 
hišna številka med letoma 1805 do 1876. Imena in priimki so pisani slovensko. Vsi priimki, ki imajo 
kakršnokoli posebnost, so v oklepaju izpisani v izvirniku.
126
LITERATURA IN VIRI
Emilijan Cevc, Vedute slovenskih krajev iz začetka 18. stoletja, Kronika VII, Ljubljana 1959, št. 2, str. 80-82 
Marjan Drnovšek, Ljubljana v arhivskem gradivu od začetka 14. stoletja do danes, Ljubljana 1982, razstavni katalog 
Vladimir Fabjančič, Knjiga ljubljanskih hiš in njihovih stanovalcev III, Veliki trg, tipkopis (v ZAL), Ljubljana 1944 
Ferdo Gestrin, Doneski k zgodovini Ljubljane v srednjem veku, Zgodovinski časopis 5, Ljubljana 1951 
Ferdo Gestrin, Oris zgodovine Ljubljane od 16. - 18. stoletja, Kronika XI, št. 3, Ljubljana 1963, str. 139-148 
Bogo Grafenauer, Ljubljana v srednjem veku, Kronika XI, št. 3, Ljubljana 1963, str. 129-139 
Ivan Hribar, Moji spomini I, Ljubljana 1983
Darinka Kladnik, Ljubljanske metamorfoze, Ljubljana 1991
Ivan Komelj, Slovenski kraji in naselja v preteklosti, katalog razstave Narodne galerije v Ljubljani, Ljubljana 1978 
Silvester Kopriva, Ljubljana skozi čas, Ljubljana 1989
Branko Korošec, Ljubljana skozi stoletja - mesto na načrtih, projektih in stvarnosti, Ljubljana 1991
Milko Kos, Srednjeveška Ljubljana, Topografski opis mesta in okolice, Ljubljana 1955 
Ljubljana - podobe iz njene zgodovine (več avtorjev), Ljubljana 1962, 1965
Ljubljanski grad, ureditvene naloge na ljubljanskem gradu, Ljubljana 1968
Josip Mal, Stara Ljubljana in njeni ljudje, Ljubljana 1957
Breda Mihelič, Vodnik po Ljubljani, Ljubljana 1989
G. Ogrin, Ljubljana pred in po potresu, Kronika II, št. 1, Ljubljana 1935, str. 40-47, 130-133
Jelka Pirkovič, Breda Mihelič, Secesijska arhitektura v Sloveniji, Ljubljana 1997
Peter V. Radicz, Alte Häuser I-III, Geschichtserinnerungen, Laibach 1908-191 1, Sonderdruck aus der LaibacherZeitung 
Ksenija Rozman, Runkove vedute slovenskih krajev, ZUZ, Nova vrsta XIV-XV, Ljubljana 1979
France Stele, Valvasorjeva Ljubljana, GMD za Slovenijo IX, Ljubljana 1928 
Viktor Steska, Naši stavbarji minule dobe, ZUZ III, Ljubljana 1923, str. 2-4 
Ivan Stopar, Vojak, potepuh in vedutist Friedrich Bernhard Werner Silesius, Ljubljana 1990
Ivan Stopar, Joseph Leopold Wiser pl. Berg, Ljubljanski vedutist, kaligraf in miniaturist, Ljubljana 1991
Ivan Stopar, Sprehodi po stari Ljubljani, Ljubljana 1992
127
Ivan Stopar, Ljubljanske vedute, Ljubljana 1996
Ivan Stopar, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji -1. Gorenjska, Ljubljana, Grad in dvorci, Ljubljana 1999
Nace Šumi, Arhitektura 16. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1966
Nace Šumi, Arhitektura 17. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1969
Nace Šumi, Arhitektura secesijske dobe v Ljubljani, Ljubljana 1954
Nace Šumi, Gregor Maček, ljubljanski baročni arhitekt, Ljubljana 1958
Nace Šumi, Ljubljana, Zasnova mesta skozi zgodovino, Vodnik, Ljubljana 1977
Nace Šumi, Ljubljanska baročna arhitektura, Ljubljana 1961
Nace Šumi, Naselbinska kultura na Slovenskem, Urbana naselja, Ljubljana 1994
Nace Šumi, Slovenija, umetnostni vodnik, Ljubljana 1990
Marjan Tepina, Prostor in čas urbanizma in Ljubljane urbane, Ob stoletnici urbanizma 1895-1995, Ljubljana 1996
Vlado Valenčič, Ljubljansko stavbeništvo v prvi polovici 19. stoletja, Kronika XVII, št. 2, Ljubljana 1969, str. 72-84
Vlado Valenčič, Ljubljansko stavbeništvo od srede 19. stoletja do začetka 20. stoletja, Kronika XVIII, Ljubljana 1970, 
str. 135-146
Vlado Valenčič, Oblikovanje Ljubljane v prvi polovici XIX. stoletja, Kronika XIV, št. 3, Ljubljana 1966, str. 141-152
Vlado Valenčič, Prebivalci in hiše stare Ljubljane, Kronika V, št. 3, Ljubljana 1957, str. 111-123
Vlado Valenčič, Zgodovina ljubljanskih uličnih imen, Ljubljana 1989
Sergij Vilfan, Nekaj vprašanj iz zgodovine stare Ljubljane, Kronika IV, št. 3, Ljubljana 1956, str. 132-149
Sergij Vilfan, Zgodovina ljubljanske mestne hiše, Knjižica Kronike, zv. 4, Ljubljana 1958
Aleš Vodopivec, Arhitektura Ljubljane, Ljubljana 1978
Ivan Vrhovec, Die Wohllöbliche landesfürstl. Hauptstadt Laibach, Laibach 1886
Josip Wester, Momenti v razvoju Ljubljane od 1787-1821, Kronika I, št. 1, Ljubljana 1934, str. 23-27
Zgodovina Ljubljane, prispevki za monografijo, Gradivo s posvetovanja o zgodovini Ljubljane, 16. in 17. novembra 1983 
v Ljubljani, Ljubljana 1984
Fran Zwitter, Začetki ljubljanske meščanske naselbine, RSAZU L razred 5, Ljubljana 1966
Nevenka Židov, Ljubljanski živilski trg, odsev prostora in časa, 1920-1940, Ljubljana 1994
128
ŠTEVILČENJE HIŠ, LOKACIJSKE OZNAKE IN STANOVALCI IZBRANIH HIŠ NA 
MESTNEM IN CIRIL-METODOVEM TRGU V 19. STOLETJU
Sonja Anžič
Pomembnost, razvoj in videz določenega kraja, mesta, mestnega predela so odvisni od lege, kjer se nahajajo, 
funkcij, ter prebivalcev, ki živijo v določenem okolju.
Obravnavani predel, Mestni trg z okolico in Ciril-Metodov trg, zgodovinsko sodi med eno od treh naj- 
zgodneje razvitih naselbin; to je Mesto. Obenem je bil to in je osrednji, najpomembnejši del mesta, kjer sta 
magistrat in stolnica, predstavnika tako posvetne kot cerkvene oblasti v mestu.
Ko se danes ozremo po Mestnem in Ciril-Metodovem trgu, vidimo strnjeni niz povečini tronadstropnih hiš. 
Tabla na pročelju marsikatere stavbe opazovalca seznani, da stoji pred kulturnim spomenikom. Umetnostno-
zgodovinski opis hiš z navedbo njihovih lastnikov in stanovalcev ter dejavnosti, ki so se v njih vršile, ponudijo 
zainteresiranim dokaj popolno sliko o zgodovini določene hiše in s tem posredno tudi zgodovino tistega predela. 
Ta slika je toliko bolj popolna, kolikor več virov o življenju in delu v mestu seje ohranilo v prejšnjih stoletjih.
Viri, ki se nanašajo na hiše in njihove prebivalce v obravnavanem predelu Ljubljane in jih hrani Zgodovinski 
arhiv Ljubljana, so dokaj številni in bogati z informacijami. Najzgodnejši viri so listine, predvsem tiste, ki so bile 
izstavljene zaradi poslov z nepremičninami. Od leta 1600 dalje so ohranjene mestne davčne knjige in mestni 
urbarji. V njih so vpisani v določenem okolišu bivajoči davčni zavezanci in zavezanci urbarskih dajatev. Ohra-
njeni so zapisniki sej ljubljanskega občinskega sveta z nekaterimi prekinitvami vse od leta 1521 dalje, računske 
knjige mesta Ljubljane, kjer se v prilogah prihodkov in izdatkov mesta dostikrat posredno najdejo podatki o 
129
krajevnih označbah ter prebivalcih mesta. Popisi prebivalstva mesta Ljubljane pa so "neizmerno velik zaklad"1 za 
raziskovanje in poznavanje tako stanovanjske kulture kot tudi stanovalcev določene hiše. Popisi prebivalstva, v 
preteklosti imenovani ljudska štetja, so se, tako kakor tudi še danes, izvajali zaradi praktičnih potreb državne 
uprave, ki zahteva razne podatke o svojih državljanih. Da imajo ljudska štetja že precejšnjo tradicijo, saj so se 
vršila že v stoletjih pred Kristusom, nam govorijo razni zgodovinski viri.2 Vemo sicer, da so se popisi izvajali, 
ohranjeni so tudi sumami podatki, ki so bili dobljeni na podlagi popisov, toda konkretni material, kije nastajal pri 
popisih, do 19. stoletja večinoma ni ohranjen. Tudi za 19. stoletje je ohranjenost, razen za mesto Ljubljana, dokaj 
redka. Zgodovinski arhiv Ljubljana hrani originalne popisne pole prebivalstva mesta Ljubljane od leta 1830 dalje. 
Prve pole so se imenovale Aufnahms=Bogen, izpolnjevali pa so jih med letoma 1830-1850. Naslednji popis 
prebivalcev mesta Ljubljane je bil izveden leta 1857, in sicer na podlagi cesarjevega ukaza z dne 23. marca 1857. 
Popisne pole nosijo ime Anzeigezettel in vsebujejo naslednje podatke: ime in priimek stanovalca oziroma 
stanovalke, leto, mesec in dan rojstva (največkrat je sicer izpolnjeno samo leto in včasih tudi mesec, dneva pa 
skoraj ni zaslediti), vero, poklic oziroma položaj v družbi, stan, prebivališče, navzočnost ali nenavzočnost, 
opombe in stanje živine (vrsta in število). Čez dvanajst let, 29. marca 1869, je bil sprejet novi Zakon o ljudskem 
štetju, kije določal, da se v letu 1870 izvede ljudsko štetje, in to na stanje 31. decembra 1869, da se istočasno s 
štetjem prebivalstva opravi tudi popis živine, da se drugo štetje izvrši na stanje 31. decembra 1880 in tako naprej 
vsakih deset let. Popisne pole iz leta 1880 vsebujejo podatke o stanovalcih: ime (tu se navajajo priimek, krstno 
ime, plemiški pridevek in stopnja plemstva), spol, rojstno leto, vera, stan, poklic oziroma delo, s katerim se kdo 
ukvarja, rojstni kraj, domovinstvo, pričujočnost, nepričuječnost in opombe. Nadalje je popisana še živina, ki pa 
1 Tako označuje popise prebivalstva dr. Andrej Studen v prispevku Popis prebivalstva - neizmerno velik zaklad Zgodovinskega arhiva Ljubljana, 
Arhivi, Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije, letnik XXII, št. 1-2, str. 187. Andrej Studen je na podlagi popisov prebivalstva izdelal 
socialnozgodovinsko analizo izvora in poklicne strukture stanovalcev izbranih ljubljanskih ulic iz let 1869-1910; Pedenarca, ksel, kelnarca, 
Žnidar, Gradivo in razprave 13, Ljubljana 1993.
2 O zgodovini popisov različnih oblik in namenov je pisal Lojze Pipp, O zgodovini statistike, ljudskih štetij in popisov prebivalstva, Kronika 
slovenskih mest, letnik I, leto 1934, str. 195-201 in 306-310.
130
za obravnavani predel ne pride v poštev. Kot je predpisoval prej omenjeni zakon, so se popisi prebivalstva 
izvajali potem na vsakih deset let. Od leta 1880 dalje so popisovali tudi občevalni jezik. S prebiranjem popisnih 
pol hiše dobijo svojo vsebino in življenje. Izvemo namreč, kdo je živel v določeni hiši, s čim se je ukvarjal, od 
kod je prišel, če ni bil iz Ljubljane, kako številne so bile nekdaj družine, v kakšnih stanovanjih so živeli, kako 
dolgo so živeli v stanovanju. Raziskave na podlagi navedenih virov so zanimive, vendar možne samo v primeru, 
ko sta nam poznana nastanek in razvoj krajevnih označb in numeracije hiš.
Preden pogledamo v stanovanja nekaterih hiš na Mestnem in Ciril-Metodovem trgu, se dotaknimo še razvoja 
uličnih imen in numeracije hiš v Ljubljani. Z razvojem, širitvijo in množenjem hiš v določenem mestnem 
predelu so se oblikovale natančnejše lokalizacije oziroma krajevne označbe sprva mestnih predelov, kasneje 
cest in ulic ter hiš. Zgodovino ljubljanskih uličnih imen je raziskal dr. Vlado Valenčič. V svoji objavljeni 
raziskavi je zapisal, da se tudi v poimenovanju in spreminjanju krajevnih označb predelov določenega mesta 
izraža del mestne zgodovine.3 Prenekatera ulica in mestni predeli so namreč dobili ime po dejavnosti, ki se je 
tam opravljala, po načinu nastanka ali določeni značilnosti tistega področja. Na eni strani nam krajevna imena 
lahko marsikaj pojasnijo, po drugi strani pa je poznavanje lokalizacije in numeracije določene hiše potrebno, da 
ji lahko sledimo po virih, ki so se ohranili.
3 Vlado Valenčič, Zgodovina ljubljanskih uličnih imen, Ljubljana 1989, str. 6.
4 Vlado Valenčič, Zgodovina ljubljanskih uličnih imen, Ljubljana 1989, str. 22.
Krajevne označbe oziroma ulična imena so se skozi stoletja oblikovala in se spreminjala med prebivalci 
zaradi lažje in nazornejše lokacije. Ti procesi so se sprva odvijali neodvisno od mestne in državne uprave. 
Mestne in državne oblasti so imena, razširjena med ljudstvom, uporabljala po potrebi. Za natančnejšo označitev 
hiše ali zemljišča so navajali imena lastnikov in sosedov. Posluževali so se tudi navajanja pomembnejših, 
predvsem javnih zgradb, cerkva, samostanov, mestnih vrat in mostov.4 Količina, urejenost in zanesljivost 
podatkov na tem področju prične bistveno naraščati od druge polovice 18. stoletja dalje in gradivo, ki jih 
vsebuje, je večinoma nastalo kot rezultat uvedbe okrepljene in urejene centralne državne uprave in organiziranja 
131
njenih organov v posameznih deželah habsburške monarhije. Predpogoj da je država od svojih državljanov 
lahko pobrala čim več denarja oziroma jim naložila določene obveznosti, je bil, daje imela pregled nad njimi, 
tako po številu kot lokaciji njihovih bivališč in posesti. Ulična imena še niso bila tako splošna in priznana, da bi 
ustrezala vsem potrebam, poleg tega pa tudi sama niso bila dovolj za točno lokalizacijo. Tako je bila v Ljubljani 
leta 1770 izvedena hišna numeracija, ko je vsaka hiša dobila svojo številko. Ljubljano so razdelili na krajevne 
enote, ki sojih imenovali števni oddelki, in v okviru teh so hiše številčili.5 Takratna razdelitev je bila naslednja: 
Mesto (obsegalo je obzidani del), Karlovško predmestje, Trnovo, Krakovo, Gradišče, Kapucinsko predmestje, 
Šentpctrsko predmestje, Poljane in Kurja vas. Numeracijo so izvedli aritmetično glede na obstoječe stanje. Tako 
oštevilčenje po vrstnem redu je doseglo svoj namen samo za predele, ki so bili že ob številčenju izoblikovani, 
se pravi, da se niso širili ali popolnjevali z novimi zgradbami. Aritmetično številčenje namreč pomeni, da je 
novo zgrajena hiša dobila številko, kije bila takrat na vrsti, ne glede na to, kje je stala. Zato je prihajalo kasneje 
do prenumeracij hiš ali določitev števnih oddelkov. Od izvedene numeracije hiš v Ljubljani leta 1770 lahko 
sledimo raznim seznamom oziroma razvidom lastnikov hiš v Ljubljani, nastalih na podlagi izvedb raznih uredb 
državne ali mestne uprave. Nekateri izmed seznamov vsebujejo tudi primerjalno tabelo starih in novih številk 
oziroma starih in novih nazivov raznih mestnih predelov in nas tako opozorijo in podajo vpogled v spremembe. 
Omenjena prva numeracija hiš v Ljubljani leta 1770 je bila spremenjena že pred letom 1805. Iz leta 1805 je 
namreč ohranjen seznam hišnih lastnikov,6 ki vsebuje poleg navedbe lastnikov hiš tudi preglednico starih in 
novih hišnih številk. Števni oddelki so ostali enaki kot v letu 1770, in sicer: Mesto (hišne številke od 1 do 314), 
Šentpetrsko predmestje (hišne številke od 1 do 145), Kapucinsko predmestje (hišne številke od 1 do 74), 
Gradišče (hišne številke od 1 do 70), Poljansko predmestje (hišne številke od 1 do 84), Karlovško predmestje 
(hišne številke od 1 do 21), Kurja vas je imela 15, Trnovo 77 in Krakovo 75 hiš. V okviru navedenih števnih 
oddelkov so sicer navajali več krajevnih označb zaradi lažje orientacije. Za nas je zanimiv števni oddelek
5 Vlado Valenčič, Zgodovina ljubljanskih uličnih imen, Ljubljana 1989, str. 22.
$ Verzcichniß der Hausinhaber in der Hauptstadt Laibach und den Vorstädten nach dem alten und neuen Conscription-Numcrus, 1805.
132
Mesto, saj sta Mestni in Ciril-Metodov trg skupaj s Stritarjevo in vsemi prečnimi ulicami na tem predelu 
spadala pod oznako Mesto. Numcracija hiš je tekla po naslednjem redu: od Magistrata, ki je imel številko 1 
proti sv. Jakobu po levi strani skozi Karlovška vrata do Žabjaka in nazaj proti Čevljarskemu mostu, kjer je 
prestopila Ljubljanico, se nadaljevala na Bregu, Novem trgu, Gosposki in Židovski ulici, se vrnila nazaj čez 
Čevljarski most in po Cankarjevem nabrežju preko Stritarjeve ulice tekla do Poljanskega predmestja in se v 
Študentski ulici obrnila nazaj proti Magistatu in se zaključila s hišno številko 314. Seznam hišnih lastnikov iz 
leta 18157 je glede numeracije in razdelitve Mesta enak že opisanemu. Naslednji seznam je iz leta 18288. 
Numeracija je ostala enaka, glede krajevnih označbe pa je nekaj razlik. Prejšnjo oznako Mesto so nadomestili z 
Notranjim mestom, ki je bilo razdeljeno na štiri četrti. Na podlagi enakih razdelitev in numeracije Notranjega 
mesta so bili sestavljeni tudi seznami v letih 1840,9 1853,10 I86011 in 1869.12
7 Verzeichniß der Ilausinhaber in der Hauptstadt Laibach und den Vorstädten nach dem neuen Conscriptions-Numerus, Laibach 1815.
8 Verzeichniß der Hausinhaber in der Provinzial Hauptstadt Laibach und den Vorstädten sammt ihrer Pfarr=Eintheilung, 1828.
9 Verzeichniß der Hausinhaber in der Provinzial=Hauptstadt Laibach und den Vorstädten sammt ihrer Pfarr^Eintheilung, 1840.
10 Verzeichniß der Haus-Inhaber in der Provinzial-Hauptstadt Laibach und den Vorstädten sammt ihrer Pfarr=Eintheilung, Laibach 1853.
11 Verzeichniß der Haus-Inhaber und der Besitzer der Kramläden in der Elefanten-Gasse zu Laibach, sammt der Pfarr=Eintheilung und dem 
alphabetischen Namens=Vcrzcichnisse, Laibach 1860.
12 Verzeichniß der Hausinhaber und der Besitzer der Kramläden in der Elefanten-Gasse zu Laibach, sammt der Pfarr-Eintheilung und dem 
alphabetischen Namens=Vcrzeichnisse, Laibach, 1869.
13 Vlado Valenčič, Zgodovina ljubljanskih uličnih imen, Ljubljana 1989, str. 52.
V 70. letih 19. stoletja je prišlo do preureditve hišnega oštevilčenja in splošnega poimenovanja ulic v 
Ljubljani. Glavno besedo pri izbiri sistema za oštevilčenje hiš je imel občinski svet. Njegov prvi korak v zvezi s 
tem je bil narejen, ko je na seji 20. januarja 1874 policijskemu in gradbenemu odseku naložil pripravo nume-
racije hiš in poimenovanje ulic.13 Po raznih razpravah in mnenjih na sejah občinskega sveta so na koncu sprejeli 
sistem oštevilčenja hiš, ki gaje predlagal Mihael Winkler, tovarnar na Dunaju. Izbrani sistem, za katerega si je 
Winkler pridobil patent, je bil pred uvedbo v Ljubljani izpeljan že na Dunaju, v Gradcu, Linzu in Brnu in je pri 
hišnem oštevilčenju izhajal od določene centralne točke mesta in uvedel radialne ulice (od centralne točke v 
133
radialni smeri) in prečne ulice (tiste, ki radialne prečkajo). Glede poimenovanja ulic sta prej omenjena odbora, 
ki sta bila zadolžena za to, izoblikovala naslednja načela: 1. vsaka ulica, tudi če ima le eno hišo, vsak trg, vsaka 
cesta mora imeti svoje ime; 2. ista imena se ne smejo ponavljati; 3. v prvi vrsti je treba ohraniti že razširjena in 
uporabljena imena; 4. nova imena naj bi bila dopustna pri ulicah in trgih, ki so brez nazivov ali v primerih, ko 
uporabljena imena niso lepa, npr. Blatna vas, Pasja ulica ... Hišna prenumeracija, izvedena vzporedno z novim 
in starim poimenovanjem ulic, je bila v Ljubljani izvedena oktobra 1876. Letu 1877 izdani seznam hiš in njenih 
lastnikov v Ljubljani14 izkazuje te spremembe, saj navaja nove in stare hišne številke ter nove in stare krajevne 
označbe. Mesto s predmestji je bilo razdeljeno na pet oddelkov. Navedba oddelkov in ulic, pa čeprav so naštete 
po abecedi, naj služi ponazoritvi takratnega stanja. L oddelek (šolski) je obsegal: Barvarsko stezo, Cesarja 
Jožefa trg, Delamske ulice, Kapiteljske ulice, Lingarjeve ulice, Lončarsko stezo, Medarske ulice, Ozke ulice, 
Poljansko cesto, Poljanski nasip, Poljanski trg, Semeniške ulice, Stolbo - Na stolbi, Streliške ulice, Strmi pot, 
Suknarske ulice, Škofijo - Pred škofijo, Šolske ulice, Šolski drevored, Študentovske ulice, Valvasorjev trg, 
Vodnikove ulice, Žitni trg in Živinozdravske ulice. II. oddelek (šentjakobski) je obsegal: Francovo nabrežje, 
Grad - Ulice na grad, Gruberjevo cesto, Hrenove ulice, Karlovško cesto, Kleparsko stezo, Ključavničarske 
ulice, Krojaške ulice, Merosodne ulice, Mestni trg, Prule - Pred Prulami, Reber - V Rebri, Ribje ulice, Rožne 
ulice, Sodarsko stezo, Stari trg, Starinarsko stezo, Sv. Florijan - Sv. Florijana ulice, Sv. Jakob - Sv. Jakoba 
nabrežje, Sv. Jakob - Sv. Jakoba trg, Špitalske ulice, Tesarske ulice, Trančo - Pod trančo, Trubarjeve ulice, 
Vodno stezo, Vožarski pot, Zatiške ulice, Zvezdarske ulice, Zvonarske ulice in Žabjak. III. oddelek (dvomi) so 
tvorili: Beethovnove ulice, Breg, Brv - Pri brvi, Cerkvene ulice, Cojzova cesta, Črevljarske ulice, Dvomi nasip, 
Dvomi trg, Emonska cesta, Franca Jožefa cesta, Gledališka stolba, Gledališke ulice, Gospodske ulice, Gradaške 
ulice, Gradišče, Hilšerjeve ulice, Igrišče - Pred igriščem, Igriške ulice, Kladezne ulice, Knaflove ulice, Knežje 
ulice, Kolezijske ulice, Kongresni trg, Konjušnica - Konjušne ulice, Konjušnica - Pred konjušnico, Krakovske 
ulice, Krakovski nasip, Križevniške ulice, Križevniški trg, Loka - Cesta na Loko, Marijin trg, Mestni log - Cesta 
14 Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljubljanskega, Ljubljana 1877.
134
v mestni log, Mirje - Na Mirji, Nunske ulice, Opekarska cesta, Prešimov trg, Razpotne ulice, Rečne ulice, 
Rimska cesta, Rožnik - Cesta na Rožnik, Salendrove ulice, Slonove ulice, Soteska, Šelenburgove ulice, 
Trnovske ulice, Trnovski pristan, Tržaška cesta, Turjaški trg, Vegove ulice, Vogelne ulice, Vrtne ulice, Zagata, 
Zeleniške ulice, Židovska steza, Židovske ulice. V IV. oddelek (kolodvorski) je spadalo: Čreslo - Za čreslom, 
Dolge ulice, Dolinska steza, Dovozna cesta, Dunajska cesta, Fabriške ulice, Farovške ulice, Frančiškanske 
ulice, Južna železnica - Cesta na južno železnico, Kolizejske ulice, Kolodvorske ulice, Kosama - Pred kosamo, 
Kravja dolina, Marije Terezija cesta, Nove ulice, Obrežna steza, Parne ulice, Pokopališka cesta, Poljske ulice, 
Prečne ulice, Prediine ulice, Pristavske ulice, Reseljev trg, Rudolfova železnica - Cesta na Rudolfovo železnico, 
Strojarska steza, Sv. Martin - Sv. Martina cesta, Sv. Peter - Sv. Petra cesta, Sv. Peter - Sv. Petra nasip, Škofje 
ulice, Travniške ulice, Usnijarske ulice in Znamenjske ulice. V V. oddelek (predkraji) so spadale: Črna vas, 
Hauptmanca, Hradetzkyjeva vas, Ilovica, Karolinška zemlja in Kurja vas. Kasneje je še prihajalo do 
preimenovanj in dodajanj novih ulic, toda na osnovah, ki so bile začrtane v 70. letih 19. stoletja.
Pobliže si poglejmo hiše na Mestnem trgu 1,8, 10 in 24 ter Ciril-Metodovem trgu 21 in kateri stanovalci so 
prebivali v njih v 19. stoletju.
Mestni trg 1
Opis Mestne hiše ali Rotovža vsebuje že prejšnji prispevek in zato bodo tukaj predstavljeni samo njeni 
stanovalci. V prvi vrsti so bili prostori Mestne hiše namenjeni uradovanju mestne uprave. V 18. stoletju je bila 
označena s hišno številko Mesto 191. Po izvedeni numeraciji v Ljubljani pa je dobila številko 1. V prvi polovici 
19. stoletja je imel na magistratu svoje stanovanje prvi magistralni pisarniški nameščenec Josef Schager (roj. 
1776). V istem stanovanju je stanovala z njim njegova družina: žena Marija (roj. 1774), otroci Johann (roj. 
1813), Josef (roj. 1815), kije bil pisar pri magistratu, in hči Antonia (roj. 1820) ter njegova svakinja Marija (roj. 
1806). Poleg njega je na magistratu stanoval jetniški paznik Andreas Gröschel (roj. 1795), njegova prva žena 
Ursula (roj. 1789), po njeni smrti pa Maria ter rejenka Hellena Robida (roj. 1826). Tudi Gregor Tschebull (roj. 
135
1801), prav tako jetniški paznik, je s svojo družino: ženo Marijo (roj. 1821), sinovoma Johannom (roj. 1844) in 
Ignazom (roj. 1848) stanoval na Magistratu. Magistratni pazniki so se hitro menjali, saj pri vsakem popisu 
naletimo na novo ime. Leta 1857 se kot jetniški paznik omenja Josef Schuster (roj. 1819), kije s svojo družino: 
ženo Marijo ter hčerkama Mario in Josefo stanoval na Magistratu. V drugem stanovanju sta sredi 19. stoletja 
stanovali že omenjeni Maria Schager, vdova Josefa Schagerja, ki je umrl med letoma 1853 in 1857, ter njena 
hči Antonia. Maria Schager je bila tudi lastnica hiše Mesto 112 (kasneje Rožne ulice 29). V istem stanovanju so 
stanovali še: uradnikova vdova Gertrud Junius (roj. 1803) in njen sin Eugen (roj. 1829) ter hlapec Schagerjevih 
Matheus Pestator (roj. 1817), ki je v Ljubljano prišel iz Rafolč, in dekla Helena Marinček (roj. 1830), ki se je 
prav tako preselila v Ljubljano iz Rafolč. V popisu iz leta 1869 se na Magistratu omenja samo eno stanovanje, 
in sicer magistratnega jetniškega paznika, kjer je stanovalo 6 ljudi: jetniški paznik Martin Franz (roj. 1819 v 
Ljubljani), njegova žena Maria (roj. 1813 v Reichenbergu), pomočnica pri gospodinjstvu Franziska Mave (roj. 
1841 v Ljubljani), dva učenca, ki sta se v Ljubljano preselila iz Logatca: Anton Hladnik (roj. 1849), ki je 
obiskoval gimnazijo, devet let mlajša Ursula Hladnik ter dekla Jera Prelovšek (roj. 1845 v Rovi pri Kamniku). 
Čez deset let v tem stanovanju od omenjenih ne stanuje nobeden več. Delo magistratnega jetniškega paznika je 
opravljal Martin Sterk (roj. 1830) in ta je s svojo družino: ženo Antonijo (roj. Bresguar leta 1830) in sinom 
Martinom (roj. 1858) ter hčerama Amalio (roj. 1862) in Theresio (roj. 1864) prebival v stanovanju. V drugem 
stanovanju pa je živelo še pet ljudi: odgnanca Josef Wlasak (roj. 1850) in Anton Lakner (roj. 1865), delavec 
Josef Jankovič (roj. 1858) ter dninarja Mathias Trontel (roj. 1826) in Johann Miš (roj. 1851). Za leto 1890 nam 
popisna pola ponudi glede stanovanj na Magistratu nekaj več podatkov. Urejeni sta bili dve stanovanji, obe v 
prvem nadstropju. Prvo, v katerem je še vedno stanoval mestni jetničar Martin Sterk s hčerko Teresio, svojo 
sestro Margetho Sterk (žena mu je namreč med tem že umrla) in služkinjo Margaretho Golob, je bilo 
sestavljeno iz dveh sob in kuhinje. Ena soba se je uporabljala za pisarno mestnega jetničarja. V prvem 
nadstropju se je nahajala tudi ječa, ki sta jo sestavljala dva prostora. V njih je takrat prestajalo kazen šest 
moških in štiri ženske, večina delavcev in delavk, mesarski in ključavničarski pomočnik ter služkinja. Na 
prelomu stoletja se na Magistratu omenjajo tri stanovanja, dve v prvem nadstropju in eno v pritličju. V prvem 
136
nadstropju je v stanovanju, ki sta ga sestavljali dve sobi in kuhinja, živel magistratni uradnik Filip Kotar (roj. 
1842 v Ljubljani) z ženo Terezijo (roj. 1839). Njun sin Alojzij je bil aktivni vojak. V njihovem gospodinjstvu je 
živela tudi dekla Marija Gaber (roj. 1875), ki je prišla k njim leta 1897. V drugem stanovanju v prvem 
nadstropju, ki sta ga sestavljali dve sobi, pa je stanovalo deset moških raznih poklicev (sobni slikar, usnjarski 
pomočnik, vrtnarski pomočnik, krojaški pomočnik, dninarji, vajenec). V pritličju je stanoval oslepeli pisatelj 
Jakob Alešovec (roj. 1842).
Mestni trg 8
P. von Radies v opisu starih hiš v Ljubljani15 glede hiše na Mestnem trgu 8 piše med drugim, da je 
tronadstropna hiša nastala iz prvotnih treh hiš pred skoraj petsto leti in spada med starejše hiše v mestu. Med 
prvimi lastniki se omenja iz Bergama izvirajoči rod gospodov, potem grofov Lantieri. Lantieriji naj bi že leta 
1500 živeli v Ljubljani in trgovali na veliko z železom.16 Iz tega rodu naj bi bil leta 1504 izvoljen tudi prvi 
župan mesta Ljubljane - dotedanji sodnik Hanns Lantieri. Njegov brat Antonin se omenja kot ljubljanski župan 
(v letih 1516-1517, 1523 in 1524) in je bil lastnik hiše. Hiša je ostala v lasti družine Lantieri do leta 1713. Po 
približno dveh stoletjih je prišla v posest kranjske plemiške družine Zcrgollern in ostala v njihovi posesti do leta 
1802. Sredi 18. stoletja je pripadala Seifriedu von Zergollemu, po njegovi smrti leta 1763 pa njegovima 
sinovoma Leopoldu in Kajetanu. Leopold von Zergollem je leta 1802 prodal hišo trgovcu Franzu Zeschku. Hiša 
je imela prvotno številko 184. V času ljubljanskega kongresa 1821. leta je nudila prenočišče nekaterim visokim 
dostojanstvenikom. Leta 1840 je Franz Zeschko predal hišo sinu Valentinu, po njegovi smrti je prešla na 
njegove dediče, leta 1911 pa z nakupom v last C. J. Hamanna. Pritličje je bilo namenjeno trgovskim lokalom; 
omenjajo se trije. V hiši je v 19. stoletju stanovalo naenkrat od pet do sedem družin, kar je pomenilo od 40 do 
15 P. von Radies, Alte Häuser in Laibach, Dritte Serie, Laibach 1910, str. 94-101.
16 Zgodovinski arhiv Ljubljana, Rokopisni elaborati, LJU 346, Vladislav Fabjančič, zgodovina ljubljanskih sodnikov in županov, I. del.
137
70 stanovalcev. Številna je bila družina Valentina Zeschka (roj. 1807). V prvih popisih se omenja kot trgovec s 
steklom, kasneje kot lastnik tovarne in hišni posestnik. Z ženo Anno (roj. 1817 na Dunaju) sta imela dvanajst 
otrok: osem sinov (Julius, Ludwig, Fidelius, ki je kmalu umrl, Adolf, Albert, Guido, Valentin in Franz) ter pet 
hčera (Ernestina, Emilia, Theresia, Paula in Anna). Otroci so bili rojeni v letih od 1837 do 1857. Družina je imela 
svojo šiviljo, tri dekle, dojiljo, kije v Ljubljano prišla s Češke, in dva hlapca. Leta 1880 sta pri starših živela samo 
še dva otroka (Albert in Anna), srečamo pa tu'družino Wagner von Wagnersheim. Leta 1890 je bilo njihovo 
stanovanje v prvem nadstropju sestavljeno iz sedmih sob, šestih kabinetov in kuhinje. Konec stoletja ne stanujejo 
več v tej hiši.
V prvi polovici 19. stoletja je v hiši stanoval imetnik gospostva in trgovec Fidelis Terpinz (roj. 1799) s svojo 
ženo Josefin (roj. 1805), posvojeno hčerjo Emilio (roj. 1851) in deklo Marijo Hauptmann, ki je v Ljubljano 
prišla iz okolice Litije. Leta 1869 se Terpinz omenja kot lastnik tovarne; takrat je pri njih stanovala tudi grška 
pianistka Kaiinka Phrym (roj. 1850). Tudi kuharica, sobarica, pomočnica in kočijaž so bili v hiši nepogrešljivi. 
Leta 1880 se Josefine Terpinz omenja kot lastnica tovarne in gospostva; pri njej so stanovali: sobarici Theresia 
Pečnik (roj. 1838 v Kranju) in Maria Bacher (roj. 1852), kuharica Therese Hefler (roj. 1831), strojna šivilja 
Magdalena Mikš (roj. 1850 v Bizoviku) ter kočijaž Gregor Wirt (roj. 1840 v Količevem).
Tu srečamo tudi Josefa Karingerja (roj. 1799), ki se najprej omenja kot urar, kasneje kot trgovec, njegovo 
ženo Eleonore (roj. 1804) ter pet sinov in hčerko. V 80. letih je njegov sin Eduard (roj. 1832) še živel s svojo 
družino v tej hiši. V pritličju je imel tudi trgovski lokal. Njegova žena Josefine je bila učiteljica klavirja, hči 
Valentine (roj. 1865) pianistka in tudi klavirska učiteljica. Leta 1900 imajo tu samo lokal, stanujejo pa v 
Krojaški ulici 5.
V isti hiši bi nas pozdravil major Paul Hermann (roj. 1785) z ženo Ernestine (roj. 1787) in kuharico, ki je 
prišla v Ljubljano z Madžarske. Žena mu je umrla pred letom 1869 in k njemu se je naselil Julius Zeschko (sin 
Valentina Zeschka), omenjen kot prokurist firme Terpinz-Zeschko v Ljubljani, z ženo Claro (roj. 1836), kije 
prišla v Ljubljano iz okolice Dunaja, in otroci: sinovoma (Deli, Wilhelm) in hčerko (Valentine). V tem 
stanovanju sta jim pomagali kuharica Katti Trebuschak in dekla Katti Premk.
138
Nadalje je tu stanoval Johann Tyssen (roj. 1818) z ženo Theresio (roj. 1826), dvema sinovoma Johannom in 
Ludwigom. Pri njih so našli svoj dom tudi nečaka - študenta Eugen in Alfons Wilcher ter kuharica Theresia 
Krainz.
V 30. letih je tu stanovala tudi družina oslabelega krojaškega mojstra Heinricha Agricole (roj. 1794). Prva 
žena Antonia (roj. 1811) mu je umrla 1832. leta, prav tako mu je istega leta umrl tudi sin Ludwig (roj. 1824). 
Druga žena Maria (roj. 1811) je skrbela za njegove otroke: sina Antona (roj. 1823), ki se je prav tako kot oče 
izučil za krojača, ter Josefa (roj. 1828), ki je umrl že leta 1836, in dve hčeri Theresio (roj. 1822) in Mario (roj. 
1829). Tretja hči Katharina (roj. 1823) je umrla že leta 1836. Konec 50. let jih v hiši ne zasledimo več. Prav 
tako se izgubi sled za tesarskim pomočnikom Blasiusom Kogeyem (roj. 1787) in njegovo družino: ženo Marijo 
(roj. 1789), sinovoma Johannom (roj. 1824), krojaškim pomočnikom, ter tremi hčerami in tiskarjem Ludwigom 
Wahlom (roj. 1790) in ženo Uršulo (roj. 1815) ter njunimi desetimi otroci, ki so živeli v hiši pred letom 1857. 
Namesto njih srečamo v hiši družino ranocelnika Franza Jurechicha (roj. 1824) z ženo Marijo (roj. 1830), sinom 
Robertom in deklo Theresio Lončar ter pet drugih stanovalcev: brata Antona in Matheusa Gnesda, Johanna 
Grudna, Jakoba Bandlija in Jakoba Brodniga.
Od 60. let naprej se v hiši omenjajo kot stanovalci trgovski družabnik Johann Baumgartner mlajši (roj. 1840) 
z družino: ženo Emilie (roj. 1850), hčerkama Josefine, Marijo in Almo ter kuharico, sobarico in otroško deklo. 
Od 80. let dalje v prvem nadstropju te hiše, ki je bilo sestavljeno iz petih sob, štirih kabinetov in kuhinje, 
stanuje družina Nagy: oče Stefan (roj. 1835 na Madžarskem) se omenja kot trgovec z železom. Z ženo Marijo 
(roj. 1855 v Ljubljani) sta imela štiri sinove (Victorja, Josefa, Ernesta, Johanna) in hči Marijo.
V hiši so stanovale tudi družine Tschum, Merk, Walland, Golf in Zabavnik. Leta 1890 je bilo v hiši popi-
sanih največ stanovalcev (79).
139
Mestni trg 10
Impozantno tronadstropno hišo z balkonom v prvem nadstropju na Mestnem trgu 10 so označevali tudi kot 
županska hiša.17 V njej naj bi sredi 16. stoletja stanoval ljubljanski župan Leonhard Hren (Chrön), markantna 
osebnost v času reformacije. Umrl je leta 1585. V davčnih knjigah za leta 1600 do 1603 se hiša omenja kot 
"Hrenova hiša". V njej sta stanovala tudi Jakob Matshek in Piero Locatel. Kmalu se pojavi kot lastnik hiše 
kranjski plemič Peter von Waz (Watzen). Omenja se kot trgovec z vinom in žitom. Z Dolenjske je vozil 
priljubljeni merlot, s krasa pa teran, obe že v srednjem veku daleč naokrog poznani sorti vina. Poznana je bila 
tudi malvazija. Družina Wazenberg, kije imela poleg številne druge posesti v lasti hišo na Mestnem trgu 10, je 
v družbenem življenju v deželnem glavnem mestu Ljubljani v 17. in 18. stoletju igrala vidno vlogo. Leta 1740 
je hiša prešla iz posesti grofa Vinzenza von Wazenberga v posest Ludwiga Antona Reya oziroma družine Reya, 
izvirajoče iz Gorice, v 19. pa od lastnika Arturja Reye v posest dveh takratnih uglednih meščanskih družin: 
Paschali in Pammer. Leta 1891 se kot lastnica omenja posestnica Adela Skabeme, rojena von Schrey.
17 Splošni opis hiše je povzet po že navedenem delu P. von Radiosa: Alte Häuser in Laibach.
Pobrskajmo še po popisnih polah o ostalih stanovalcih v tej hiši. Že ko jih na hitro pregledamo, lahko ugo-
tovimo, da so se družine oziroma stanovalci v njej hitro menjali. Sredi 19. stoletja, ko sc kot lastniki omenjajo 
Paskalijevi dediči, je v hiši živelo osem družin: Mihalovič (čevljarski mojster Johann, roj. 1802, in žena 
Gertrud, roj. 1812), Giontini (knjigotržec Johann, roj. 1818, njegova žena Maria, roj. 1830, njunih 5 otrok, 
učenec, hlapec, kuharica, sobarica). Pri družini Burja je poleg štirih domačih članov družine stanoval tudi 
študent in štirje učenci iz Kočevja ter dekla. Vdova advokata Aloisia Napreth, roj. 1797, je sama preživljala 
svojih šest otrok, v pomoč ji je bila dekla Maria Mam. Poleg knjigotržca je tu stanoval tudi knjigovez Heinrich 
Ničman, roj. 1820, s svojo ženo Franzisko, sestro Johanno, deklo, dvema pomočnikoma ter nečakom in 
vajencem Franzem Kebrom iz Kamnika. Ostale družine: Stevens, Seibel in Swatek so štele štiri do pet članov. 
Čez deset let (1869) se kot lastnica hiše navaja Gabriele Pammer, v njej pa živita samo še dve od že navedenih 
140
družin: tobačni trafikant Thomas Swatek (roj. 1812) z družino in Aloisia Napreth. Za kratek čas so v hiši 
stanovale družine: Kremžer (oče Leopold, roj. 1803, je bil knjigovez, njegova štirinajst let mlajša žena Ana mu 
je rodila tri otroke), Dolničar (Anton, roj. 1822, je bil trgovec, poročen z Marijo, rojeno Jeraj, in oče štirih 
otrok). Številčnejša je bila družina Schober, katere oče Jacob, roj. 1829, je bil trgovec, v Ljubljano je prišel s 
Kočevske, za ženo pa je vzel Julie, rojeno Jaklič, in imela sta sedem otrok. Poleg navedenih je v hiši živelo še 
nekaj posameznih najemnikov. V naslednjih dveh desetletjih se je število stanovalcev bistveno povečalo. V 
desetih do trinajstih stanovanjih je stanovalo 76 oziroma 94 ljudi. Lastništvo hiše se je preneslo na Karla 
Pammerja, ki je tudi živel s svojo družino v tej hiši. Karl Pammer je bil rojen 1830. leta na Štajerskem in je v 
stanovanju živel s sedmimi otroci, kuharico Nežo Jager in služkinjo Uršulo Češnovar. Družina Keesbacher je 
štela 6 članov. Oče Friedrich in mati Irene sta bila rojena na Tirolskem, njuni štirje otroci v Ljubljani. Z njimi 
sta živeli kuharica Antonia Kankel in sobarica Helene Krušnik. Krojaški mojster Anton Mlakar, roj. 1839 v 
Železnikih, je s svojo šestčlansko družino delil stanovanje tudi s šestimi delavkami, ki so si služile kruh v 
tobačni tovarni. Upokojeni učitelj Janez Geiger, roj. 1827 v Železnikih, je z ženo Uršulo in osmimi otroki tudi 
nekaj časa stanoval v tej hiši. Dve stanovanji Apolonije Gnjezda pa sta bili namenjeni šestnajstim študentom, ki 
so v Ljubljano prišli iz raznih krajev. Z današnjega stališča je skoraj nerazumljivo, da se čez deset let (1890) v 
tej hiši ne omenja nobena od navedenih družin, toda stanje je bilo tako. Lastnik je še vedno Karl Pammer, v hiši 
stanuje 94 stanovalcev. Pa poglejmo tokrat, s koliko in katerimi prostori so v hiši razpolagale posamezne 
družine. V pritličju je stanovala petčlanska družina Ignaca Kvasa (imela je sobo in kabinet), prav tako 
petčlanska družina Škrjanc v eni sobi in devetčlanska družina Zupančič je imela sobo in kabinet. V prvem 
nadstropju je bilo samo eno stanovanje z dvema sobama, vežo in kuhinjo. Tu sta stanovali družini Kahne in 
Dostal. V drugem nadstropju je bilo pet stanovanj. V enem z eno sobo so poleg imetnice stanovanja 
Mohoričeve stanovale štiri delavke, zaposlene v tobačni tovarni, v drugem, ki je bilo sestavljeno iz dveh sob in 
kuhinje, je stanovalo osem ljudi, v tretjem z dvema sobama in kuhinjo je stanovala sedemčlanska družina 
Röhsmann z deklo, v četrtem z dvema sobama družina Vahtar in podnajemniki, v petem, ki je deloma segalo 
tudi v tretje nadstropje, pa je stanoval čevljarski mojster Ludvig Majevsky, rojen v Galiciji, z ženo, hčerjo, teto 
141
in štirimi učenci. Tuje imel delavnico ter tri sobe in kuhinjo. V tretjem nadstropju so bila še štiri stanovanja, ki 
so skupaj štela sedem sob in tri kuhinje. V enem so stanovali dijaki, v drugem družina Aleš, v tretjem mati in hči 
Čergan, v četrtem pa sedem najemnikov.
Na prelomu stoletja se število stanovalcev zmanjša za polovico, na 46. Lastnica hiše je bila Adela Skabeme. 
Oddajala je 10 stanovanj, ki jih je skupaj sestavljalo 37 sob, dva kabineta, 2 predsobi in 8 kuhinj.
Mestni trg 24
V zvezi s štirinadstropno, na Mestnem trgu št. 24 stoječo mogočno hišo, viri omenjajo zelo premožnega 
ljubljanskega trgovca in kasnejšega župana Johanna Michaela Kuckha, kije med letoma 1751 in 1763 iz že prej 
na tem mestu stoječih dveh hiš Dominika Hingerleja von Heldenheimba in Franza Dominika Wilbacherja 
zgradil novo zgradbo (takrat je imela številko Mesto 271). Johann Michael Kuckh, graditelj te hiše, je bil eden 
najuglednejših in najbogatejših trgovcev v takratni Ljubljani in je nastopal kot veletrgovec s suknom. Od leta 
1754 je bil Kuckh tudi član tako imenovanega zunanjega sveta mesta Ljubljane. Leta 1766 oziroma 1767 pa je 
bil tudi že župan mesta Ljubljane. Leta 1768 je zbolel in 17. marca 1768 umrl, star 59 let (za pljučnico). Kot 
naslednik Johanna Michaela Kuckha se pojavlja meščanski trgovec Anton Kaspar Kuckh (od 1768 do 1775), ki 
pa je umrl star 36 let, nakar je posest prešla na Marijo Rosalijo Mulle (ovdovelo Kuckh). Leta 1782 je v deželni 
deski vpisan trgovec Matthäus Mulle kot posestnik (lastnik), leta 1817 dediči Matthäusa Josefa Mulleja in v 
istem letu (24. junija) še Georg Mulle.
Leta 1827 (13. aprila) je vpisan kot posestnik Adam Heinrich Hohn, od katerega je hiša 1850. leta z 
nakupom prešla na Valentina Pleiweißa, leta 1852 pa prav tako z nakupom na Josefa Pleiweißa in od tega na 
Josefa Pleiwießa mlajšega (leta 1869). Glede prostorov Radics piše, da v hiši vlada prostorska razsipnost 
bivalnih prostorov z odprtimi, okrog in okrog bogatimi štirikotnimi hodniki ter prostornimi bivalnimi prostori.
Poglejmo, katerim in koliko stanovalcem je v 19. stoletju hiša ponudila zatočišče in dom. V prvih popisnih 
polah iz let 1830-1850 se kot lastnik hiše, ki je bila tedaj označena s hišno številko Mesto 262, navaja Valentin 
142
Pleiweiss. Tuje stanoval državni knjigovodja Bernhard Schmalz (roj. 1803) in njegova družina: žena Ernestina 
(roj. 1818), trije sinovi (Johan, Guido, Ernest) in hči Klotilda, pa tudi družina Kaišel (oče Peregrin, roj. 1807, 
mati Wilhelmina, roj. 1818, njuni štirje otroci in sestra Anna Kaišel, roj. 1817), družina Klinger (oče Vinzenz, 
trgovski družabnik, roj. 1807, mati Marija, dva sinova, hči, rejenka ter sestra in brat Klinger), družina Thomas 
(oče Anton, roj. 1807, žena Katharina, roj. 1816, in njunih šest otrok), družina Penn (oče Johann, roj. 1807, 
krojač, žena Anna je bila tri leta mlajša od njega, rodila pa mu je tri otroke). Pri njih je živel tudi Leopold 
Menzin (roj. 1833, krojaški pomočnik).V hiši sta stanovala tudi zakonca Johann Bergant, roj. 1806, z ženo 
Elisabeth, ter Andreas Tauschel, roj. 1781, z ženo Nežo.
Konec 50. let 19. stoletja od navedenih družin v hiši ne stanuje nobena več. V desetih stanovanjih zasledimo 
nove: takratni lastnik Josef Pleiweiss z družino (ženo Ernestine, roj. 1825, dvema hčerkama Marijo, Ernestino 
in sinom Josefom) in drugimi osmimi člani, Ferdinand Matschek (roj. 1819) z ženo, tremi sinovi, šestimi 
hčerami, mamo in dvema deklama, Franz Zurhaleg (roj. 1814) s svojo šestčlansko družino, pri kateri je 
stanovala tudi dekla, krojaški mojster Heinrich Agricola (roj. 1792) s svojo ženo Antonijo, vdova uradnika 
Margaretha Schrey s sinom in hčerjo, še ena uradnikova vdova Elisabeth Richter (roj. 1820) s hčerjo in sinom, 
trgovec Johann Klebel (roj. 1823) je živel v skupnem gospodinjstvu z desetimi ljudmi, višji uradnik Franc 
Lauridon (roj. 1807) pa s sedmimi. Zanimivi so stanovalci naslednjih dveh stanovanj; v enem je živel pomožni 
učitelj Josef Pfeifer (roj. 1827), modistka Theresia Wittenbach (roj. 1821), učenka Johanna Kerč in dekla 
Margareta Zlate. V drugem stanovanju je živelo 27 ljudi: predstojnik privatne učne in vzgojne ustanove Alois 
Waldherr (roj. 1827), žena Augusta (roj. 1833), njena polsestra Amalia Fraihs, štirje učitelji na inštitutu: Eduard 
Herzog (roj. 1839), Franz Skuhravy (roj. 1833), Peter Pöschl (roj. 1838), Emanuel Rosenberg (roj. 1834), 
šestnajst gojencev inštituta, kuharica in dve dekli.
Čez deset let se kot lastnica hiše navaja Ernestine Pleiweiss; v hiši je bilo prav tako popisano devet 
stanovanj. Izmed prej naštetih skupin stanovalcev tokrat zasledimo samo tri od njih: družina Pleiweis, Klebel in 
Matschek. Za ostala stanovanja bom navedla samo gospodarje: Marija Kruschitz, Supančič, Ana Kissovic, 
August Moos (poštni uradnik), Ferdinad Souvan (lastnik trgovine z manufaktumim blagom) in Johann Giontini 
143
(knjigovez). Proti koncu 19. stoletja je bilo v hiši urejenih 12 stanovanj. Preveč bi bilo naštevati vse stanovalce, 
zato sem se pri naštevanju omejila samo na gospodarje, število članov ter koliko in kakšni prostori so jim bili 
namenjeni. Leta 1880 je v hiši v dvanajstih stanovanjih stanovalo 84 ljudi, leta 1890 pa 71. Josip Pleiweis se 
omenja kot lastnik hiše, ki je na podstrehi imel stanovanje z eno sobo in predsobo. Tudi na podstrehi sta 
stanovala v enem stanovanju s tremi sobami, tremi kabineti, predsobo in kuhinjo dr. Josip Račič s šestimi člani 
in Franc Regorschek s sedmimi člani v šestih sobah s kuhinjo. V prvem nadstropju je stanovala Marija 
Martinak, ki je imela na razpolago kabinet in kuhinjo, prav tako je Jernej Papier s še enim članom stanoval v 
enakem stanovanju. Drugo nadstropje je ponudilo dom Ani Skedl, ki je imela s še dvema članoma na razpolago 
dve sobi, kabinet in kuhinjo, v stanovanju Valentina Mazgona, ki sta ga sestavljali dve sobi, kabinet in kuhinja, 
je živelo osem članov, v stanovanju Ivane Bertolo z dvema sobama in kuhinjo pa so živeli štirje člani. V tretjem 
nadstropju so stanovali: Marija Giontini (osmim članom je bilo na razpolagalo šest sob, kabinet, predsoba in 
kuhinja), Josip Beniger (deset članov je uporabljalo dve sobi in kuhinjo), Marija Klein (šest članov je imelo na 
razpolago dve sobi, eno predsobo in kuhinjo). V četrtem nadstropju pa je stanovala Roza Raps. Petnajst članov 
tega stanovanja je razpolagalo s štirimi sobami, dvema kabinetoma in dvema kuhinjama.
Ciril-Metodov trg 21
Hiša na Ciril-Metodovem trgu 22, danes 21, je bila do leta 1868 pri domačinih in tujcih zelo priljubljena 
gostilna "Pri divjem možu" ("Zum wilden Mann").18 Skozi stoletja je služila za nastanitev prevzvišeni in visoki 
gospodi. Še leta 1845 je cesar Franc Jožef I., ki je bil takrat še nadvojvoda, s svojima bratoma nadvojvodo 
Ferdinandom Maksom in Karlom Ludvikom, tukaj najel stanovanje.
18 P. von Radies, Alte Häuser in Laibach, Serie I, Laibach 1908, str. 56-63.
Gostilno "Pri divjem možu" je leta 1731 kupil mestni magistrat, in sicer na pobudo vlade z namenom, "da bi 
izboljšali prenočišče imenitnim popotnikom" in posebno za prenočevanje vojske. Leta 1742 je bila prezidana iz 
144
dveh hiš v eno. Že leta 1732 se tu kot opravljajoča gostiteljica omenja vdova Elisabetha Schierffentin (ali 
Schiffertin). Eno nadstropje naj bi bilo določeno za stanovanje.
Na pritožbo poštnega uradnika pri vladi leta 1754, da so najboljše sobe v gostilni Pri divjem možu najeli 
privatniki, tako da potujoče osebe pogosto ne dobijo prenočišča in ga morajo iskati v predmestju, je magistrat 
odgovoril, daje drugo nadstropje najeto za privatnike, ker je ta nastanitev za potujoče ponujala manj ugodnosti, 
in je kot dokaz navedel, daje leta 1749 to drugo nadstropje, leto in dan opremljeno za potujoče, ostalo prazno in 
seje en sam mimoidoči vselil v osem sob, za kar je plačal 12 fl.; v tem letuje cela hiša prinesla magistratu nič 
več kot 141 fl., medtem ko je magistat računal, da naj bi mu prinesla najmanj 346 fl.
Leta 1754 je sledil dekret okrožnega glavarja, ki je določal, daje drugo nadstropje namenjeno potujočim. V 
urbarju glavnega mesta Ljubljane je za leta 1763 do 1771 vpisana pri hiši Mesto 193 (taka je bila prvotna hišna 
številka, kasnejša je Mesto 313) občina mesta Ljubljane. Potem se kot lastnik pojavlja Johann Widiz do leta 
1790, ko je po nakupni poti prešla na Lukasa Marinitscha.
V času Widiza je tukaj prenočil cesar Jožef II. (1784 in 1788) in leta 1790 cesar Leopold II. Od leta 1798 do 
1819 sta gostilno upravljala Ferdinad Aubel in njegova žena, od katere je prešla leta 1819 (15. oktobra) na 
Johanna Georga Kraxmcrja, kije tukaj še v dneh ljubljanskega kongresa vodil gostilno.
Divji mož in gostinstvo sta 3. septembra 1821 prešla v posest Elisabethe Mrak in sta 40 let ostala v njeni 
lasti (tuje prenočevalo veliko prevzvišene in visoke gospode).
Leta 1861 (11. junija) je posest kot dediščino prevzela Anna Mrak, kije vodila gostilničarstvo v stari tradiciji 
na isti odlični način.
Po sedmih letih (26. maja 1868) je s kupno pogodbo z dne 24. aprila hiša prešla v last ljubljanskega trgovca 
Matthiasa Gregorizha, nato na njegovo vdovo Leopoldine Gregorizh, slavno solistko med delujočimi gospemi 
filharmonične družbe, z njeno oporoko 12. novembra 1896 pa je bila izročena Kranjski hranilnici z naročilom, 
da se njen donos uporabi za podpiranje nemškega šolstva in pokojninskega fonda filharmonične družbe v 
Ljubljani.
Poglejmo, katere podatke o stanovalcih in prostorih v opisani hiši nam posredujejo popisne pole. V 30. letih 
145
19. stoletja se tu omenja gostilničar Luka Mrak (roj. 1786) z ženo Elisabeto (roj. 1788); imela sta dve hčeri, 
Anno in Josefo. Nekaj časa je tu stanoval tudi major Nikolaus Erthel (roj. 1793). Sredi stoletja (1857. leta) se 
kot hišna lastnica omenja Anna Mrak (roj. 1804), hčerka prej omenjenega gostilničarja. Pri njej je stanovalo še 
šest drugih stanovalcev (pomožne moči: sobarica, hišni hlapec, dekla...). V drugem stanovanju pa je živel 
Bemhard Bosia (roj. 1802), ki je imel v lasti še hišo v mestu, z ženo Theresio (roj. 1821) ter hčerko Johanno 
(roj. 1854) in deklo Nežo Knes.
Čez deset let se v hiši omenja sedem družin: Kosjek, Femz, Petatsch (vse tri so imele po dva člana - zakonca 
in zraven še kakšnega stanovalca), Gregorizh, Kastivy, Vičič in Klar. Hišni lastnik, kije tu tudi stanoval, je bil 
trgovec Mathias Gregorizh (roj. 1824). Z njim so živeli v gospodinjstvu žena Leopoldine Gregorizh (roj. 1841), 
kuharica Anna Gospodaritsch ter trgovski praktikant Rudolf Swoboda. Družino Kastlivy so sestavljali oče 
Anton (roj. 1836), žena Katherina, roj. Schön, leta 1837, sin Josef in hči Otilia, družino Vičič pa trgovec Johann 
(roj. 1834), žena Amalia (roj. 1836) in sin Enrich. Pri njih so stanovali tudi vdova uradnika, trgovec, poslovodja 
in dekla. Zakonca Klar (Otokar, roj. 1841, in Amalia, roj. 1839) sta imela enega otroka, Martho, roj. 1869. leta.
Stalno bivališče v tej hiši sta imela samo zakonca Gregorizh, saj leta 1880 izmed omenjenih samo ta dva 
zasledimo v popisnih polah. Pri njiju v drugem nadstropju stanujejo še kuharica Margatetha Krizay, hišni hlapec 
Anton Machkota, gospodinja Johanna Machkota in Anton Machkota.
Če bi leta 1880 stopili v hišo, bi v pritličnem stanovanju lahko pozdravili dva stanovalca: Emilie Schuster in 
Josefo Tekautz, v prvem nadstropju pa šestčlansko družino Podzimek. Venzel Podzimek (roj. 1833) in žena 
Marija (roj. 1830) sta imela dve hčeri (Leopoldine in Marie) ter dva sinova (Heinricha in Juliusa). V drugem 
nadstropju so v stanovanju Aloisia Pfeffere, rojenega v Vipavi, stanovali štirje študenti, od katerih je eden prišel 
iz Slavonije, dva s Krasa in eden s Štajerske. V tretjem nadstropju so stanovali že omenjeni Rudolf Swoboda in 
zakonca Regorschek s še petimi sostanovalci. Proti koncu 19. stoletja je bila lastnica hiše Leopoldine 
Gregorizh. V kleti je imel najet prostor Georg Verovscheg, v pritličju sta Anton Slovša in Ludwig Maro imela 
lokal, strežnik Jakob Pušavec (roj. 1836) pa stanovanje oziroma kabinet. V prvem nadstropju je avstrijsko- 
madžarska nacionalna banka razpolagala s štirimi sobami in kabinetom. Prostore je uporabljala samo za 
146
poslovanje. Stanovanje Gabriele Pfefferer (roj. 1838), kije stanovala skupaj s kuharico Magdaleno Zimperman 
v istem nadstropju, pa je bilo sestavljeno iz dveh sob, veže in kuhinje. V drugem nadstropju je bilo precej 
veliko stanovanje s štirimi sobami, dvema kabinetoma in kuhinjo Leopoldine Gregorizh, omenjene kot vdove in 
manjše stanovanje z dvema sobama in kuhinjo Juliusa Weiserja (roj. 1847), njegove žene Marije ter hčerke 
Karoline in sina Moriza. V tretjem nadstropju so v enem od stanovanj, ki so ga sestavljale štiri sobe, kabinet in 
kuhinja, stanovali Eduard Mahr (roj. 1831), njegova žena Ida (roj. 1857), hčerka Ida, nečakinja Martha Walter 
in kuharica Marija Wedan, v drugem s tremi sobami in kuhinjo pa Ivan Mejač (roj. 1857 v Motniku) z dvema 
podnajemnikoma, Josipom Medvedom in Ano Zupančič.
Na podlagi predstavljenih primerov si je mogoče v grobem predstavljati življenje hiš v središču mesta v 19. 
stoletju. Hiše, ki so dajale stanovanje povprečno osmim do desetim družinam, ki so se pogosto selile iz hiše v 
hišo, stanovalci različnih poklicev, navad, ponujajo pestro sliko tedanjega življenja. V prispevku omenjeni viri 
so ključ in pot do posameznih, podrobnih raziskav z različnih področij človekovega vsakdanjika.
NUMBERING OF HOUSES, LOCATIONAL NAMES AND RESIDENTS OF SELECTED HOUSES IN MESTNI 
AND CIRIL-METODOV TRG IN THE 19th CENTURY
Sonja Anžič
The importance, development and appearance of any particular place, town or city district, depends on its location, 
what goes on there and the inhabitants of the particular environment.
Mestni trg and surroundings and Ciril-Metodov trg is historically one of the three most densely developed settlements 
of "Mesto" (the Town). At the same time, it was and is, the central, most important part of the city, in which are found 
the Town Hall and cathedral, the symbols of both temporal and religious authority in the city.
147
When we look at Mestni trg and Ciril-Metodov trg today, we see a series of, for the most part, four storey houses. 
Plaques on the facades of many of the buildings tell viewers that they are standing in front of a cultural monument. An 
art history description of the houses, together with records of their owners and residents and the activities that took place 
there, provide those interested with a fairly full picture of the history of specific houses and thus, indirectly, also the 
history of this area. This picture is that much more complete the more sources on life and work in the city were preserved 
in previous centuries.
Sources which relate to houses and their inhabitants in the part of Ljubljana in question and preserved by the 
Historical Archives Ljubljana arc fairly numerous and rich with information. The earliest sources are documents, then 
follow tax books, city land registers, minutes of sessions of the Ljubljana municipal council, and account books. 
Population censuses are an exceptionally rich source of information for getting to know the residential culture, as well as 
the residents themselves of specific houses. Censuses have been carried out every ten years since 1857. By selecting and 
reading census sheets, houses gain a content, come to life. We discover who lived in a specific house, what they did, 
from where they had come, how long they lived in a single apartment. Research on the basis of the cited sources is 
interesting, but only possible when the creation and development of locational names and house numbers is known.
With the development, extension and multiplication of houses in a specific city district, very detailed and precise 
specifications, or designations of locality, were created, at first of parts of the town, and later the streets and avenues and 
the houses themselves. Locational names and street names changed and were added to over the centuries. Numbering of 
houses was introduced in Ljubljana in 1770, when each house was given its own number. Numbers were subsequently 
allocated arithmetically. Such numbering only achieved its purpose in districts which were already fully developed at the 
time of numbers being allocated, that is to say were neither extended nor later supplemented with new building. 
Arithmetical numbering, in fact, means that a newly built house receives the next number in line, irrespective of where 
the house stands. So renumbering later took place. From numbers allocated to houses in 1770 we can trace various lists 
or reports of owners of houses in Ljubljana, which also contain comparative tables of old and new numbers or old and 
new names of various parts of the city.
The contribution focuses on the residents of houses in the 19th century in Mestni trg 1, 8, 10 and 24 and Ciril- 
Metodov trg 21.
The premises of town house at Mestni trg 1 were primarily devoted to the offices of the city administration, although 
148
employees of the town hall and the city gaoler also resided in it, and the first floor held a jail.
In the first half of the 16th century, Hanns Lantieri lived at Mestni trg 8. He is mentioned as the first mayor of 
Ljubljana (1504). In the 19th century, the groundfloor was devoted mainly to shops, and the house was occupied by a 
number of families, who changed very quickly. As an illustration, 79 persons were registered in this house in 1890.
The imposing, four storey house with balcony at Mestni trg 10 was marked as the mayor's house. In the mid-sixteenth 
century, the Ljubljana mayor, Leonhard Hren (Crön), lived here, an important personality at the time of the Reformation. 
The Wazenberg family is later mentioned as the owner of the house, who played a prominent role in social life in 
Ljubljana; and in the 19th century it was owned by the Paschali and Pammer families. Residents with various professions 
lived in it, from a master cobbler to bookbinder, merchant and master tailor. From 76 to 94 people lived in the ten to 
thirteen apartments.
In connection with the imposing five story mansion located at Mestni trg 24, sources mention the very wealthy 
Ljubljana merchant and later mayor, Johann Michael Kuckh. The owner of the house was still a merchant at the start of 
the 19th century: Matthäus Mulle. Residents at that time included a librarian, a tailor, a trading partner, later followed by 
the professions of senior official and teacher, and an educational institute was also housed here. In 1880, the twenty 
apartments of the house were occupied by 84 people, and in 1890, by 71. One average, a single family had available one 
or two rooms and a kitchen.
The house at Ciril-Metodov trg 21 has an interesting history. Until 1868 it was the "At the sign of the Wild Man" inn 
("Zum wildemann"), a very popular hotel among both domestic and foreign guests. It that year it became the property of 
the merchant, Matthias Gregorizh, and then his widow, who bequeathed it to Carniol Savings Bank in her will in 1896. 
Fewer people lived in this house than in those mentioned earlier.
On the basis of the cases presented, it is possible to get a rough idea of life in the houses in Mestni trg in the 19th 
century. The house, which provided accommodation on average to eight to ten families, who moved frequently from 
house to house, and the residents of different professions and customs, provide a lively picture of life then in the city.
149
SLIKOVNO GRADIVO
1 Folpert van Ouden Allen, Del Mestnega 
trga z gradom na Perspektivični upo-
dobitvi Ljubljane - o. 1660 (lavirana ris-
ba), reprodukcija o. 1930 / 13 x 7,9, Zgo-
dovinski arhiv Ljubljana (v nadaljevanju 
ZAL), Fototeka (LJU 342), POZ II/A 1, 26
2 Folpert van Ouden Allen, Del Ciril-Metodovega trga na Perspektivični upodobitvi Ljubljane - o. 1660 (la- 
virana risba), reprodukcija o. 1930 / 7,9 x 11,7, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ II/A 1, 26
152
3 Andreas Trost, Velika veduta Ljubljane iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske - 1681/1689 (bakrorez), detajl, 
kopija o. 1955 / 47,2 x 25,5, ZAL, Risbe, slike in grafike (LJU 347)
153
4 Martin Stier, Fortifikacijski načrt Ljubljane iz Karlsruheja - 1654, detajl, kopija na kartonu o. I960 /
56,8 X 41,8, ZAL, Zemljevidi in karte (LJU 337), 624
154
5 Ciril Metod Koch, Načrt mesta Lju-
bljana, 1902 (litografija), detajl, barvna 
kopija / 41,2 X 43,1, ZAL, Zemljevidi in 
karte (LJU 337), 1225
155
6 Schrey, Plan Ljubljane s projektirano 
Cojzovo cesto in Šentjakobskim mo-
stom, 1821, detajl, kolorirana matrica / 
69,8 X 51,2, ZAL, Načrti (LJU 334), mapa 
00/1, 5
7 Franc Pollack, Ljubljana med Krekovim in Kongresnim trgom ter med 
Novim trgom in Špitalskim mostom, 1837, situacija, kolorirana matrica / 62,5 x 
41,8, ZAL, Načrti (LJU 334), mapa 00/1, 11
157
8 Katastrski načrt Ljubljane, 1841, regu-
lacija ulic, stavb in napeljava plinske raz-
svetljave, detajl, matrica / 78,7 x 63,6, 
ZAL, Načrti (LJU 334), mapa 00/2, 8
158
9 Eisele, Načrt dela Ljubljane, 1844, 
gradnja vodovoda iz Tivolija do Robbo-
vega vodnjaka, situacija, kolorirana ma-
trica / 76,2 X 55,1, ZAL, Načrti (LJU 334), 
mapa 00/1, 12
159
10 Katastrski načrt Ljubljane s predmestji, 
o. 1876, reambuliran, s starimi in novimi 
hišnimi številkami ter spremembami imen 
ulic in trgov, detajl, kopija / 125,7 x 107,1, 
ZAL, Načrti (LJU 334), mapa 00/3, 7
160
11 Hugon Hibšer, Grajski palacij s pomoli, o. 1931, fotografija / 15,3 x 11, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ 
II/B 4, 66
161
12 Študentovska ulica 3 - vogalna rene-
sančna hiša, 1951, fotografija / 22,4 x 
28,3, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ 
II/D-Gr 4, 18
13 Vogalna hiša na Ciril-Metodovem trgu 2 / Krekovem trgu 8 in 9 z delom starega obzidja, pred 1918, 
fotografija / 14,7 x 10,7, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ II/D 5, 101
163
14 Julius Müller, Sprejem cesarja Franca Jožefa na Mestnem trgu po potresu, 1895, fotografija / 21,1 x
15,6, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ II/A 1,610
164
15 Rotovž (Mestni trg 1, 2), 1910, fotografija /17 x 12,1, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ II/A 2, 17
165
16 Kramarič, Mestni trg 1, 2 in 27 - 
rotovške stavbe, 1931, fotografija / 
11,6 X 16,3, ZAL, Fototeka (LJU 342), 
POZ II/ B 4, 1
17 Trgovanje pred Rotovžem, o. 1905, 
fotografija / 22,4 x 28,3, ZAL, Fototeka 
(LJU 342), POZ 11/D-Gr 4, 120
18 Mestili trg 3-5, o. 1930, fotografija /
22,5 x 27, ZAL, Fototeka (LJU 
342), POZ II/D-Gr 4, 98
168
19 Mestni trg 9-12, po 1930 (?), foto-
grafija / 22,4 x 28,3, ZAL, Fototeka 
(LJU 342), POZ Il/D-Gr 4, 94
20 Mestni trg 20-25, o. 1930, fotografija / 28,2 x 22,2, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ II/D-Gr 4, 103
170
21 Stritarjeva ulica 1, 3, 5, 7 in 9, o. 1906, 
fotografija / 16,4 x 22,7, ZAL, Fototeka 
(LJU 342), POZ II/A 81
22 Hugon Hibšer, Cankarjevo nabrežje 25, 27 in Pod Trančo 2, o. 1930, fotografija / 22,8 x 16,7, ZAL,
Fototeka (LJU 342), POZ II/A 157
172
23 Ribji trg, 1959, fotografija / 22,6 x 16,7, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ II/D-Gr 4, 100
173
24 Ante Kornič, Ključavničarska ulica, re-
produkcija o. 1955 (?), fotografija / 12,3 x 
17,4, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ Il/A 
3,331
25 Pogled na Mestni trg z okolico, o. 1935, fotografija / 22,8 x 17, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ II/A 3,
224
175
26 Tysowsky, Grajski stolp - stanovanje 
požarnega čuvaja, 1842, pogled in prerez 
stolpa, prerez in etažni tlorisi, gradnja in 
adaptacija (neizvršeno), kolorirana matrica 
/ 52,1 X 80,3, ZAL, Načti (LJU 334), mapa 
10/4
176
27 Stavbni oddelek deželne vlade, Ljubljanski grad, 1902, tloris 1. nadstropja, kopija / 87,8 x 62,5, ZAL, 
Načrti (LJU 334), mapa 10/ 4, 15
177
28 Stanovanjska hiša dr. Franca Lampeta na Ciril-Metodovem trgu 4, 1900, tlorisi etaž, prerezi, fasada, 
adaptacija, matrica / 75,1 x 51,7, ZAL, Mesto Ljubljana, splošna mestna registratura (LJU 489), Reg I, f. 1155, fol. 
333
178
29 Stanovanjsko-trgovska hiša (prej hotel Pri divjem možu) na Ciril-Metodovem trgu 21, 1932, fasada, tloris 
pritličja, situacija in prerez, adaptacija, kopija / 55,1 x 37,3, ZAL, Mesto Ljubljana, gradbena registratura (LJU 493), 
Reg IVc/28192
179
30 Rotovž na Mestnem trgu 1, 1814, podolžni prerez, adaptacija (mdr. naprava zaporov v 1. nadstropju desno), 
kolorirana matrica / 61,2 x 41,7, ZAL, Načrti (LJU 334), mapa 10/1,6
180
31 Ivan Rožman, Sgraffiti na delu ro-
tovškega dvorišča na Mestnem trgu 1, o. 
1931, pogled, osnutek za prenovitev, ma-
trica / 57,8 X 79,9, ZAL, Načrti (LJU 334), 
mapa 10/2, 63
181
32 Stanovanjska hiša C. Recknagla na 
Mestnem trgu 3, 1897, fasada, delni 
prerez in delni tloris, adaptacija, matrica / 
37,1 x 55,5, ZAL, Mesto Ljubljana, splo-
šna mestna registratura (LJU 489), f. 1783
182
33 Gradbena inšpekcija za Kranjsko, 
Rotovški stavbi na Mestnem trgu 1 in 
27, 1814, tloris 2. nadstropja, adap-
tacija, matrica / 41,2 x 60,6, ZAL, 
Načrti (LJU 334), mapa 10/1,3
34 Stanovanjsko-trgovska hiša Ivana Samca na Mestnem trgu 21, 1930, fasada, adaptacija, 
kopija / 41,8 x 33,6, ZAL, Mesto Ljubljana, gradbena registratura (LJU 493), Reg IV / 2103
184
35 Trgovska hiša Franca Drofeniga na Mestnem trgu 23, 1914, fasada, situacija in prerezi, 
adaptacija, matrica / 72,6 x 57,8, ZAL, Mesto Ljubljana, splošna mestna registratura (LJU 489), 
Reg I, f. 1790
185
36 Vogalna stanovanjsko-trgovska hiša Filippa Schreyerja na Cankarjevem nabrežju 1 / Stritarjevi 
ulici 9, 1896, fasada na Cankarjevem nabrežju, gradnja, matrica / 62,9 x 46,8, ZAL, Načrti (LJU 334), 
Restavrirani in konservirani načrti, mapa 1
186
37 Vogalna stanovanjsko-trgovska hiša Jakoba Kobilce na Cankarjevem nabrežju 5 / Ribjem trgu 7, 1899, 
fasadi, prerez, tlorisi etaž in situacija, adaptacija, kopija / 58,7 x 41,5, ZAL, Mesto Ljubljana, splošna mestna 
registratura (LJU 489), Reg I, f. 1153
187
38 Vogalna stanovanjska hiša bratov 
Schreiner v Ključavničarski ulici 5 / 
Cankarjevem nabrežju 15, 1897, fasadi, 
prerez, tlorisi etaž in situacija, gradnja, 
matrica / 51,5 x 70,8, ZAL, Mesto Lju-
bljana, splošna mestna registratura (LJU 
489), Regi, fol. 116
188
39 Davčna knjiga, ZAL, Mesto Ljubljana, 
rokopisne knjige, LJU 488, Cod. XVII

r
SEZNAM RAZSTAVLJENEGA GRADIVA
Vedute
1
Giovanni Pieroni, Vedute Ljubljane - 1639 (lavirana perorisba s tušem), reprodukcija, o. 1955 / 12,1 x 8,1, 
Zgodovinski arhiv Ljubljana (v nadaljevanju ZAL), Fototeka (LJU 342), POZ II/ F 131 
2
Folpert van Ouden Allen, Del Mestnega trga z gradom na Perspektivični upodobitvi Ljubljane - o. 1660 (lavirana 
risba), reprodukcija o. / 13 x 7,9, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ II/A 1, 26
3
Folpert van Ouden Allen, Del Ciril-Metodovega trga na Perspektivični upodobitvi Ljubljane - o. 1660 (lavirana 
risba), reprodukcija o. 1930 / 7,9 x 11,7, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ II/A 1,26
4
Andreas Trost, Veduta Ljubljane - 1679 (bakrorez iz Valvasorjeve Topographie Ducatus Camioliae modernae), detajl, 
reprodukcija /15x10, ZAL, Fototetka (LJU 342), Neg I
5
Andreas Trost, Velika veduta Ljubljane iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske - 1681/1689 (bakrorez), detajl, 
kopija o. 1955 / 47,2 x 25,5, ZAL, Risbe, slike in grafike (LJU 347)
6
Friedrich Bernhard Werner, Ljubljana, prestolnica Vojvodine Kranjske - 1732 (lavirana risba s tušem), detajl, 
kopija/27,4 x 15, ZAL, Risbe, slike in grafike (LJU 347)
7
Joseph Wagner, Ljubljana z Gradom s poljanske strani - 1843 (litografija), detajl, kopija o. 1960 /35,1 x 22,7, ZAL, 
Risbe, slike in grafike (LJU 347)
191
Karte
8
Giovanni Pieroni, Fortifikacijski načrt Ljubljane, 1639, detajl, barvna kopija na kartonu / 59,7 x 49,7, ZAL, 
Zemljevidi in karte (LJU 337), 619
9
Martin Stier, Fortifikacijski načrt Ljubljane iz Karlsruheja, 1654, detajl, kopija na kartonu / 56,8 x 41,8, ZAL, 
Zemljevidi in karte (LJU 337), 624
10
Janez Dizma Florijančič, Karta Ljubljane s predmestji, 1744 (iz Ducatus Carnioliae tabula chronographicae...), 
detajl, kopija / 42,3 x 30,5, ZAL, Zemljevidi in karte (LJU 337), 622 
11
Ljubljana s predmestji, 1827, detajl, kopija / 78,5 x 76,4, ZAL, Načrti (LJU 334), mapa 00/3, 1
12
Ciril Metod Koch, Načrt mesta Ljubljana, 1902 (litografija), detajl, barvna kopija / 41,2 x 43,1, ZAL, Zemljevidi in 
karte (LJU 337), 1225
Katastrski in regulacijski načrti
13
Gradbena inšpekcija, Ciril-Metodov trg, 1817, situacija, gradnja pločnikov, kolorirana matrica / 50,8 x 34,1, ZAL, 
Načrti (LJU 334), mapa 00/1, 3 
14
Schrey, Plan Ljubljane s projektirano Cojzovo cesto in Šentjakobskim mostom, 1821, detajl, kolorirana matrica / 
69,8 x 51,2, ZAL, Načrti (LJU 334), mapa 00/1, 5
192
15
Deschman, Ciril-Metodov trg in Stritarjeva ulica, 1822, situacija, vzdolžni in prečni profili, tlakovanje, matrica / 70,9 
X 50,3, ZAL, Načrti (LJU 334), mapa 00/1, 7 
16
Franc Pollack, Ljubljana med Krekovim in Kongresnim trgom ter med Novim trgom in Špitalskim mostom, 
1837, situacija, kolorirana matrica / 62,5 x 41,8, ZAL, Načrti (LJU 334), mapa 00/1, 11 
17
Katastrski načrt Ljubljane, 1841, regulacija ulic, stavb in napeljava plinske razsvetljave, detajl, matrica / 78,7 x 63,6, 
ZAL, Načrti (LJU 334), mapa 00/2, 8
18
Eisele, Načrt dela Ljubljane, 1844, gradnja vodovoda iz Tivolija do Robbovega vodnjaka, situacija, kolorirana matrica / 
76,2 x 55,1,
ZAL, Načrti (LJU 334), mapa 00/1, 12
19
Katastrski načrt Ljubljane s predmestji, o. 1876, reambuliran, s starimi in novimi hišnimi številkami ter spremembami 
imen ulic in trgov, detajl, kopija / 125,7 x 107,1, ZAL, Načrti (LJU 334), mapa 00/3, 7 
20
Regulacijski načrt Ljubljane, 1898, detajl, kopija /76,3 x 62,2, ZAL, Načrti (LJU 334), mapa 00/5, 3
21
Regulacijski osnutek Ljubljane in okolice, po 1938, detajl, matrica / 130,3 x 100,7, ZAL, Načrti (LJU 334), mapa 
00/10,9
193
Fotografije
22
Andreas Trost, Grad z veduto Ljubljane na Veliki veduti Ljubljane iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske - 
1681/1689 (bakrorez), o. 1900, detajl, razglednica / 13,9 x 9,1, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ II/G 3, 68/3
23
Ljubljanski grad z juga, 1915, razglednica (zal. L. J. Fröhlich) / 13,6 x 8,9, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ II/G 4, 9/7
24
Hugon Hibšer, Grajski palacij s pomoli, o. 1931, fotografija / 15,3 x 11, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ 1I/B 4, 66
25
Stolp (in kapela) ljubljanskega gradu, o. 1935, fotografija / 22 x 28,6, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ II/A 3, 238
26
Študentovska ulica 3 - vogalna renesančna hiša, 1951, fotografija / 22,4 x 28,3, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ II/D-
Gr4, 18
27
Trgovanje na delu Ciril-Metodovega in Mestnega trga, 1903, razglednica (zal. Stengel&Co., Dresden) / 13,8 x 8,8, 
ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ II/G 1, 48/3
28
Vogalna hiša na Ciril-Metodovem trgu 2 / Krekovem trgu 8 in 9 z delom starega obzidja, pred 1918, fotografija / 
14,7 x 10,7, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ II/D 5, 101
29
Hotel Pri divjem možu / Bidelmon, 1959, fotografija / 19,6 x 23, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ II/D-Gr 4, 15
194
30
Andreas Trost, Mestni trg z Rotovžem in sosednjimi stavbami na Veliki veduti Ljubljane iz Valvasorjeve Slave 
vojvodine Kranjske -1681 (bakrorez), odposlana o. 1899, razglednica (zal. A. Turk, Ljubljana) /14x9, ZAL, Fototeka 
(LJU 342), POZ II/G3, 68/1
31
Kip Eve in Adama Janeza Lipca s starega Rotovža, o. 1960, fotografija / 7,1 x 17,5, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ 
II/D 7, 965, 968
32
Dušan Škerlep, Vodnjak treh kranjskih rek Francesca Robbe, o. 1965, fotografija / 18 x 23,4, ZAL, Fototeka (LJU 
342), POZ II/D 7, 868
33
Narcisov vodnjak na Magistratu, pred 1941 (?), fotografija / 7,9 x 10,8, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ II/D 5, 136
34
Rotovški trg leta 1821, reprodukcija (bakroreza iz Narodnega muzeja Slovenije) o. 1955, fotografija / 11,9 x 14,5, ZAL, 
Fototeka (LJU 342), POZ II/F 67
35 ‘
Julius Müller, Sprejem cesarja Franca Jožefa na Mestnem trgu po potresu, 1895, fotografija /21,1 x 15,6, POZ II/A 
1,610
36
Rotovž (Mestni trg 1, 2), 1910, fotografija / 17 x 12,1, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ II/A 2, 17
37
Kramarič, Mestni trg 1, 2, in 27 - rotovške stavbe, 1931, fotografija / 11,6 x 16,3, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ II/
B4, 1
38
Spomenik kralja Petra L na stopnicah rotovža, odposlana 1931, razglednica / 8,3 x 13,4, ZAL, Fototeka (LJU 342),
POZII/G5, 15/1
39
Gogala, Dvorišče magistrata s Herkulovim kipom, po 1930, fotografija / 12 x 17,1, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ
II/A 3, 550
40
Trgovanje pred rotovžem, o. 1905, fotografija / 22,4 x 28,3, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ II/D-Gr 4, 120
41
Mestni trg 1-4, odposlana 1909, razglednica (zal. L. Pevalek, Ljubljana) / 13,8 x 9, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ II/G 
1,52/4
42
Mestni trg 3-5, o. 1930, fotografija / 22,5 x 27, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ II/D-Gr 4, 98
43
Mestni trg 9-12, po 1930 (?), fotografija / 22,4 x 28,3, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ II/D-Gr 4, 94
44
Dušan Skerlep, Relief moža s čipkastim ovratnikom iz o. 1700 na Liechtenberg-Reyevi hiši (Mestni trg 9), o. 1965, 
fotografija/ 18,9x 17,1,ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ II/D 7, 974
45
Ante Kornič, Mestni trg 10 - dvorišče Skabernetove hiše, o. 1932, fotografija / 17,2 x 23,2, ZAL, Fototeka (LJU 342),
POZ II/A 3, 307
46
Mestni trg 13,1930, fotografija / 8,4 x 13,3, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ II/A 3, 75
196
47
Mestni trg 20-25, o. 1930, fotografija / 28,2 x 22,2, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ II/D-Gr 4, 103
48
Dušan Škerlep, Mestni trg 22-26 z grajskega hriba, o. 1965, fotografija / 23,7 x 16,5, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ
II/E 13,9
49
Mestni trg 23 - Drofenikova hiša, po 1950, fotografija / 16,7 x 13, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ II/D-Gr 4, 102
50
Mestni trg 24 - Souvanova palača, 1910, fotografija / 12,1 x 17, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ II/A 2, 22 
51
Hugon Hibšer, Mestni trg 26 / Stritarjeva 1 - Krisperjeva hiša in Stritarjeva 3, o. 1930, fotografija / 22,8 x 16,6,
ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ II/A 97
52
Špitalska ulica in del Francovega nabrežja - Filipov dvorec, pred 1895, razglednica / 9 x 13,9, ZAL, Fototeka (LJU 
342), POZII/G 2, 25/1
53
Špitalska ulica in del Francovega nabrežja - Filipov dvorec, odposlana 1900, razglednica (zal. Alois Beer, Celovec) / 
14 x 8,9, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ II/G 2, 27/6 
54
Stritarjeva ulica 1, 3, 5, 7 in 9, o. 1906, fotografija / 16,4 x 22,7, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ II/A 81
55
Cankarjevo nabrežje 3, 5, 7 in 9, o. 1904, detajl, razglednica (zal. Kleinmayr&Bamberg, Ljubljana) / 13,7 x 8,9, ZAL, 
Fototeka (LJU 342), POZ II/G 2, 41/3
197
56
Hugon Hibšer, Cankarjevo nabrežje 25,27 in Pod Trančo 2, o. 1930, fotografija / 22,8 x 16,7, ZAL, Fototeka (LJU 
342), POZ II/A 157 
57
Cankarjevo nabrežje 13,15,17 in 19, o. 1959, fotografija / 12,8 x 17, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ II/ D-Gr 4, 4
58
Ribji trg 2 (prej 6) - Poscheva/Polževa hiša, o. 1930 (?), fotografija / 7,8 x 12,8, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ II/A 5, 
1330
59
Ribji trg, 1959, fotografija / 22,6 x 16,7, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ II/D-Gr 4, 100
60
Ante Kornič, Ključavničarska ulica, reprodukcija o. 1955 (?) fotografija / 12,3 x 17,4, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ 
II/A 3, 331 
61
Pogled na Mestni trg z okolico, 1933/1934, fotografija / 22,8 x 17, ZAL, Fototeka (LJU 342), POZ II/A 3, 224
Načrti posameznih objektov
62
Tysowsky, Grajski stolp - stanovanje požarnega čuvaja, 1842, pogled in prerez stolpa, prerez in etažni tlorisi, gradnja 
in adaptacija (neizvršeno), kolorirana matrica / 52,1 x 80,3, ZAL, Načrti (LJU 334), mapa 10/4, 28
63
Stavbni oddelek deželne vlade, Ljubljanski grad, 1902, tloris pritličja, kopija / 92,6 x 69, ZAL, Načrti (LJU 334), 
mapa 10/4, 16
198
64
Stavbni oddelek deželne vlade, Ljubljanski grad, 1902, tloris 1. nadstropja, kopija / 87,8 x 62,5, ZAL, Načrti (LJU 
334), mapa 10/4, 15
65
Ljubljanski grad - jugovzhodni trakt, pred 1900, fasada (osnutek), matrica / 73,4 x 35,7, ZAL, Načrti (LJU 334), 
mapa 10/5, 27
66
Zavod za ureditev stare Ljubljane, Ljubljanski grad - severni, severozahodni in zahodni trakt, 1965 (po 
izgubljenem načrtu iz leta 1941), fasada, kopija / 114,7 x42,l, ZAL, Načrti (LJU 334), mapa 10/8, 7
67
Zavod za ureditev stare Ljubljane, Ljubljanski grad - južni trakt, 1965 (po izgubljenem načrtu iz leta 1941), fasada, 
kopija / 98,8 x 42,2, ZAL, Načrti (LJU 334), mapa 10/8, 6
68
Boris Kobe (?), Ljubljanski grad - južni dvoriščni trakt, o. 1942, fasada (študija), matrica / 69,8 x 36,7, ZAL, Načrti 
(LJU 334), mapa 10/8,31
69
Boris Kobe, Ljubljanski grad - stolp piskačev, 1957, pogled in tloris (študija), matrica / 54,3 x 54,4, ZAL, Načrti (LJU 
334), mapa 10/8, 43
70
Vogalna stanovanjska hiša Nolly Gothard na Ciril-Metodovem trgu 3 / Študentski ulici 2, 1854, fasada, prereza, 
tlorisi etaž, adaptacija, matrica / 60,2 x 46,9, ZAL, Mesto Ljubljana, splošna mestna registratura (LJU 489), Reg I, f. 523, 
fol. 885
199
71
Stanovanjska hiša dr. Franca Lampeta na Ciril-Metodovem trgu 4,1900, tlorisi etaž, prerezi, fasada, adaptacija, 
matrica / 75,1 x 51,7, ZAL, Mesto Ljubljana, splošna mestna registratura (LJU 489), Reg I, f. 1155, fol. 333
72
Stanovanjsko-trgovska hiša stolnega kapitlja na Ciril-Metodovem trgu 9,1938, tloris pritličja, prerez, fasada in 
situacija, adaptacija, kopija / 41,9 x 32, ZAL, Mesto Ljubljana, gradbena registratura (LJU 493), Reg IV /45349
73
Stanovanjska hiša Josipine Jančar na Ciril-Metodovem trgu 11, 1913, tloris 2. nadstropja, fasadi, prereza in situacija, 
adaptacija, matrica/ 51,5 x 41,1, ZAL, Mesto Ljubljana, splošna mestna registratura (LJU 489), Reg I, f. 1798
74
Stanovanjsko-trgovska hiša Friderika Lukana na Ciril-Metodovem trgu 15, 1926, fasada, prerez, tloris pritličja in 
situacija, adaptacija, kopija /35,1 x 47,6, Mesto Ljubljana, gradbena registratura (LJU 493), Reg IV / 2238
75
Stanovanjsko-trgovska hiša (prej hotel Pri divjem možu) na Ciril-Metodovem trgu 21,1932, fasada, tloris pritličja, 
situacija in prerez, adaptacija, kopija / 55,1 x 37,3, Mesto Ljubljana, gradbena registratura (LJU 493), Reg IVc / 28192 
76
Rotovž na Mestnem trgu 1,1814, podolžni prerez, adaptacija (mdr. naprava zaporov v 1. nadstropju desno), kolorirana 
matrica / 61,2 x 41,7, ZAL, Načrti (LJU 334), mapa 10/1, 6
77
Ivan Rožman, Sgraffiti na delu rotovškega dvorišča na Mestnem trgu 1, o. 1931, pogled, osnutek za prenovitev, 
matrica / 57,8 x 79,9, ZAL, Načrti (LJU 334), mapa 10/2, 63
78
Stanovanjska hiša C. Recknagla na Mestnem trgu 3, 1897, fasada, delni prerez in delni tloris, adaptacija, matrica / 
37,1 x 55,5, ZAL, Mesto Ljubljana, splošna mestna registratura (LJU 489), f. 1783
200
79
Gradbena inšpekcija za Kranjsko, Rotovški stavbi na Mestnem trgu 1 in 27,1814, tloris pritličja, adaptacija, matrica 
/ 41,4 x 60,2, ZAL, Načrti (LJU 334), Restavrirani in konservirani načrti, mapa 8, 13
80
Gradbena inšpekcija za Kranjsko, Rotovški stavbi na Mestnem trgu 1 in 27,1814, tloris L nadstropja, adaptacija, 
matrica/40,5 x 59,6, ZAL, Načrti (LJU 334), mapa 10/1,4
81
Gradbena inšpekcija za Kranjsko, Rotovški stavbi na Mestnem trgu 1 in 27,1814, tloris 2. nadstropja, adaptacija, 
matrica /41,2 x 60,6, ZAL, Načrti (LJU 334), mapa 10/1, 3
82
Boris Počkar, Rotovške stavbe na Mestnem trgu 1, 2 in 27, (1937) 1940, tloris pritličja, adaptacija, kopija / 62,3 x 
67,7, ZAL, Načrti (LJU 334), mapa 10/1,7
83
Boris Počkar, Rotovške stavbe na Mestnem trgu 1, 2 in 27,1936, tloris 1. nadstropja, matrica / 59,6 x 67,4, ZAL, 
Načrti (LJU 334), mapa 10/1, 39
84
Boris Počkar, Rotovške stavbe na Mestnem trgu 1, 2 in 27,1937, tloris 2. nadstropja, adaptacija, kopija / 62,5 x 68,5, 
ZAL, Načrti (LJU 334), mapa 10/1, 40
85
Stanovanjsko-trgovska hiša Augusta Drelseja na Mestnem trgu 5,1902, fasada, delni prerez, delna tlorisa etaž in 
situacija, adaptacija, matrica / 48,4 x 65,1, ZAL, Mesto Ljubljana, splošna mestna registratura (LJU 489), Reg I, f. 1513 
86
Stanovanjsko-trgovska hiša Ferdinanda Simonettija na Mestnem trgu 6,1904, delna tlorisa etaž, fasada, delni prerez 
in situacija, adaptacija, kopija / 45,9 x 36,9, ZAL, Mesto Ljubljana, splošna mestna registratura (LJU 489), Reg I, f. 1519
201
87
Stanovanjsko-trgovska hiša Johanna Stareta na Mestnem trgu 11,1907, fasada, prerez, situacija, tlorisi etaž in 
prerez stopnišča, adaptacija, matrica / 56,6 x 59, ZAL, Mesto Ljubljana, splošna mestna registratura (LJU 489), Reg I, f. 
1531
88
Stanovanjsko-trgovska hiša na Mestnem trgu 19,1895, tlorisi etaž, adaptacija, duplikat / 76,6 x 44,4, ZAL, Mesto
Ljubljana, splošna mestna registratura (LJU 489), Reg I, f. 1140, fol. 332
89
Stanovanjsko-trgovska hiša Ivana Samca na Mestnem trgu 21,1930, fasada, adaptacija, kopija / 41,8 x 33,6, ZAL,
Mesto Ljubljana, gradbena registratura (LJU 493), Reg IV / 2103
90
Trgovska hiša Franca Drofeniga na Mestnem trgu 23, 1914, fasada, situacija in prerezi, adaptacija, matrica / 72,6 x 
57,8, ZAL, Mesto Ljubljana, splošna mestna registratura (LJU 489), Reg I, f. 1790
91
Stanovanjsko-trgovska hiša Lea Souvana na Mestnem trgu 24,1921, tloris pritličja, adaptacija, kopija / 39,4 x 57,3, 
ZAL, Mesto Ljubljana, splošna mestna registratura (LJU 489), Reg I, f. 1934
92
Stanovanjsko-trgovska hiša Lea Souvana na Mestnem trgu 24, 1921, tloris L nadstropja, adaptacija, kopija / 39,3 x 
57,5, ZAL, Mesto Ljubljana, splošna mestna registratura (LJU 489), Reg I, f. 1934
93
Vogalna stanovanjsko-trgovska hiša Antona Krisperja na Mestnem trgu 26 / Stritarjevi 1 in 3,1910, fasada, 
prerez, situacija, delna tlorisa pritličja in L nadstropja, adaptacija, matrica/ 61,5 x 54,2, ZAL, Mesto Ljubljana, splošna 
mestna registratura (LJU 489), Reg I, f. 1783, fol. 179
202
94
Notranje dvorišče rotovške stavbe (Mestni arhiv Ljubljana) na Mestnem trgu 27, 1954, fasade, dejansko stanje, 
kopija /61,8x31, ZAL, Načrti (LJU 334), mapa 10/21,6
95
J. Černivec, Notranje dvorišče rotovške stavbe na Mestnem trgu 27,1955, fasade, rekonstrukcija in adaptacija, 
matrica / 55,1 x 30,8, ZAL, Načrti (LJU 334), mapa 10/3, 9
96
Vogalna stanovanjsko-trgovska hiša Filippa Schreyerja na Cankarjevem nabrežju 1 / Stritarjevi ulici 9,1896, 
fasada v Stritarjevi ulici, gradnja, matrica / 62,7 x 47, ZAL, Načrti (LJU 334), Restavrirani in konservirani načrti, mapa 
1,47
97
Vogalna stanovanjsko-trgovska hiša Filippa Schreyerja na Cankarjevem nabrežju 1 / Stritarjevi ulici 9,1896, 
fasada na Cankarjevem nabrežju, gradnja, matrica / 62,9 x 46,8, ZAL, Načrti (LJU 334), Restavrirani in konservirani 
načrti, mapa 1, 46
98
Vogalna stanovanjska hiša Viljema Wolheima na Cankarjevem nabrežju 3 / Ribjem trgu 1,1851, fasada, prerez in 
tlorisi etaž, adaptacija, matrica/ 48,9 x 70, ZAL, Načrti (LJU 334), Restavrirani in konservirani načrti, mapa 1, 57
99
Stanovanjska hiša Fani Ravnihar (nekdaj Poscheva) na Ribjem trgu 2,1895, tlorisi etaž in prerez, adaptacija, 
duplikat /101 x 55, ZAL, Mesto Ljubljana, splošna mestna registratura (LJU 489), Reg I, f. 1140, fol. 399
100
Vogalna stanovanjsko-trgovska hiša Jakoba Kobilce na Cankarjevem nabrežju 5 / Ribjem trgu 7,1899, fasadi, 
prerez, tlorisi etaž in situacija, adaptacija, kopija / 58,7 x 41,5, ZAL, Mesto Ljubljana, splošna mestna registratura (LJU 
489), Regi, f. 1153
203
101
Vogalna stanovanjska hiša bratov Schreiner v Ključavničarski ulici 5 / Cankarjevem nabrežju 15,1897, fasadi, 
prerez, tlorisi etaž in situacija, gradnja, matrica / 51,5 x 70,8, ZAL, Mesto Ljubljana, splošna mestna registratura (LJU 
489), Reg I, fol. 116
Spisovno gradivo
102
Davčne in računske knjige, zapisniki mestnega sveta, ZAL, Mesto Ljubljana, rokopisne knjige, LJU 488, Cod. XVII/1
103
Popisna pola popisa prebivalstva iz leta 1857, ZAL, Mesto Ljubljana, statistični popisi, LJU 504
104
Popisna pola popisa prebivalstva iz leta 1869, ZAL, Mesto Ljubljana, statistični popisi, LJU 504
105
Popisna pola popisa prebivalstva iz leta 1880, ZAL, Mesto Ljubljana, statistični popisi, LJU 504
106
Popisna pola popisa prebivalstva iz leta 1890, ZAL, Mesto Ljubljana, statistični popisi, LJU 504
107
Popisna pola popisa prebivalstva iz leta 1900, ZAL, Mesto Ljubljana, statistični popisi, LJU 504
204