Štajerske vesti. —§— Društvo »Selbsthilfe der Lehrerschaft Steiermarks«, Odbor razglaša: Dne 25. junija t. 1. je umrla članica Marija Sacklova. Na podlagi § 3. a) društvenih pravil j-3 treba plačati po 2 K za ta 113. smrtni slučaj, ki je v tekočem letu 5. — V marcu razglašerre 3 smrtne slučaje (109 do 111), deloma tudi 112. y juniju ie mnogo članov prezrlo in še ni vposlalo določenih zneskov. Vsa vplačila se morajo zanesljivo doposlati tekom enega meseca. —š— Uratdna učiteljska konferenca za celjjski okraj * se je vršvla dne 5. t. m. v celjski okoliški šoli. Prodsedoval je okr. * Želimo si poročH o vseh okrajnih učit. konferencah. Da taka poročila dobimo, bi naj poskrbeli tovariši društveni piedsedrtki. Ured. Šol. nadzornik g. .1. Supanek, ki je imeno-val za svojega namestnika lov. Brinarja,za zaorsnikarici sta na bili i.zvoljeni go-spodični Fišer in Lorber. Kot gost stabila navzoča g. ravnatelj Schreiner m njegova gdč hčerika. Ker je nekaj clanov svojo odsotnost opravičilo z boleznijo, je predsednik opozoril, da bo vbodoče v takih s!uča]ih od vsakogar zahteval, da se izkaže z zdravniškitn izprieevaloin. — Predsednik ]e tudi prečitai resolucjo, katerc stavijo v prilog uravnave ueiteljskifa plač vsi okr. šol. nadzorniki na deželni zbor. v imenu konference se je pa izročila tozadevna resolucija na c. kr. deželni šolski svet «. predsedniku, ki je obljubil, da jo bo pripcročiilno prediožil na pristojno cblast. — Poračila gospoda nadzornika o stanin tuokra]i_efi,a šoistva. o novih učnih načrtili, o metodi posameznih učrah predmetov itd. so bila obširna, temeljita in zanimiva. O vrrašanju »Kako je mladino navaiati. da bo tud: po izstopu šole rada in s pridom čitala?« jt% referiral naduč. Černej. Svoj izbcrni referat naj bi objavil. To ga prosimo teni potom. Več točk Černejevega reierata je gospod ravnateli Schreiner obšiino izpopolnjeval in pojasnjeval. Meni je posebno ugajalo, da je tako toplo priporočal domače knjižnice. Naglašal je tudi, da bi učiteljstvo v smislu modernih zahtev po delovni šoli otroke vadilo v vezaniu knjig. V to svrho naj bi se učitelii najprei sami učiii v vezanju pri učiteljskih zborovanjih! (Oprostite, gospod ravnateJj, po mojetn mnenju bi bilo pač najbolje, da nam izučene knjigovezce pošiljate že kar z učiteljišča.) — Dodatno k tei točki dnevnega reda je tov. Slanc predlagal, da se naj uvede Krulčeva »Moja prva čitanka«. K besedi se ie oglasM zopet g. ravnatejli Schreiner, ki je naglašafl. da je Majcnova začetnica za nie, NVidrova je prav dobra, a slike so za nič, Krulčeva pa ima izborne slike, a nje prvi del ne ugaja. Ker se pa da prvi del te začetnice prenaredi>ti i,n ker se bo lahko razširila tako da se bi naslanjala na tridelno i-zdaio njegovih (Schreinerjevih) čitank, česar pa pri \Vidrovi ni pričakovati:, zagovarja gospod ravnatelj Slančev predlog. Za predJog govori tudi gospod nadzoraik. Oospod ravnatelj tudi pripomni, da se Majcenova začetnica ne bo več tiskala. Brinar naglaša, da se sicer klanja avtoriteti gospoda ravnatelja. vendar pa misli, da se naj ne prenagliino. Učiteljstvu naj se da prilika, da obe novi začetnici. katerih še mnogo ni niti videlo, v svojj organizaciji presoja in si tako napravi lastno sodbo o njih. Za to pred'laga, da se o uvedbi kake nove začetnice v tej konferenci še ne sklepa. Pri glasovanju je gospod nadzornik konstatiral, da je B:V narjev predlog propadel. S šol. letom 1913/14. se tnora tedaj v celjskem okraju uvesiti Krulčeva »Moja prva čitanka«!! (Škoda za Brinarjev predlog!) — Ura je biJa že blizu poldneva. Zato ie moral nadučitelj Petriček, žal, hiteti s svojirn izbornim na podlagi mnogoletne prakse sestavljetiim poročilom o vprašanju »Kaij ki kako naj se riše s seštilom in ravnilom s posebnim ozirora na potrebe vsakdanjega življenja?« Poiasnjeval je risbe, ki jih je že poprej šapirograiirane razposlal na vse šole in dajal dragocene praktične migljaje. Debata, ki je obetala postati kal zanimiva, se je morala radi pozne ure krajšati; zato je naduč. Brinar izrazil žel>o, da bi se pri društvenih zborovanjib nadaljevala. Zanimiivo je, da se je izmed tez sprejela tudi ta, da gre projekcijskemu risanju v ljudski šoli prednost pred prostoročnim. (Vkljub temu se jaz bojim, da šestilo še ne dobi tako kmalu splošne domovinske pravice V ljudski šoli.) Tov. Petriček je tudi najtopleje priporočal Humkovo »Merstvo«, ki naj bi ne manjkalo na nobeni1 šolL (A. Humek mi je pa pravil. da mu je mnogo šol, posebno pa kranjskih, njegovo knjigo vrnflo.) Žalostno! — V stalni konferenčni odbor so bili izvoljeni tov. Čulek, Eksl, Kra^nc, in Pristovšek. Ta odbor opravlja tudi okr. učit. knjižnico. V odbor za šoiske vrte so bi'li izvoljeni tov. Černej, Kvac, Sivka, Slanc in Wudler. — Konferenca se je morala nategniti na celih 5. in pol ure. Na koncu konference smo preieli nakaznice za dfete. Kakor mrzel curek ie vplivalo name, ko sem prečitai, da se mi je borih 4-K 40 v prišrknilo na 3 K 90 v. Rajše nič kot to! — Fr. Brinar. Obrtno šolstvo. Sklep šolskega leta na obrtni nadaIjevalni šoli v Solkanu. Na obrtni nadaljevalni šoli v Solkanu se je končalo šolsko leto 29. junija. Sklepne slovesnosti so se udeležili kot člani šolskega odbora: župan Josip Vuga, šolski ravnatelj T. Jug, c. kr. okr. šol. nadzornik dr. Josip Pavlin, koncipist trgovske in obrtne zbornice dr. Anton Grusovin, mizarski rnojster Anton Maknc in šolski vodja Fr. Bait. Navzoče je bilo učiteljstvo domače obrtne in Ijudske šole, mmogo občinskih starejšin. obrtnih mojstrov, več gospod^arjev in članov odličnih družin in mnogo drugega občinstva. — Iz poročila šolskega vodje se naznanjajo sledeči važnejši podatki: Šo!sko leto je trajalo 8 mesecev. Sola je dvorazredna, a oba razreda imata paralelko. Ustanovljena je bila I. 1909. Vzdržujejo jo deželni zalog, država, c. kr. okr. šolski zaloe. občina Solkanska in Trgovskat in obrtna zbornica. — Poučevalo se je v vsakem razredu po 8, skupaj 32 ur na teden. Učni predmeti so bi!i: geometriia in proiekcijski nauk, geometrično irt projekciisko risanje. prostoročno risanje, strokovno risanie. 6brtno spisje v zvezi z občimi obrtnimi predpisi in najvažneišeJ kako se varuje in ohranjuje zdravje. — Vzačetku leta je bilo 118, konec leta pa 911 učencev v dobi od 14 do 18 let. — Po-vprečno je bi!o prr pouku vsak učni dannavzočih 85%. — Učni smoter jih je dose-glo 87, zaostali so pa 4. — Kot premije sose delile hranilnične knjižice na' zneske od!5 do 10 K, ki so vinkulirani do 20. starost-nega leta, v skupnem znesku 150 K. — ObdarovaTiih ie bilo 21 vajeneev. — Po narodnosti so bili razen enega vaienca vsi Slovenci. Mizarskih vajencev je bilo 80, ključavničarskih in kovaških 8, krojaških 3. — Poučevale so 4 učne osebe. in sicer: šolski vodia Fr. Bajt, strokovni mizarski risar Fr. Scherzer, Alb. Stritar in Em. Zorn, vsak po 8 ur na teden. Pouk je bil reden in točen in1 šolski obisk boljši od prejšnjih let. — Po stovesnem sklepu šolskega leta. ki se ie vršil v navadnem redu kakor na drugih obrtnih šolah, je bila otvoriena razstava medletnih izdelkoA'. ki je ostala odprta do pol 5. popoldne. — Razstavo je prišlo ogledat mnogo občinstva, ki se ie prepričalo, da je šola dosegla lepe uspehe. — Novo šolsko leto se prične 3. novembra.. Groriške vesti. —g— Rozina. Finžgar. Porotnikom so bila stavljena štiri glavna vprašanja, in sicer dve glede Finžgarja in dve glede Rozine. — Prvo glavno vprašanje: Je li France Finžgar kriv, da je od leta 1905. do 31. julija 1912. kot c kr. okr. šolski nadzornik. torej kot državni uradnik, zaupano mu oblast v namenu okr. šolskemu svetu škodo storiti. na ta način zlorabil, da je pri davkariji v Gorici sebi ali okr. šolskemu svetu spodaj označene svote nakazal. do- tične pobctnice spisal in podpisal ter dvisinjene zneske okr. šol. svetu o!dtegnil ter :-, iem zakrivil hudodelstvo zlorabe uradne obiasti po § 101 k. z. — Pod tem vprašaiijem je navedenih 46 točk v skupnih znei.Kiii za zgradbe novih šol 22.347 K 60 vin., za poprave 6018 K 20 vin., za učne pripomočke 331 K, za posojila 3345 K, za naročliine listov in tiskovin 768 K 86 vin. Skupaj 33.360 K 66 vin. — Drugo glavno vprasar:je: Je ii F. Finžgar kriv, da ie spodaj oziiačeae zneske, ki so mu bili zaupaui vh'.ed njegovega iavnega urada, pridržal ter s teni zakrivil hudodelstvO' uradiTega poneverjenja v zmisiu § 182. k. z. Pod tem vprašanjem so označene th točke v skupiiem znesku 5968 K 78 vin. — Glede Rozine: Prvo glavno vprašaiije: Je li Rozina kriv, cia je izdajai davkariji v Gorici ne¦cpravičena nakazila ter n.a njih nadzornikov podpis ponaredil. da ie nato sestavil pobotice ter na njih ponaredii podpis strank, katerim je denar neopravičeno nakazal in vse zneske na davkariii dvignil ter pridrža!. Da je torej na ta način ponaredil jave listine. naredil kriva privatna pisma in s tem zakrivil hudodelstvo1 goljufije po §i5 197., 199. a, 2G1. a, 203. k. z. Navedenih je 38 točk v skupnih zneskih1 za gradbe novih šol 5082 K 80 vin., poprave 14.977 K 4 vin., učne pripomočke 530 K 42 vin., posojilo 1066 K 6 vin., naročnine listov in tiskovin 1106 K, šolsko opravo 825 K, razne naslove 21K. Skupaj 23.608 K 42 vin. — Driuo glavno vprašanje: Je li K. Rozina kriv, da si je dne 30. avgusta 1912 v Gorici pridržal znesek 500 K, ki mu ie bil zaupan po niegoveni iavnem uradu, ter na ta načiii zakrivil hudodelstvo uradnega poneverjciiia po § 181. k. z. — Porotniki izrečejo po enournem posvetovanju sledeči pravorek: Finžgar: prvo glavno vprašanje 12 ne; drugo glavno vprašanie 8 ne. 4 da. — Rozina: prvo glavno vprašanje 10 ne. 2 da; drugo glavno vprašanje 4 ne. 8 da. — Zaradi tega pravoreka ie sodni dvor izrekel oprostilno razsodbo za profesorja Finžgaria; Karla Rozino pa obsodil na osem mesecev težke ieče. Preiskovalni zapor se mu všteje. — Oproščenje prof. Finžgarja so sprejeli z velikim odobravanjem. —g— Iz šolske službe. Suplentinja na učiteljišču v Gorici La-sciac ie imenovana za provizorično glavno učiteljico na tem zavodu. —g— Knezoškofijski zavod v Gorici, ki je pod vodstvom oo. Jezusove družbe avstrijske redovne pokraiine, otvori za šo!sko leto 1913/14 pripravnico za gimnazijo. Snuie se tudi zasebna gimnazija, katere prvi razred se odpre že najbrže jeseni 1914. —g— Smrtna kosa. V nedeljo popoldne je umiia v Gorici v Židovski ulici gospodična Natalija Mlekuševa, učiteljica. v starosti 25 let. Nit mladega življenja ji je ie pretrgala učiteljska bolezen — sušica. Naj v miru počiva! —g— Velik prijateli Ijudske šole je »Novi Čas«. — Ni še dolgo. ko je pisal, da bi bilo treba na Tolminskem nekai šol zapreti. V današnjih časih priti s tako zahtevo na dan! Kaj takega more izustiti le velik sovražnik ljudstva! Ljudstvo potrebuje šol in izobrazbe; le šolano liudstvo kaj velja. drugače mu zapovedujejo vedno tujci. Ali nešolano ljudstvo se da imenitno izrabljati v izvestne namene. take, kakršne ima list. ki nosi po^ krivem ime »Novi Cas«. — Če bi1 prodrla v Gorah novostruiarska katididata vikar Abram in šebreljski župan Rejec, pa v splošni kuriji voditelj nove struje dr. Brecelj, bi stavili ti v deželnem zboru predlog, da naj se zapre toliko in toliko liudskih šol na Tolminskem. Ti so pravi dobrotniki ljudstva, ti mu hočeio dobro; torej volilcj v Gorah. te može volite v deželni zbor! . . . —g— Poročilo o ckrajni učiteljski konferenci v Gorici ne govori nič o lepem predlogu učitelja Baliča. ki se ie glasil: Za vse šole goriškega/okraja naj se naroče »Salezijanska poročila iz Turina«. Za počt! Je li mogoča še večja neumnost pod solncerri? Vsako leto skrbi za liumoristične opomnje ta čudni možakar in le previdnosti predsednikovi in potrpežljivosti učiteljStva se rnora zahva^liti. da ni ničesar skupil pri tem neverjetnem rredlogu. Tudi z drugimi verskimi ODOmnjaini hoče izzvati polemiko, a z vsem zbuia \t pomilovalen nasmeh. V »Edinosti« smo brali o nekih slavospevih. ki so bili jalcc neumeslni, a kaj hočemo: konvencionai:;a laž ie vendarle dopustna! Pokadilo se je učitelju in duhovniku kot pionirjem prosvete. a tudi to ie le konvencronalna laž. ako ni privrel ta poklon iz resnično za blagor učiteljstva plamtečega srca. Počakaimo na dejanja, ker potem bodo najlepše dokazane trditve. da imajo za šolstvo in učiteljstvo' čuteče srce. Upajmo, da postanejo te besede ziate resnice, ne pa konvencionalne laži! —Z— Iz seie ožjega in pomnoženega c. kr. okr. šol. sveta tolminskega: Andreju Bensu se dovoli enoletni brezplačni dopust v svrho nadaljevanjai študii. Matilda Bolter se staino vpokoji. Za nadučitelje se predlagajo: za Cerkno Gruntar Anton, za Podbrdo Mahnič Ivan, za Sedlo Fajgelj Raiael. za Boivec Kenda Matiia; stalnim učiteliem v Bovcu se predlaga Adoli Klavora. Stalnim učiteliem-voditeljem na encrazrednicah se pred!aga]o: za Planino Crnigoj Alojzij, za Jagoršče-Krnice Trdan Stanko, za Ravne Zahriž Jug, za Tenrljine Lojze Andrejčič. za Borjano Velikonja. za Vrsno-Krn Černe Blaž, za Nemškirut Perko Rudolf. za Podbelo Trebše Rihard; stalnim učiteijicarh se predlagajo: za Tolmin Pavliček Berta. z_a Bbvec Miklavčič Olga, za Srpenico Čičigoj Mariia in za Čezsočo Pleško Marija. R. Istrske vesti. —i— Pravico ia>vnosti je dobila občinska realna gimnazija v Voloskem-Opatiji. To pravico uživajo sedai vsi razredi do četrtega. Istotako je zavod tudi deležen reciprocitete, to je, z njega lahko prehajajo di.iaki na vsak drugi enak zavod in narobe. —i— Za »Slovensko Šofsko Matico« nai blagovoliio cenjeni naročniki koprskega okraja poslati nemudoma članarino poverjeniku tov. Fr. Venturiniju. nadučitelju v Borštu, a za voloski okrai pospici T. Sikošek, čiteljici v Hrpelje. Naj ne bo slovenskega učitelja in slovenske učiteljice brez teh koristnih kniig!