Stalija. Italija v Albaniji. Italija je za^sedla ivažna albansko mesto Valono. Ala za staltio aili samo mimogrede,, ni razvideti iz albanskih uradnih poroM, Po zvezni pogoSBi, ki obstoji med Aystriio in Italijo, bi se to ne smelo zgoditi, kjaj-ti y pogotibi stoji, daj moraita na Balkanu obe državi postopati V: vsaJd zadevi sporazumno. Mi ne uvidimo razloga, zakaj ne smemo 0 Italiji pisati in govoriti popolne resnice. V ItaHiji smejo Časniki celo z laižmi huiskali proiti Avstriji, a ani moramo molCati in ne smemo Ijudstv^a prip^aivljati, da se, kadar bo treba, brani profi vsem sovragom naše Avstrije. Z zar vzetjem Valone obvladuje Italija Ortrantsko ožino in ž njo celo Jadransko morje. Nove čete v Itallji. ,,Tagespost" javlja iz Berna: Preko Pariza poročajo, da je postavila Italija nove artilerijske in in. fanterijske polke. Tudi bo poimiožila število svojih gorskili Cet (alpincev). Ponanjkanje žita v Italiji. Vsa italijanska javnost se bav: z vprašanjem 0 pretefiem pomanjkanju žita V ,,Corrispondenzi" izražajo razni poslanci svoie mnenje. Poslanec Agnesi se boji, da bo Italija že aprila, maja in jmiija 1915 brez žita, ako se vladi ne posreči zagotovti trgovini z žitom svobode. To se naj zgodi v sporazumu z angleško vlado, ki sedaj uvoz žita v Italijo nadzoruje in ovira, ker se boji, da gre ntiiogo žita, namenjenega za Ita130, na Nemško. Tudi poslanec Benaglio toži, da je uvoz pšenice čedalje težavnejši, vsled česar rastejo oene riepresta.no. Poslanec Cassin priporoča, naj nakupi vlada večje množine žita v Ameriki ter poskrbi sama za prevoz. Poslanec Fumarola pravi, da se cene žitu v Apuliji neverjetno dviga.;o; priporoča nakup v Ameriki in na Rumunskem po državi, ki naj odda potem žito občinam in gospodarskim zadrugami, katere naj posredujejo pri prodaji žita zaeebnikom. Poslanec Legnani trdi, da Svica v Geaovi preklada znatne innožme žita v prehodnem prometu; to ž to da gre na Nemško, Tako postopanje da le škoduje nepristra'osti Italije. Uspeh avstrijskega brodovja v Adriji. Francoski podmorski čoln ,,Gurie" se je — dneva naim uradno poročila ne pove — približal našemu obrežju pri Poli. Vozil je zb, neko jadrn^o, ki je dobro pozmala morje ter se tako ognil voem minani. Pred Polo se je še enkraitvzdignil, da se^ripravi na napad. Toda to je bila niegova poguba. Naše skrbne. obrežne baterrje so ga zapazile in začele obstreljevati, Coln je kmaju izginil na dno morja. Drug uspeh jie priboril a^irijs,kemu brodovju naš podmorski čoln XII, kateremu poveljuje poročnik linijske ladje, Egon Pesch. Dne 21. t. m. dopoldne je zapazil v otrantski ožini (kjer prehaja Adrija v SredozemBko morje) franoosko brodovje, obstoječe iz 10 velikih ladij, Pogumno se je zagnal proti sovražniku, ga napadel in dvalora!t zadel ladjo, na katerl se je nahajal poveljnik francoskfcga brodovja, viceadmiral Boue de Lepeyrer. Ladja je močno poškčdovana. Vsa avstrijska javiiost je vBled junaškega čina naših mornarjev polna zanosa in navdušenja. Pogodba med Bolgarijo in Rumunijo. Carigrad, dne 29, decembra. Carigrajski ,,Osmanischer Lloyd" poroča iz zanesljivega vira, da je pri&lo do siporaziima med Bolgarijo in Kumunijo. Gledc ixxlrob:iosli sporazuma porofta onienjeni list sledeče: Tuumunija je priznala Bolgariji, da naj Bolgarija v času, l:i ga bo sniatrala za primornega, udejstvi1 svoje noincjis glcdo Macedonijc. Dbc državi sta so nadaljc v tom zodinili, da se mora vsak predJog gotovih vclesil naznaniti drugi državi, da sc onemogoči vsaka diptojn-atiSna dvoigra. V gospodarskcm oziru sta so doj^ovorili, dai morata obe državi skrbcti, da varstvo pkr/l:e po Donavi ne bo trpclo nobene škodc. Tudi gledc i-ooviranega želczni- Škega prometa je prišlo do sporazuma. Trgovske nagodbe bi naj gospodarske vezi med oberaa državama izboljšale. Gledo zunanje politike sta se obe državi odločili, vstrajati' pri dosedanji nepristranosti. V slučaju pa, 6e b; katera teh dveh držav smatrala^ da je napočil čas, da more udejstviti svoja narodna stremljenja, se ,ji r.e sme zabraniti, da po posvetovanju z drugo državo postopa tako, kakor sinatra. za prav. (To potrjuje, da si Rumunija in Bolgarija druga drugi ne bosta padli v hrbet, če bi bila katera teh dveh držav zapletena v vo.;sko. Tirosporazum smatra z ozirom na prizadevanja, izvabiti Tlumunijo na svojo stran, to kot svoj uspeh.) Glede Turcije sta se sporazumeli, da bosta tudi v bodočnosti napram nji zavzemali prijazno stališče.