PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 70 lir Leto XXVII. Št. 7 (7795) TRST, sobota, 9. januarja 1971 ZAOSTRUJE SE POLEMIKA 0 GOSPODARSKIH IN POLITIČNIH PERSPEKTIVAH GIOLITTI: BREZ REFORM NI POGOJEV ZA NORMALNO POSLOVANJE PODJETIJ KPI kritizira Pretijev predlog o davčni reformi - Seja vodstva PRI - Danes se prične kongres PLI, v kateri je osem struj . RIM, 8. — V polemiko o reformah in o razvoju proizvodnje 1® danes odločno posegel socialistični minister za proračun in gospodarsko načrtovanje Giolitti, ki je med drugim dejal: »Socialisti *° Prvi ugotovili, da so reforme in okrepitev proizvodnje dve med-*®boj odvisni zahtevi za razvoj države. Toda socialisti govore o medsebojni neodvisnosti: potrebna je okrepitev proizvodnje, da se lahko izvedejo reforme in obratno. Rfav ta »obratno* pa je posebno v_ažen: brez reform se ne ustva-riajo pogoji za normalen delovni postopek v podjetjih. Velike sindi-kalne konfederacije so postavile v *®riiče svojih zahtev reforme, tudi Ro so upoštevale ta aspekt »normalizacije*. V kolikor se ne bi upoštevala ta bogovoma obveznost, bi se povzročite nove »divje* zahteve v okviru Podjetij. Zaradi tega je tudi presenetljivo, ko. je predsednik sindi- i0? organizacije javnih ustanov i izjave, ki potiskajo prav v tej aonosni smeri in to s tako pole-rctično ostrino, da je samo škodljiva in v ostrem nasprotju z umerje-^Hn^stališčem, ki ga je sprejela . Podobne negativne posledice lahko ™»jo tudi umetne povezave med ^formami in med «belo knjigo* o izdatkih. «Bela knjiga* na ooben način ne more zamenjati Petletnega načrta, lahko pa je pomemben dokument, ki bo nudil obračune ter tudi predvidevanja in finančni program za leto 1971. Tako bomo imeli sliko položaja, zato da bomo lahko napravili reforme, ne P*f da bi jih blokirali in ob točni odgovornosti, ob upoštevanju finančnih sredstev in ob upoštevanju raz-?°oij izvajanja. «Bela knjiga* torej tahko pomeni samo potrdilo nujnosti reform, zato da se odpravi razsi-Pdnje ter da se zagotovi učinkovitost in da se ustvari najboljša odnos bifd dobrinami in izdatki. Danes se je sestalo vodstvo KPI, ker bd se drugače državni dohodki premalo povečali in jih na noben način os bi mogli nadoknaditi. Republikanci zavračajo uveljavitev davka na premoženje kot tudi previsoko zaostritev davčne lestvice za dohodke svobodnih poklicev. Pomembna je tudi zadnja ugotovitev, ki se nanaša na razdelitev dohodkov med državo in lokalnimi ustanovami, pri čemer je rečeno, da mora biti ohranjen sedanji odnos ter da lahko prida do drugačne razlike samo teknit, ko bodo na drugačen način razdelili obveznosti iiiiiiiiiifiuniinfiiiiiimiiiiiiiiiimiimniimmmmiHmimmniiimiitiiiiiuiiiiimiitiiimiiiiiiiiniiiiimiim V Montevideu pred sedežem diplomatskega predstavništva Jb je sprejelo resolucijo o davčni •'eformi, ki ne zadeva samo vprašanja davčne pravičnosti, temveč tudi državnega sistema, organizacijo ljatiiVe ™ °^nosov z držav- Komunisti so mnenja, da davčna Storma, ki jo je pripravil mani-ter Preti, pomeni za sedaj samo biejeno modernizacijo, ki ne zade-a razrednega značaja davčnega stema in ki ohranja državni cen-aiizem in birokratizem. Zaradi te-jp so načrt Preti kritizirali sindi-Kati občine, pokrajine in dežele. Načrt Preti ne zasleduje nobene ga izmed ciljev, ki bi jih morala resničiti demokratična davčna re-°rma: ne bodo se spremenili od-osa davčnih bremen in bodo ostali a “kodo delovnih ljudi. Nič nove-ga nj glede sredstev države za raz-bJ, oziroma pri izbirah za invesli-JJS. Ohranjuje se centralistični si-?e.m in ne prihaja do širšega sobivanja pri izvajanju demokra-cne politike programiranja. Osta-ja še vedno glavni del bremena na JJJkki potrošnji, medtem ko veliki bbbički in velika premoženja ostaja0. Pod zaščito bančne tajnosti ter Privilegijev velikih družb in končno l , “e vedno pritiska na deželne in ‘Okalne avtonomije. ran- KPI se zato zahteva ■“likalna sprememba zakona Preti v že zgoraj navedenih smereh. uanes je pričelo zasedati vod , v° PRI, k, obravnava davčno re-®Tr». vprašanja RAI-TV in refor J**1 9 Prvem vprašanju so že da-izdelali resolucijo, o ostalih MONTEVIDEO, 3. - Urugvajski gverilci »Tupamari* so ugrabili danes britanskega veleposlanika v Montevideu Geoffreya Jacksona. Do ugrabitve je prišlo okrog 10. ure (po krajevnem času) pred sedežem britanskega diplomatskega predstavništva: furgon črne barve, katerem se je peljalo pet ali šest gverilcev, je prekrižal pot avtomobilu diplomata. Dva od «Tu-pamarov* sta potegnila veleposlanika iz avtomobila in ga prisilila, da je vstopil v furgon. Ostali gverilci pa so se spravili na tri varnostne agente, ki so z drugim avtom sledili poslaniku in skrbeli za njegovo varnost. Agente so ugrabitelji pretepli in jih pustili nezavestne na tleh. Furgon je urugvajska policija našla nekoliko pozneje Geoffrey Jackson je star 54 let ter zastopa svojo državo v Montevideu od julija 1969. To je že četrti diplomat, ki so ga »Tupamari* u-grabili v zadnjih mesecih v Urugvaju. Prva žrtev gverilcev je bil ameriški funkcionar Dan Mitrione, ki so ga ugrabili avgusta lani ter ga nato ubili, ko urugvajska vlada ni sprejela zahtev gverilcev za njegovo izpustitev. Pozneje so »Tu- pa ju bodo jutri. Repvtolikanoi v bistvu zagovarjal0 diametralno nasprotna stališča, izhajajo iz gornje resolucije L in uvodoma pravijo, da gre j® zakonski predlog, ki so ga več-.at. odobrile stranke levega cen .Jf fn da zakon ne sme biti izpre-glede svojih osnovnih smer- Nato je govor o sodelovanju ob-JJ1 Pri ugotavljanju davčne osno-r republikanci formalno ne rfhko razširjajo, vendar pa odloč-zavračajo kakršen koli resnejši jr®6*! v tej smeri, češ da gre za s tern in za služnost, ki mora bi-Pa i*1 113 vsedržavni ravni, LT tudi kadar gre za sredstva, ki namenjena za lokalne ustanove. v naslednjem odstavku je govor Pravični razdelitvi fiskalnih bre-Z**1’ pri čemer se sicer govori o u^njsanju bremen za manjše do-****•'• toda le do določene mere, raznih ustanov in ko bodo ugotovil globalne razpoložljivosti države in prioritetno lestvico izdatkov. V bistvu to pomeni, da se ohrani sedanji sistem, ko državni birokratski aparat izvaja ostro nadzorstvo nad občinami, pokrajinami in deželami. Jutri se prične v Rimu kongres liberalne stranke, ki se bo nadaljeval do četrtka 14. januarja. Na kongresu je prisotnih 557 delegatov, ki zastopajo do 15. septembra 1970 135.529 vpisanih članov stranke in 1.850.414 volivcev, ki so glasovali za PLI na političnih volitvah 1968. Na osnovi statuta namreč določajo število delegatov v vsaki pokrajini na osnovi ponderiranega poprečja med številom vpisanih in med številom votivnih glasov. Kongres bo otvoril predsednik poslanec Badini Confalonieri, sledil bo govor predsednika liberalne in- «Tupamari» ugrabili britanskega poslanika Urugvajska vlada sprožila izredne policijske ukrepe Zaskrbljenost v Londonu . Že četrta ugrabitev v Urugvaju zula v Montevideu Aloysija Diasa Gomideja in ameriškega funkcionarja Clauda Flyja, ki sta še vedno v rokah ugrabiteljev. Kot je znano, so za izpustitev Gomideja u-grabitelji zahtevali milijon dolarjev: ker ni urugvajska vlada pristala na to zahtevo, skuša žena brazilskega diplomata še vedno zbrati potrebno vsoto. Pq današnji ugrabitvi .je urugvajska vlada odredila posebno po lieijsko službo v vsem Montevideu, medtem ko s helikopterji iščejo u-grabitelje tudi po drugih delih države. Policija je uvedla tudi stro go nadzorstvo nad vsemi pristanišči, letališči in mejnimi prehodi v pričakovanju, da bodo ugrabitelji skušali pretihotapiti diplomata v tujino. Urugvajski zunanji minister Jor-ge Peirano Facio je stopil v stik z britansko vlado ter zagotovil, da bo vlada v Montevideu napravila vse, kar je v njeni moči, da bi zasledila ugrabitelje. Urugvajski veleposlanik v Lori donu Jorge Barfeiro pa je odšel danes na foreign Office, da bi izrazil obžalovanje svoje vlade žara di ugrabitve britanskega diplomata. tcmacionale Gastona Thorna, ki je tudi dr. Carli ni povedal, kakšne so bile posledice kreditne politike in koliko so prispevale k sedanjim težavam produktivnega sistema. Celotno vprašanje je v bistvu politično. Kolikor se prične s politiko ustrahovanj, in represije v odnosu do sindikatov, bodo posledice zelo resne. Prav to je vprašanje, bi ga je treba pojasniti, saj je vsaka pobuda proti sindikatom tudi napad proti PSI in bo povzročila v državi krizo, ki bo mnogo resnejša od proizvodnih težav, s katero se ti napadli hočejo opravičevati. Sedaj se hoče zavreti in narediti korake nazaj v socialni in politični zgodovini Italije. Vsi oni, ki so sprožili te pobude, pa morajo vedeti, da bodo socialisti ob delavskem gibanju, da bodo odločno naredili vse, da vsa taki poskusi sramotno propadejo. zunanji minister Luksemburga, nato pa bo govoril tajnik Malagodi Politična razprava se bo pričela šele v ponedel.jek, saj bodo najprej razpravljali in glasovali o reformi statuta, ki je ključna za rezultat kongresa. Sedanji statut predvideva, da ima večinska skupina 80, najmočnejša manjšinska skupina pa 20 odstotkov vseh mest v izvršnemu odboru in vsedržav-n svetu stranke, ne glede na proporcionalno razdelitev glasov na kongresu. Liberalni kongres se pričenja ob precejšnji notranji ostrini in razbitosti struj, ki jih je kar osem in ki so naslednje (od levo k desno usmerjenim): 1. »Presenza Li-berale* ima 105 - 115 delegatov; 2. »Rinnovamento Liberale*, okrog 60 delegatov; 3. «Skupina Rapallo*, okrog 60 delegatov; 4. «Incontri Democratici*, tudi okrog 60 delegatov; 5. «Prijatel.i Enza Verene-gija*, 10-15 delegatov; 6. skupina Malagodi, 180-200 delegatov; 7. tl-talia Liberale*, okrog 30 delegatov; 8. skupina poslanca »Albina*, ki je skrajno desničarska skupina gospodarske desnice 30-40 delegatov. Pred kongresom je Antonio Ba-slini izjavil, da morajo v sedanjem težavnem političnem položaju liberalci premagati egoizem stranke ter nakazati pot k zavezništvu laičnih in demokratičnih, tudi katoliških, sil, proti komunističnemu pritisku, proti kakršni koli obliki klerikalnega integralizma in proti reakcionarnim poskusom, kot pogoj pa postavlja obnovitev programa, metod in kadrov, za kar pa je nujna reforma statuta. Baslini pravi, da se bo dosedanje vodstvo odločno uprlo spremembam. Senator Enzo Veronesd pa v bistvu ne zanika svoje kandidature za tajnika stranke, ki jo je postavil s svojim «pismom liberalcem* in samo pravi, da bodo samo iz kongresne razprave izšle smernice za novo vodstvo stranke. Istočasno je mnenja, da so se liberalci toliko let borili proti dogmi o ne-spreminjanju levega centra in da sedaj take dogme ne smejo in ne morejo uporabiti kot načelo za ne-spremiojanje vodstva stranke. Odgovoren za delovne odnose pri PSI dr. Bartocd je danes ostro komentiral včerajšnjo izjavo ministra Piccolija, katerega tudi skrbi delovna disdplina in ki se zgraža ob milijardnih izgubah zaradi stavk v nekaterih velikih podjetjih z državno udeležbo, kot so Alfa Romeo, Sit - Siemens in Italsider. Pri tem pa ni povedal, da so že vrsto let v krizi, saj je akord že zdavnaj preživel. Minister bi moral tu- UMAZANA VOJNA V KAMBODŽI Grozljiv prizor iz Kambodže, kjer se nadaljuje Ntaonova «umazana vojna*. Sliko, ki jo je objavila zahodnonemška revija »Der Spiegel*, je skupaj s številnimi drugimi, nič manj pretresljivimi, posnel fotograf Dieter Ludwig. Mladoletni vojaki — pravzaprav skoraj še otroci — pripadajo Lon Nolovl vojski, ki z ameriškimi dolarji In orožjem branijo v Kambodži «ameriško demokracijo* ...mi..........nlllliiiililtiiillllllilii.ini...m........u ODPOSLANEC OZN SE JE V JERUZALEMU SESTAL S PREDSTAVNIKI 1ELAV1VSKE VLADE Golda Meir in Eban obrazložila Jarringu izraelsko stališče o bližnjevzbodni krizi Razgovori se bodo nadaljevali tudi danes - Popustljive izjave egiptovskega predsednika - V Jordaniji spet spopadi med vojsko in Palestinci JERUZALEM, 8. — Gunnar Jarring, posebni odposlanec OZN za Bližnji vzhod, je dospel danes v Jeruzalem, kjer se je sestal s predsednico izraelske vlade Goldo Meir in zunanjim ministrom Ebanom. Sestanek je trajal nekaj manj kot tri ure, o njegovem poteku pa ni hotel švedski diplomat dajati nobenih izjav. Pač pa je izraelska vlada objavila kratko poročilo, ki pravi, da je bil razgovor «pozitiven in konstruktiven* Jarring, ki je prvič spet na Bližnjem vzhodu po skoraj dvoletni odsotnosti, je dospel v Tel Aviv z letalom družbe »El Al* tef takoj odšel v Jeruzalem na rezidenco Golde Meir, kjer so bili politični razgovori. Švedskega diplomata je spremljal njegov politični svetovalec, Novozelandec Jan Berendsen, za izraelsko stran pa je bil poleg Meirove in Ebana prisoten tudi izraelski delegat pri OZN Joseph Tekoah. Razgovori se bodo nadaljevali tudi jutri v Eba-novi rezidenci. Kot rečeno, ni nobenih vesti o tem, kaj sta Golda Meir in Aba Eban dejala odposlancu svetovne organizacije. Zdi se pa, da sta izraelska predstavnika postavila Jarringu zelo ostre zahteve; to mnenje vsebine izjav, ki jih je ___ ^ izhaja iz dT povedati, kakšna je škoda za-1 dal danes na nekem sindikalnem sre-radi nesposobnosti podjetnikov, kot Čanju minister brez listnice Israel pamari* ugrabili brazilskega kon- ...umu..--------------------------------n...-....................*..........,.Mi„nmi,Miiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiinninnmniiiiiininniii Pred sovjetskim veleposlaništvom v ZDA je včeraj eksplodiral peklenski stroj Vlada ZDA je obsodila napad - Protest Gromika - «Pravda» o ^socialističnem patriotizmu* WASraNGTON, 8. - Ob 4.24 po ameriškem času je eksplodirala bomba pred poslopjem sovjetskega veleposlaništva v Washingtonu oziroma pred poslopjem, v katerem je sovjetski kulturni urad in v katerem stanujejo člani veleposlaništva. Bombo so postavili ob železna vrata, ki zapirajo vhod v dvorišče poslopja in eksplozija je razbila številna okna, ni pa bilo ranjenih in tudi škoda ni posebno velika. Kakih 15 minut po atentatu je neka ženska telefonirala nekemu tiskovnemu uradu ter izjavila: »Bomba je bila postavljena pred sovjetskim kulturnim uradom na 18. cesti. To je primer tega, kar se bo še zgodilo. Pustite naše ljudi, da lahko odidejo.* Kmalu po eksploziji je ameriško državno ministrstvo poslalo na kraj funkcionarja sekcije za sovjetska vprašanja Stevena Steinerja, ki je kasneje odšel na sovjetsko veleposlaništvo, kjer je izrazil obžalovanje ameriške vlade. Državni podtajnik John Irrwin, ki nadomešča Rogersa v njegovi odsotnosti, je izjavil, da vlada ZDA odločno obsoja neodgovoren in ne smiselni vandalizem proti stavbi, ki je last sovjetskega veleposlaništva, Nasilje in dejanja, ki lahko spravijo v nevarnost nedolžna življenja ter oškodujejo zasebno lastnino, povzročajo nezadovoljstvo ter odpor pri Amerikancih, ki spoštujejo ta kon. Jernvin je nadaljeval, da so zadovoljni, ker ni bilo ranjenih in ker kaže, da škoda ni bila velika. Zagotovil je, da bodo storili vse, da izsledijo odgovorne Pomočnik državnega tajnika za evropska vprašanja, Richard Da-vies, je danes obrazložil svetniku sovjetskega veleposlaništva v Wa-shingtonu, Juliju Voroncovu, ukrc pe, ki jih .je sprejela ameriška vlada, da bi zagotovila boljšo varnost sovjetskeega veleposlaništva in vseh z njim povezanih uradov. funkcionarja urada Pan American Med drugim so sklenili, da bo- ter so mu grozili 15 minut, da ga do agenti »varnostne službe urad-1 bodo pretepli in ga niso pustili v nih poslopij, (bivša policija Bele hiše) od sedaj stražili poslopja sovjetskega veleposlaništva v Wa-shingtonu. Od danes dopoldne je stalno vsaj po en agent te posebne službe pred štirimi poslopji, v katerih so sovjetsko veleposlaništvo ter drugi uradi. Mestna policija pa je zagotovila, da bo bolje zastražila urade Tassa. Tudi newyorška policija je zagotovila državnemu tajništvu, da bodo pozorneje zastražili razne sovjetske urade, Iti so v New Yorku. Kasneje je v New Yorku telefoniral neki moški mednarodni tiskovni agenci.ji in je dejal, da predstavlja ta atentat samo začetek atentatov na predstavništva Sovjetske zveze v 22 ameriških državah. Zanimivo je, da so v ZDA sovjetska predstavništva samo v Washingtonu in v New Yorku in da so večino teh uradov že napadli v preteklih mesecih. Sovjetski zunanji minister Gro-miko je danes v Moskvi sprejel ameriškega veleposlanika Jacoba Beama, kateremu .je na zelo oster način izročil sovjetski protest zaradi eksplozije v Washingtonu. Kasneje je glasnik ameriškega veleposlaništva izjavil, da ie sovjetski protest »zelo zelo oster*, čeprav so mnenja, da položaj ni dramatičen in da se ga ne sme pretiravati. Na ameriško veleposlaništvo \ Moskvi še vedno prihajajo delega rije iz tovarn in raznih ustanov, ki izročajo proteste zaradi napadov na sovjetska predstavništva v ZDA. Prišlo je tudi do drugega incidenta, ko so preteklo noč trije moški ustavili ameriškega diplomata Pa Imeli« in mu grozili. Do drugega primera pa je prišlo danes, ko so štirje krepki možaki ustavili avtomobil. V resnici pa se v obeh primerih niso nobenega dotaknili. Agencija Tass .je zvečer razširila nov oster komentar o protisovjetski kampanji, do katere je prišlo v ZDA. Vendar pa je zanimivo, da v komentarju ne omenjajo morebitnih sovjetskih represalij, kar v a-meriških krogih ocenjujejo kot možnost določenega optimizma. Do danes popoldne se je javilo na ameriškem veleposlaništvu že enajst delegacij, ki so izročile protestne note. Današnja »Pravda* je objavila dolg ideološki članek posvečen »socialističnemu patriotizmu, katerega se ne sme zamenjavati z nacionalizmom ali z nacionalnim egoizmom in nihilizmom. »Pravda* napada kitajske voditelje, preveliko upoštevanje nacionalnih posebnosti v komunističnem gibanju in kampanjo za izselitev sovjetskih Židov v Izrael. Ko govori o Ki tajata, pravi ((Pravda*, da je izredno neveren nacionalizem, kadar se maskira s marksističnim besednjakom in da so kitajski voditelji marksizem in leninizem zameijaJi z rnaoizmom ter se tako odpovedali skupni borbi proti Imperializmu. Napad se nadaljuje na »oportuniste*, pri čemer se s to oznako lahko razumejo tako Kitajci kot kakršna druga država Vzhodne Evrope. « Pravda* pdše, da prihaja nacionalizem včasih do Izraza, ko se pretirava z nacionalnimi posebnosti mi, ko se predstavljata nacionalni element za odločujoč in se ne upošteva skupnih zakonitosti socialističnega razvoja. Posledica tega Je popolnoma napačno teoretsko stališče in zanikanje nujnosti povezovanja lastne politike ter nacional- nih nalog z mednarodnimi dolžnostmi. Končno je govor o Židih ter da sovraniki Sovjetov skušajo izpodkopati razredni značaj socialističnega patriotizma, pri čemer govore o kampanji imperialističnih sil ter mednarodnega sionizma za preselitev sovjetskih državljanov židovske narodnosti v Izrael. »Pravda* pravi, da ti državljani uživajo polne pravice, ki so enake, kot jih imajo vsi ostali člani sovjetske dražbe. Imperialistična propaganda pa nadaljuje s trditvami, naj bi bil Izrael njih domovina in da so vsi Židi med seboj nerazdiružljivo povezani. Galili, ki je osebni prijatelj Golde Meir in ki ga nekateri imajo za nekakšnega neuradnega glasnika tel-avivske vlade. Galilijeve izjave je objavil vladni tiskovni urad, kar potrjuje prepričanje, da je minister govoril v imenu vlade. Galili je torej dejal da je z obnovitvijo Jarringovega posredovanja prešla kriza na Bližnjem vzhodu v novo fazo, da pa bo posredovanje učinkovito samo, če bodo dovolj u-poštevana nekatera »pravila*, kot jih je imenoval, ki pa so dejansko pravi pogoji, ki jih Tel Aviv postavlja za nadaljevanje mirovnih razgovorov. «Pravila», ki jih je treba u-poštevati, so po mnenju ministra sledeča: — Egiptovski predsednik Sadat in drugi kairski voditelji morajo prenehati z grožnjami po obnovitvi sovražnosti. — Štiri velesile ne smejo poskušati. da bi vsilile lastno rešitev. — Prekinitev ognja je treba po_ 5. februarju podaljšati za nedoločen čas. — Izrael se je pripravljen pogajati o umiku z arabskih zasedenih ozemelj, toda samo v okviru varnih meja- Vsakršen umik mora biti vključen v mirovno pogodbo, ki mora tudi upoštevati, da meje izpred šestdnevne vojne niso bile »niti trajne, niti vame*. — Nobeno mednarodno jamstvo ne more nadomestiti varnih meja. ki bi jih sporazumno določili z mi -ravno pogodbo. — Jarring ne sme iti preko prejetega mandata. Če bi varnostni svet ta mandat kakorkoli spremenil ali razširil, bi to samo poslabšalo položaj. — Izrael hoče imeti neposredne razgovore z Arabci. Odposlanec OZN lahko pripomore, da pride do napredkov na poti sporazuma, resnični mir pa je mogoče doseči samo z neposrednimi pogajanji. Bolj popustljiv kot izraelski minister je bil danes egiptovski predsednik El Sadat v intervjuju, ki ga je dal dopisniku ameriškega televizijskega omrežja CBS. Sadat je dejal, da .je Egipt pripravljen pristati na prihod opazovalcev in tu- jih vojaških sil na Bližnji vzhod za nadzorovanje izraelsko - egiptovske meje. Dejal je, da se strinja z ustanovitvijo vojaškega kontingenta, v katerem bi bile čete vseh štirih velesil, in ki bi nadzoroval tako izraelske kot egiptovske meje. Egiptovski predsednik je polemiziral s stališčem ZDA glede bliž-njevzhodne krize in dejal, da ne razume, kaj išče Washington na tem področju. Sadat tudi ne razume, zakaj ZDA podpirajo izraelsko zasedbo arabskega ozemlja. Kairski list «A1 Ahram* danes potr.ju.je, da bo sovjetski predsednik Podgomi dospel prihodnji te den v Kairo. 15. januarja se bo udeležil svečanosti ob dograditvi jeza v Asuanu, nato pa se bo vrnil v Kairo, kjer bo ostal tri dni ter se razgovarjal v predsednikom Sadatom. Egiptovski zunanji minister Riad nadaljuje medtem svojo diplomatsko misijo po Evropi ter se je danes sestal s francoskim predsednikom Pompidoujem, kateremu je izročil Sadatovo poslanico. Po enournem razgovoru s Pompidou- jem se je Riad srečal z ministrskim predsednikom Chaban Delma-som, še prej pa .je imel dolg razgovor z zunanjim ministrom Schumannom. Riad bo jutri zapustil Pariz, pred odhodom pa bo imel tiskovno konferenco. Zelo zaskrbljujoče vesti prihajajo danes iz Jordanije, kjer so se spet vneli boji med Palestinci in kraljevo vojsko. Glasnik palestinske organizacije »Al Fatah* je sporočil, da so jordanske sile napadle nekatere palestinske postojanke blizu Amana. Napadeno je bilo tudi begunsko taborišče v Ba-ki. Kraljeva vojska se je pri napadu poslužila tankov, topov in težkega orožja. Najhujši spopadi so bili okrog EL Joure in Jerasha. Vodja arabskih opazovalcev v Jordaniji, egiptovski general Dhelmy, je zaradi današnjih incidentov protestiral pri kralju Huseinu. KARAČI, 8. — Britanski ministrski predsednik Edvard Heath je dospel danes v Ravvalpindi na dvodnevni uradni obisk. Na letališču ga je sprejel pakistanski predsednik Jahja Kan. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiimiiiiiiiiiiimirajiimtniitimiiimmiiiiiiimimiiimiiiiiiiimiiimiimiiiiif* ZA PREDSEDNIKA IZVOLJEN DR. HOČEVAR Komisija IS Slovenije za zunanjo politiko Komisija se bo ukvatjala tudi z vprašanji slovenskih narodnih manjšin v sosednih državah LJUBLJANA, 8. — Republiški izvršni svet Slovenije je ustanovil danes komisijo za zunanjepolitična vprašanja, katere naloga je spremljati in proučevati vprašanja zunanjega pomena za Jugoslavijo in Slovenijo. Komisija se bo predvsem ukvarjala z vprašanji slovenskih narodnih manjšin v sosednih državah in narodnih manjšin v Sloveniji, s stiki z inozemstvom, z vprašanji mejnega prometa, zaposlitve de- iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin lahedi zaključil obisk v SFRJ Objavljeno poročilo o razgovorih med iranskim zunanjim ministrom in državnim sekretarjem Mirkom Tepavcem (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 8. — Po tridnevnem uradnem obisku Jugoslavije je danes odpotoval iz Dubrovnika v Pariz iranski zunanji minister Arde-shtr Zaihedi. V skupnem sporočilu o obisku in razgovorih Zahedi-Te-pavac, ki so potekali v ozračju prijateljstva, razumevanja in medsebojnega zaupanja, se med drugim poudarja, da sta ministra Izrazila polno zadovoljstvo zaradi ugodnega razvoja Iransko-jugoslovanskih odnosov. Ugotovili so, da so ugodne možnosti za njihov nadaljnji napredek in izrazila pripravljenost obeh vlad, da vložita nadaljnje na-pore v tej smeri. V Izmenjavi mišljenj o aktualnih mednarodnih vprašanjih sta mini- stra z zadovoljstvom ugotovila veliko podobnost pogledov o osnovnih mednarodnih vprašanjih. Ministra sta poudarila odločnost obeh vlad, da skupno z drugimi miroljubnimi državami nadaljujeta napore za ohranitev miru ln za razvoj mednarodnega sodelovanja na osnovah spoštovanja načel nacionalne suvemostl, neodvisnosti in teritorialne integritete. Tepavac ln žehedl sta izrazila zaskrbljenost zaradi nadaljevanja krize na Bližnjem vzhodu ln vojne v Vietnamu ter se zavzela za rešitev teh vprašanj na osnovah resolucije varnostnega sveta in ženevskih sporazumov iz 1954. tn 1962. leta. Pri proučevanju položaja v Evropi sta ministra ugotovila, da sta pozitivni razvoj in nadaljnje popuščanje napetosti ustvarila pogoje za razširitev sodelovanja in za rešitev ostalih odprtih vprašanj. Zunanja ministra Jugoslavije ln Irana sta poudarila neobhodmost ureditve učinkovitosti svetovne organizacije in posebno opozorila na problem povečanja razlik med razvitimi ln nerazvitimi področji. S tem v zvezi sta ministra ugotovila potrebo, da se vse države zavzamejo za uresničenje smotrov drugega desetletje razvoja In priprav tretjega zasedanja konference o trgovini tn razvoju. Tepavac je z zadovoljstvom sprejel vabilo Zahedi-ja, da obišče Iran. Datum bo naknadno določen. B. B. lavcev v inozemstvu in s problematiko izseljencev. Za predsednika komisije je bil izvoljen dr. France Hočevar, podpredsednik republiškega izvršnega svete. Pogajanja z mornarji Verjetno uspešno posredovanje ministrstva za trgovinsko mornarico RIM, 8. — Podtajnik trgovinske mornarice Cervone se je danes dopoldne sestal s predstavniki za* kladnega ministrstva in ministrstva za delo, s katerimi je uskladil razna vprašanja, ki so povezana s pokojninami za mornarje. Ob 18. uri pa je prišlo na ministrstvu ob prisotnosti ministra Mannironija do sestanka s sindikalnimi organizacijami mornarjev. Podtajnik Cer-vone je sindikalne predstavnike obvestil o dokončnem dogovoru med pristojnimi ministri glede socialnega skrbstva za mornarje ln gleda fiskalnih olajšav, ter je potrdil obveznost vlade, da bodo te ukrepe na nagel način sprejeli na prvi seji ministrskega sveta. Pri tem gre za zahtevo sindikatov, da se stvar uredi z vladnim zakonskim dekretom. Podtajnik je tudi sporočil, da se bodo v ponedeljek pričela pogajanja z vsemi tremi sindikalnimi organizacijami brodarjev za obnovitev delovne pogodbe. Sindikalne organizacije so sprejele na znanje ta sporočila, so se zahvalile za posredovanje ter Izjavile, da bodo kasneje sporočili svoja stališča. TRŽAŠKI DNEVNIK PO UGOTOVITVAH MESTNIH REDARJEV V decembru ponovno poskočile cene številnim prehrambenim proizvodom Občutna podražitev goriva - Tržaški trg na splošno dobro založen Iz mesečnega pregleda o gibanju oen na tržaškem trgu je razvidno, da so se kotacije raznega blaga v preteklem decembru sicer ponovno dvignile, in to v večji ali manjši meri, vendar pa da podražitev ni toliko sovpadala z božičnimi in novoletnimi prazniki, kolikor s splošnimi težnjami na tržišču. Statistična služba mestnih redarjev je u-gotovlla, da so se dvignile cene zlasti zajčjemu mesu, siru, margarini, maslu jugoslovanskega izvora, gorivu in nekaterim drugim proizvodom, praznični «mrzlicš» pa pripisujejo le manjše podražitve pri izbranih vrstah rib, raznih slaščicah in mandarinah. Tipična božična jed, puran, pa se je celo pocenila v primeri z lanskim letom. Razen v prodajalni Standa, kjer so ceno zrezkom dvignih za 100 lir pri kilogramu, se cene govejemu mesu v decembru riso spremenile. Pač pa napovedujejo, da se bo to zgodilo v najkrajšem času, morda že v januarju, saj se je 1. januarja 1971 povečal trošarinski davek na promet z mesom, in sicer za 10,74 lire pri kg (za 9 lir pri teletini). Povpraševanje po perutnini polagoma pojema in tako poročajo tudi o manjšem obsegu reje. Tržaški trg je bil za praznike dobro založen s purani, tako da je njihova cena ostala za 80-90 lir pri kilogramu izpod lanske ravni. Kunci so se v decembru podražili za 100 lir pri kg, in sicer zaradi manjšega uvoza iz zaledja, predvsem iz Madžarske; v nekaterih mesnicah stane kg zajčjjga mesa 1380 do 1400 lir. Ostale vrste mesa niso zabeležile sprememb. Na trgu z oljem je december potekel mimo. Pridelek oljk je bil razmeroma pičel, in sicer ne samo v Italiji, temveč tudi v Španiji in Grčiji. Domače maslo ni sp omenilo svojih kotacij, jugoslovansko maslo, ki ga uvaža in predeluje neko goriško pod je .je, pa se je v decembru podražilo za nekaj točk. Od avgusta 1970 do danes se je to maslo podražilo skupno za 142 lir pri kilogramu. S področja maščob naj omenimo še margarino, ki se je v decembru ponovno podražila; margarina vrste «Gradina» se po ukazu tovarne sedaj prodaja na italijanskem trgu ceni 850 lir kg. Na trgu z mesnimi izdelki so se pred božičnimi in novoletnimi prazniki nekoliko dvignile cene mortadeli, salama in gnjati. Zaradi večjih proizvajalnih stroškov pa se je cena masnim konzervam na viru proizvodnje dvignila poprečno za 10—12 odst., zato je pričakovati, da bodo kmalu sorazmerno narastle tudi ustrezne cene na drobno. Domača jajca so še vedno razmeroma poceni, tako na debelo kakor tudi na drobno. Včasih so gospodinje pred božičem in novim letom kupovale mnogo jajc, da so pripravile običajne domače dobrote. Ta lepa navada pa se počasi zgublja in na mizo prihaja čedalje bolj pogosto industrijski proizvod (panettone). Zato tudi trg z jajci ni več razgiban, kakor je bil nekoč in lokalni kokošerejd z lahkoto krijejo potrebe tržaškega tržišča. bir se še vedno dobro prodaja; v decembru so se dvignile kota-cije tako domačim kakor tudi uvo-ženim vrstam, posebno občutna pa je bila podražitev pravega parmezana. Med stročnicami se je v decembru podražil le fižol vrste »Reale*, ki se danes prodaja po cenah okoli 960 lir za kilogram (pri Delavskih zadrugah). Na trgu z vinom se je podražila le znamka »Ruffino*, in sicer za 30 lir pri dvolitrski steklenici. Na tržaškem ribjem trgu je bilo v decembru manj izbire kakor prejšnji mesec. Pred božičem se je pojavilo zlasti mnogo morskih plošč (passera) in listov (sogliola), ki jih tržaške gospodinje zelo rade kupujejo v tem času. Ribe so bile povečini domačega ulova več pošiljk pa smo uvozili iz Jugoslavije. Zmrznjene ribe kupujejo zlasti tržaške restavracije. Cene na drobno so se v decembru spremenile le malo, in sicer v glavnem le tik ure«* božičem. Občinska tržnica na debelo je bila v decembru dobro založena s sadjem in povrtnino, neposredno pred prazniki pa so bile zaloge kar precejšnje, tako da so prekupčevalci občutno znižali cene, da bi blago šlo hitreje v promet. Na vo- ki ne prodirajo več v tolikšnih količinah kot nekoč na tržišča Evropske skupnosti po konkurenčnem uspehu grškega, izraelskega in španskega pridelka. Cene so v glavnem nihale, ne da bi doživele večjih sprememb. Med raznimi vrstami goriva se je premog 18. decembra podražil za 400 lir pri stotu: prekupčevalci so zato dvignili maloprodajno ceno za 300 Mr. Višje kotacije so zabeležili tudi oglje in drva za kurjavo, medtem ko je koks ohranil prejšnje kotacije. Isti dan, to je 18. decembra, se je podražila tudi nafta za domačo kurjavo, in sicer za 1 liro pri kg, s 1. januarjem pa za nadaljnje 1,5 -lire. Cene ke-rozenu so ostale neizpremenjene v prodaji na drobno, medtem ko so kotacije na debelo poskočile. Položaj na trgu s kurivom je po vsem tem precej napet. Marsikdo računa na izboljšave, ki jih bo v tem pogledu baje prinesel metan. Prve dobave zemeljskega plina za potrebe gospodinjstva naj bi bile možne že konec februarja letos, 'n ZA «S0C1ETA DEI CONCERTb V POLITEAMA ROSSETTI Dva zaporedna koncerta slovenskih umetnikov V ponedeljek bodo nastopili orkester, zbor in solisti RTV-Ljubljana pod vodstvom Sama Hubada, prihodnji ponedeljek pa pianistka Dubravka Tomšič-Srebotnjak Gostovanj slovenskih in jugoslovanskih umetnikov v Trstu in v naši deželi je v zadnjem času vedno več. Niso sicer še postala redna, kot bi zahteval naravni razvoj dobrih sosedskih odnosov in koristi medsebojnega izmenjavanja kulturnih dobrin in vrednot, vendar so premiki razveseljivi in spodbudni, saj bi lahko našteli že kar lepo število likovnih, glasbenih, gledaliških in znanstvenih kolektivov in posameznikov, ki so se v zadnjih letih predstavili ne več samo slovenskemu občinstvu z nastopi v okviru naših manjšinskih kulturnih ustanov, pač pa tudi italijanskemu občinstvu s posredovanjem uglednih italijanskih kulturnih ustanov in organizacij. Med te ustanove se uspešno uvršča tudi tržaš'co Koncertno združenje tSocieta dei Concerti*, ki je v repertoar svoje sezone 1970-71 vklju čilo tudi dve gostovanji slovenskih glasbenikov. Prvo bo na sporedu že v ponedeljek 11. t. m., ko se bodo tržaški glasbeni javnosti v gledališču Rossetti predstavili sim- S8ce- bo plin najiprej na razpolago fonični orkester, zbor in solisti ra pri Magdaleni in v okolid Ul. Bro-, diotelevizije Ljubljana pod vodstvom letta I znanega slovenskega dirigenta Sa ljo je bilo zlasti mnogo agrumov, SINDIKALNI BOJ POMORŠČAKOV SE ZAOSTRUJE Zaradi stavke ustavljen v Trstu prekooceanski parnik «C. Colombo» Včeraj je stavkalo tudi 500 uradnikov pomorskih družb PIN ■ Skupščine na ladjah «Stelvio» m «Cristoforo Colombo - Stavka je zajela tudi «Aquileio» in «Messapio»r ko je priplula v Benetke Tržaška brodarska in druga po- nih organizadj sta spregovorila sin- morska podjetja je včeraj v celoti zajelo stavkovno gibanje za obnovitev delovne pogodb? in proti nameravani reorganizaciji družb splošne državne koristi (Finmare PIN). Včeraj so pričeli s stavko mor-uraciniki tržaškega Lloyda in drugih upravndh uradov pomorskih družb. Število stavkokazov je bilo majhno, kar je za uredništvo še posebno važno. Če bi hoteli številčno opredeliti udeležbo v stavki, bi morali reči, da je prekrižalo roke približno petsto uradnikov in da je le sto ljudi šlo na dalo, kar pa nekako tudi ustreza odnosu med podrejenim uradni-štvom in vodilnimi iutikdonarji ter načelniki oddelkov. Slavka uradnikov pomorskih družb PIN je trajala včeraj ves dan. Nadaljuje se pa tudi stavkovno gibanje pomorščakov. Delavci na ladjah prekinjajo delo po vnaprej določanem načitu in onemogočajo vsakršno delo na ladjah samih, ki so prisiljene ostati v pristaniščih, narji na prekooceanskem parniku »Cristoforo Colombo*, ki je zasidran ob pomorski postaji na nabrežju in ki bi moral odpluti. Na krovu velike bele ladje jc dalo zamrlo, utihnili so stroji. Stavke se je u-deleždlo vseh 480 mornarjev, častnikov in drugega osebja. Približno opoldne so stavkajoči pomorščaki s pomočjo sindikalnih vodstev organizirali zborovanje na krovu. V imenu vseh treh skidlkal- MIIIIINIMIIMIIMIIHIflllllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllllMIIIIIIIIIinilllllUMIIIIIIIIIIIIUlIMftlllllltlllllll USPELA ENOURNA STAVKA V TRSTU Uslužbenci ENEL odklanjajo «predstavništvo» CISNAL Za prekinitev seje komisije za natečaj krivijo sindikati ravnateljstvo podjetja bi opozarjajo na zaostritev nastopov, če ne bo predstavnik te organizacije odstranjen Spor med deželnim ravnateljstvom I V posebnem tiskovnem sporočilu tkžavnega podjetja za električno j so sindikati sklep ravnateljstva, energijo ENEL in sindikalnimi or- da odpove seja komisije za natečaj, garuzacijami KIDAE - CGIL, FLAEI - CISL in UILSP - UIL, kljub poskusom posredovanja, ni bil rešen in se odo zaostruje. Uspela je enourna stavka uslužbencev tržaške ENEL, ki je potekala od 9. do 10. ure včeraj zjutraj. Med stavko so se uslužbenci, uradniki in delavci, v spremstvu svojih sindikalnih zastopnikov podali v prostore, kjer bi bil moral potekati neki notranji natečaj. Po pravilniku mora namreč biti v komisiji za natečaj tudi predstavnik sindikalnih organizadj. Kljub nespornemu dejstvu, da bi moral sindikalni zastopnik v komisiji pripadati trem enotnim sindikatom (CGIL, CISL in UIL), ki združujete večino uslužbencev, pa je ravnateljstvo podjetja poklicalo menda san-*) predstavnika desničarske CISNAL. Te organi zarije pa delavci v ENEL ne priznavajo za sindikalno in ji odrekajo vsako predstavniško vlogo. Od tod spor in včerajšnja stavka. V prostorih, kjer bi bil moral potekati natečaj, so bili člani komisije, uslužbenci, ki so se udeležili notranjega natečaja in tudi predstavnik CISNAL. Uradniki in uslužbenci, ki so prišli v prostore so izjavili, da hočejo — kot neposredni predstavniki treh sindikalnih organizacij — prisostvovali natečaju. Obenem so zahtevali, naj se odstrani predstavnik desničarske organizacije. Na to zahtevo naj bi člani komisije sklenili sejo odpovedati in oditi. ostro obsodili in prisodili vodstvu ENEL vso odgovornost, če seje ni bilo. Sindikalno sporočilo se sklicuje tudi na mnenje samih kandidatov, ki ustreza splošnemu prepričanju ostalih uslužbencev in je naklonjeno stališču treh sindikalnih organizacij. V svojem sporočilu pozivajo sindikati delavce in uslužbence državnega električnega podjetja naj odklanjajo vsakršno priznanje »predstavništva* lalisindikalnim organizacijam in opozarjajo ravnateljstvo ENEL za Furlanijo - Julijsko krajino, da se bo boj v nasprotnem primeru še zaostril. Sporočilo so podpisale sindikalne organizacije FIDAE - CGIL, FLAEI - CISL in UILSP - UIL (in ne tr- ? obnovitev delovne pogodbe k> za pomoti, navajali v našem poročilu). reformo socialnega skrbstva. Mornarji (skupno 69) so sklenili, da bo ladja redno odplula iz pristanišča opolnoči, plula do Benetk, kjer bodo v sidrišču začeli danes zjutraj ob 8. uri 24-umo stavko. V Trstu so se na zborovanju zb ra M tudi mornarji, ki delajo na vlačilcih. SklcniM so se pridružiti stavkovnemu gibanju in bodo po vsej verjetnosti stavkali jutri ves dan. Ob 17. uri včeraj popoldne se je pričela dvodnevna stavka na krovu dikalista Križman ir Varin, ki sta obravnavala, poleg vprašanj, ki so povezana z bojem za priznanje nujnosti reforme socialnega skrbstva za pomorski sektor, tudi splošno vprašanje reorganizacije pomorskih družb PIN in njihovih potniških prog. O tem se je med prisotnimi mornarji razvila živahna eiebata. Sindikalisti so delavce seznanili z zaključki, do katerih so se dokopale študijske skupine treh sindikalnih organizacij. Os.ro sta sindikalista kritizirala račrt, ki ga je izdelal minister za trgovinsko mornarico Manoironi in ki ga podpira IRI. V nasprotju s tern načrtom, ki teži samo po krč.nju prisotnosti državnega ladjevja v italijanskih in svetovnih pristaniščih, so sindikati pomorskih delavcev prepi ičani, da je treba to vlogo okrepiti, seveda z nujnimi izboljšavami in spremembami, ki jih je treba vključita, v širšo perspektivo globalnega načrtovanja italijanske mornariške politike. Tako načrtovanje bi moralo sloneti na vlogi državnega ladjevja, obenem pa usmerjati dejavnost zasebnega sektorja. Sindikati pomorskih delavcev se zelo dobro zavedajo, da je neka reorganizacija neobhodna in neizogibna, ker jo terjajo objektivne spremembe v svetovnem prometu in njegovi strukturi. Na take spremembe, ki jih pogojuje objektivni položaj, sindikati pristajajo in so pripravljeni tudi sprejeti nase določena bremena. Ne morejo pa v nobenem primeru pristati na načrte, ki samo odpravljajo neke pomorske proge, mornarjem (in italijanski pomorski politiki) pa ne nudijo potrebnih alternativ. Glede alternative dragim linijskim progam, ki so preživele spričo bohotnega razvoja drugih hitrejših prometnih sredstev, sindikalne organizacije soglašajo v tem, da je ta lahko samo povezana z razvojem množičnega turizma. Tega razvoja ni treba posebej načrtovati, ker že obstaja in ga zasebni brodarji znajo odlično izkoriščati, saj predelujejo stare ladje in z njimi organizirajo križarjenja po Sredozemlju in v Jadranu in zanje prejemajo visoke dobičke, kljub sorazmernim nizkim cenam prevozov. Sindikati so mnenja, da bi se marala v razvoj množičnega pomorskega turizma v Sredozemlju, pa tudi izven njega, usmeriti predvsem državna podjetja PIN. V tržaškem pristanišču je poleg »Cristofara Colomba* ustavljena zaradi stavke tudi ladja tržaškega Lloyda »Aquileia», Id bi morala sinoči odpluti v Zahodno Afriko. Končala pa se je stavka na ladji »Ro-sandra*, tudi last tržaškega Lloy-da, ki je odplula v prvih popoldanskih urah. Na krovu ladje »Stedvio* je bila včeraj zjutraj skupščina mornarjev, katerim so sindikalisti spregovorili o sedanjem položaju in stavkah za Izgublpo-najdeno Na občinskem oddelku za ekono mat hranijo predmete, ki so bili izgubljeni in najdeni na javnih ulicah v lanskem decembru In ki so na razpolago zakonitim lastnikom. Med predmeti so: italijanska in inozemska valuta, torbice, denarnice, torbe, zapestnloe, ure, foulard, rokavice, površnUd, torba z avtomobilskimi predmeti, dežniki, pleničke za novorojenčka, Škatla kravat, ža-gioa za železo, naboji in čevlji. Zakupniki avtobusnih prog pri odborniku za promet Variscu Deželni odbornik za promet Va-risco je včeraj sprejel predstavnike zakupnikov avtobusnih prog v Fur-lanlji-Julijski krajini. Tl so mu predeči« težave, v katere jih je spravila zamuda v zvezi s podeljevanjem pomoči, ki jih je svoj C as obljubila tej kategoriji ’ osrednja vlada, a ki jdh doslej niso mogli biti deležni zaradi pomanjkanja u-streznega zakona. Zamuda je toliko bolj neprijetna, ker so zakupniki avtobusnih prog svoj čas obljubili osebju, da bodo začeli pogajanja za obnovo delovnih pogodb po prejetju državne pomoči. Zakupniki so naglasili, da so se po predhodnem sporazumu že obvezali z osebjem, da mu bodo priznali določene izboljšave, ter da gre sedaj v bistvu za to, da se te obljube tudi formalno napišejo in podpišejo. Odbornik Varisco je zagotovil, da se bo zavzel pri pristojnih organih v Rimu za hitro rešitev problema ter izrazil pričakovanje, da bo duh sodelovanja to medsebojnega razumevanja med delodajalci ta delojemalci omogočil redno poslovanje vseh avtobusnih prog v deželi vse do trenutka, ko bo vprašanje rešeno v korist obeh priaadetih strank in vsega deželnega prebivalstva. ma Hubada s sodelovanjem zborovodje Lojzeta Lebiča. Celotni spored koncerta bo posvečen Beethovnovim delom, s katerimi bo prireditelj zaključil svoj koncertni ciklus ob 200-letnici skladateljevega rojstva. Spored bo obsegal uverturo tEgmont*, 4. simfonijo in oratorij «Kristus na Oljski gori», ki v našem mestu ni bil še nikoli izvajan. Kot solisti bodo v oratoriju nastopili Vera Lacič, Anton Dermota in Dragiša Ognjanovič. Že naslednji ponedeljek pa bo Koncertno združenje nudilo tržaškemu občinstvu solistični koncert znane in tudi tržaškemu občinstvu poznane slovenske pianistke Dubravke Tomšič - Srebotnjak, saj je pri nas koncertirala bodisi samostojno, bodisi z orkestrom Verdi. Na oba ta glasbena dogodka o-pozarjamo slovenske ljubitelje glasbene umetnosti. DRUGI DEL VERDIJEVE OPERNE SEZONE Izredno lepa predstava Bergove opere «Lulu» Mojstrsko vodstvo dirigenta Koeniga in odličen nastop ansambla essenske opere V društvu »Ivan Grbec* Predavanje o nastanku škedenjske šole Spričo velikega mraza, ki je pritisnil te dni, je bila udeležba na sinočnjem predavanju na sedežu pr os. društva . Čeprav se opera «Lulu» ne more primerjati z «Wozckom», je pa vendarle tudi v tej uspel napisati številne izrazito umetniške in pretresljive odlomke, ki poslušalca popolnoma osvojijo. Že sama vsebina je dokaj nenavadna, čeprav ■vzeta in podana zelo realistično; in to posebno uspešno v prikazovanju strastnosti in perverznosti glavne junakinje Lulu, a sploh tudi v vseh nastopajočih osebah, ki soustvarjajo skladen in bogato obarvan mozaik pretresljivih človeških likov, v popolni predanosti in nemoči ob slepem oboževanju Lulu. Za uprizoritev Bergove opere se je gledališče Verdi odločilo povabiti v Trst same nemške pevce in tudi odrska postavitev je ista, kot v opernem gledališču v Essenu; težko bi namreč dosegli visoko kakovostno predstavo z domačim pevci, pa ne morda zaradi pomanjkanja umetnikov, oziroma umetnice, ki bi lahko ustvarila izredno težek in zahteven lik Lulu, temveč zato, ker je v celoti dihalo iz predstave tisto pravo rdomače nemško skladateljevo ozračje», ki ga lahko dosežejo samo nemški glasbeniki (kot se to po navadi dogaja tudi pri Wagnerju). Vsi nastopajoči so se posebno izkazali — Elsie Maurer (grofica Geschivitz), Dan Richardson (doktor Schoen), Vaijo Varpio (Alwa, njegov sin), Rudolf Holtenau (v kar treh vlogah), in še Carol Bauer, Marita Diibers, Hans Walter Ber-tram, Karl Heinz Thiemann, Hans Noivack, Horst Htiskes, Heinrich Semmelrath in Robin Fairhurst; a v središču vseh likov je naslovna vloga Lulu, ki jo je. Maria Mi-chels, čeprav glasovno nekoliko šibko, podala v vseh pogledih, tako igralsko kot pevsko — sopranistka razpolaga z odlično šolanim glasom, ki mu še najtežji virtuozizmi in moderni slog Bergove glasbe ne predstavlja problemov — res odlično kreacijo, za kar je ob koncu predstave prejela dolgotrajen in navdušen aplavz. Za tekočo in dokaj razgibano režijo je poskrbel Paul Hager, izredno zadeta, čeprav nekoliko moreča, je bila scena Lenija Bauer-Ecsjja s katero je že v prologu dosegel izrazit učinek (nakazana je notranjost cirkusa, kjer se nato tudi Slovensko gledališče v Trstu Lev N. Tolstoj MOČ TEME drama v petih dejanjih danes, 9. januarja ob 30. uri v Ajdovščini MiiiiiiiiiiiiiiiMimiiimiiiiimimiiiiiiiuiimmmuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimntiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuniiiiiMimita Jutri na pokritem trgu ■—* ...I Na pokritem trgu je že vse pripravljeno za tradicionalno obdaritev otrok za sv. tri kralje ki bo jutri, v nedeljo ob 16.39. K uspehu te simpatične pobude so, kot vsako leto, tudi letos prispevali operaterji na debelo ter prodajalci na drobno na trgu in drugi dobrotniki. Rav nateljstvo Tržaške hranilnice je ledje tržaškega Lloyda »Messapia*. dalo na razpolago večje številno ki je zasidrana v Benetkah. Na j hranilnih knjižic z začetnim polo- njej je 116 mornarjev. Igom. V celoti so Za nakup daril zbrali okrog 500.000 lir, pod božično drevo (na sliki) pa bodo prodajalci položili večje količine sadja, ki ga bodo po zaključnem prazniku razdelili otroški bolnišnici »Burlo Ga-rofolo* in pa zavodu za sirote S. Giuseppe. Darila sama bodo neposredno izročili zastopstvu polio-mielitičnih otrok bolnišnice «B. Ga-rofolo*. Po slovesnosti bodo nudili prisotnim zakusko. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, * Janua.Ja JULIJAN Sonce vzide ob 7.43 In zatone ob 16.39 — Dolžina dneva 8.54 — Lu. na vzide ob 14,30 In zatone ob 6.31. Jutri, NEDELJA, 1«. januarja GREGOR Vreme vCeraj: najvišja temperatura 6,2 stopinje, najnižja 3,3, ob 19. url 3,6 zraini tlak 1029 stanoviten, veter 38 km severovzhodnik, sunki burje 63 km, vlaga 34 odst., nebo Jasno, morje razburkano, temperatura morja 7.6 stopinje. HOJSTVA, SMRTI IN POROKE 8. Januarja 1971 se Je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa Je 11 oseb. Umrli so: 65-letnl Glovannl Bonlfa-clo, 71-letna Margherlta Rabusin vd. Meladossl, 56-letnl Antonio Veronese, 68-letnl Lulgl Troyer, 68.1etna Gio. vanna Hrovatin vd. Gulil, 64-letna Alma Volkmer por. Pettarln, 75 letni Giuseppe Nano, 8U-letna Gemma Cro-stila por. Traversa, 82-letna Lucla lurman vd. Bacco, 81-letna Cedila D’Agaro vd. dl Tella, 83-letna Maria Olivo vd. Vlslnttn. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do II. ure) AlTEsoulaplo, Ul, Roma 13, INAM, Al Cammello, Drev. XX, Settembre 4, Alla Maddalena, Ul, Istria 33, Chla. rl - Crotti. Ul, Tor S. Plero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 1.36) Busollnl, Ul, P. Revoltella 41. Plz. zul - Cignola, Korzo Italia 14, Pren. dlnl. Ul. T, Vecelllo 24, Serravallo, Trg Cavana 1. razvije vsaka scenska sprememba, ljudje pa prihajajo v ospredje po zavarovanih hodnikih, po katerih v navadnem cirkusu prihajajo divje živali). Orkester tržaške filharmonije, ki se je spet izkazal kot res zelo homogena glasbena celota, je naravnost odlično vodil dirigent Gustav Konig, ki je sploh celotni predstavi dal pečat umetniškega doživetja, ter zlasti v simfoničnih odlomkih izvobil vso lepoto Beraove glasbe. —d n— Opozorilo šoferjem Avtomobiliste, ki niso še plačali avtomobilske takse za leto 1971, o-pozarjamo, da zapade rok 10. ton. Kdor bo po tem datumu krožil z avtom, ne da bi prej plačal takso, bo moral plačati visoko globo ko ga bodo zasačili. Od letos naprej so namreč na podlagi »dekretona* predpisane kazni od 1 do 6-krat višine takse. Tako bo n.pr. lastnik avtomobila fiat 500 moral plačati poleg redne takse od 7 do 42.000 lir globe. PROSVETNO DRUŠTVO »PRIMOREC. IZ TREBČ priredi v dvorani prosvetnega društva v Trebčah danes ob 20.30 to jutri ob 17. uri VOKALNO INSTRUMENTALNI VEČER s sodelovanjem Dorine Kante — italijanske prvakinje na harmoniko, mešanega pevskega zbora »Primorec« lz Trebč, ansambla «Miramar» večkrat nagrajenega na raznih tekmovanjih m domačega instrumentalnega «Tria». Dirigenta: Oskar Kjuder in Cezar Možina. MLADINSKO GLEDALIŠČE SVOBODA II Trbovlje — Slovenija gostuje v nedeljo, 10. Januarja ob 16.30 v Ljudskem domu v Križu z dramo VČERAJ POPOLDNE Drama iz današnjega življenja mladine. Vljudno vabljeni! Prosvetno društvo »IVAN CANKAR, pri Sv. Jakobu V četrtek, 14. tm. ob 20.30 v društveni dvorani, gostovanje dramske skupine PD »TABOR. z Opčin s komedi jo Branislava Nušiča ŽALUJOČI OSTALI Dvorana ogrevana! Naročniki! Bralci! Naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Poravnajte celoletno naročnino že sedaj 1 Kdor se na novo naroči na PRIMORSKI DNEVNIK, prejme v dar slovensko knjigo. Celoletna naročnina, plačana vnaprej, znaša 9.600 lir, meseč na pa 950 Ur. Razstave ŽIVA PH1RODA - TH2ASK. EXOTARIUM, Drevored XX. septem bra 31. Razstava in trgovina troplč. nih. sladkovodnih in morskih rib eksotičnih živali (sesalcev ptic, pla. zllrev, dvoživk). Odprto 'vsak dan. tudi ob nedeljah, od 10. do 13. ure ter od 16. do 30. ure. Zares spek. takuiarna razstava V galeriji Lola v Kopru Je slikarska razstava primorskega rojaka . u-metnlka Rlka Debenjaka, Razstava bo odprta do 30. Jan. vsak dan od 9. do 13. ter od 17. do 19 ure ter ob nedeljah dopoldne V umetnostni galeriji sMIgnom na Korzu Italia 9 (Pasaža Rossonl) raz. stavlja od 2. do 16 t. m slikar A: Petrone. V galeriji «n Trlbbios bo danes ob 18.30 otvoritev osebne razstave slikar. Ja GlannIJa Brumattlja. Razstava bo odprta do 30. Jan ob delavnikih od 11 do 13 ter od 17,30 do 20 ure in ob praznikih od ll. do 13. ure. V Nemškem kulturnem Inštitutu Je umetniška razstava nemške slikarke Jutte, ki bo odprta do 22. Jan. vsak dan razen sobote In nedelje od 17 do 20. ure. V prisotnosti funkcionarja finančnega ravnateljstva so bili izžrebani naslednji listki občinske umetnostne gale. lije: listek St, 16400, ki prejme sliko Bonazza, listek št. 16372, ki prejme sliko Mariana Černeta, listek št, 16084, ki prejme sliko Glorgla Milic in listek št. 16228, ki prejme sliko Clau-dla Morettija Lastniki listkov lahko prevzamejo dobljene slike v sobi 124 občinske palače BANCA Dl CREDITO Dl TRIE8TE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA IRST . Ulica F. Filzi «. 10 fal. 38101/38045 opravlja vi« bančna poila kupui« Mo valuto Včarallnfl odkupni daviznl tača|i- Gledališča Ameriški dolar Kanadski dolar Brit. iterling švlc. frank Franc, frank Balg. frank Hol. florlnt Nemška marka Avst. tlling Dinar 620,— 590,— 1.475,- 142,- 110,- 12- 172,- 170,— 23,80 42,— VERDI Jutri ob 16. url za dnevni red V vseh prostorih druga predstava Ber. gove opere »Lulu. z istimi izivajalcl kot na prvi predstavi. Dirigent Go. stav Koenig. Režija Paul Gaher, scene Lemi Bauer . Ecsy. Pri blagajni gledališča (tel. 23988) še danes začenja prodaja vstopnic. POLITEAMA ROSSETTI V Politeama Rossetti Je danes ob 20.30 na programu predstava Bre. chtove komedije «Gospod Puntila in njegov hlapec Mattio. Jutri zadnja popoldanska predstava ob 16.30. ■Literarna sobota. V okviru današnje »literarne sobote. v Politeama Rossetti bo z začet, kom ob 18. url Silvio Ceccato preda, val o temi «Sola v letu 2000». Sledila bo javna debata, ki jo bo vodil Pietro Ferraro. Ceccato je direktor Centra za hi-bernetiko pri milanski univerzi. Do 24 aprila bo na programu še 10 predavanj uglednih predstavnikov italijanske in inozemske kulture. Obonmaji za ves cikel stanejo 2000 lir in so še na razpolago pri glavni blagajni v pasaži Protti. * • * Od torka, 12. t. m. dalje bosta v gledališču Rossetti gostovala Gino Bramieri in Milva z glasbeno komedijo Garineija in Giovanninija »Ang*. 11 in bandieras. Z njima bodo nasto. pali še Toni Uccl, Isabella Guldottl ir, Giusi Raspani Dandolo. Pri blagaj. ni v pasaži Protti se bo danes, 8. t. m. začela prodaja vstopnic za prvo predstavo 12. t. m. ter za ponovi, tev 13. t. m V ponedeljek se bo za. čela prodaja vstopnic za predstave 14., v torek za 15., v sredo za 16., v če. trtek za dnevno 17. in v petek za ve. černo 17. t. m. Abonenti na sezono Stalnega gledališča bodo imeli znaten popust. * « « V Nemškem kulturnem inštitutu bo v torek, 12. t. m. ob 19. url predaval časnikar Mario Nordlo o temi »Dva Berlina, na osnovi najnovejših osebnih vtisov. Nazionale 15.00 «11 re delle Isole. Charlton Heston, Geraldine Chaplin Technicolor. Eden 15.00 «Le coppie., Monica Vitti Alberto Sordl. Technicolor. Prepo vedano mladini pod 14. letom. Fenice 15.30 «Operazione crepes Su zette., Julie Andrevvs, Rock Hud son. Technicolor. Grattacielo 16.00 «La prltna notte de dott. Danteli industrlale, col com plesso del giocattolo«. Lando Buz zanca, Katia Christina, Saro Urzi Prepovedano mladini pod 14. letom Excelsior 15.00 «Vamos a matar com paneros.. Franco Nero Tomas Mil lian. Ritz 16.00 «La moglie del prete., SO fia Loren, Marcello Mastrolannl Technicolor Alabarda 16.30 «11 trono dl fuoco. Cristopher Lee, Maria Schell. Pre povedano mladini pod 18. letom Colorscope. Fllodrammatico 16.00 »Indio Black. Yul, Brynner. Technicolor. Aurora 16.30, 19.00, 22.00 «Borsalino» Alain Delon. Jean Paul BelmondO Technicolor. crlstallo 16 30 «11 prete sposato., Ros sanna Podesta, Lando Buzzanca. T« chnicolor. Prepovedano mladini'poi 18 letom. Capltol 15.30 #Ninl Tirabusclb«, la doti na che lnventb la mossa., Monici Vitti, Sylva Koscina, Nino Taranto Gastone Moschln Pepplno De Filip po Technicolor. Moderno 16,00 «Metello», Masslmo Ra nleri, Ottavio Plccolo, Lucia Bose Technicolor. Vittorlo Veneto 16.00 »Omlcidlo « neon per Tlspettore Tibbs., S. Pol tler, Martin Laniau Technicolor. Ideale 16.00 «1 pistoleros delFAve Ma ria», Leardo Mann. Luciana Paluz zi. Peter Mertell Technicolor Cl nemascope. Impero 16.00 «11 Presldente del Bor gorosso Football club». Alberto Sor dl Technicolor. Astra 16.30 »Lacrlme d’amore», Ma del Primitives, Silvia Dlontslo. Te chnicolor. Cinemaseope Abbazia 16.00 «1 due maggiollni pli matti del mondo., Franco Franchl Cicclo Ingrassla. Technicolor. KINO Nfl OPČINAH predvaja danes ob 18. uri barvni westem film: IL PREZZO DEL POTERE Igrajo: Gluliano Gemma, Josč Smarez in Van Johnson. KINO « IRIS> PROSEK predvaja danes ob 19.30 Cine masoape barvni dramatična film: LA CADUTA DEGLI DEI Igrajo: D. Bo garde, I. ThuMn Helmut Grlen in Helmut Berger. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan! Ljudska prosveta SPD Tabor Opčine vabi svoje član* na občni zbor, ki bo v sredo, 20. januarja ob 20. url (prvo sklicanje) v prosvetnem domu na Opčinah. Dvorana bo ogrevana I Odbor. Prosvetno društvo «Ivan Cankar, obvešča, da bo v ponedeljek 11, t. m. ob 20.30 odborova seja. Prosvetno društvo Prosek . Kontov«! priredi v nedeljo, 17, t, m. Izlet n* sneg v Kranjsko goro z avtobusom. PREMOŽNA DRUŽINA 1] Verone išče za gospodinjski pomočnico dekle, Id ljubi otro ke. Lastna soba in vse udobje Dobra plača. Salgaro, Via C. Bettelonl II 37100 Verona Mali oglasi Mlado prodajalko tudi brez praks* Išče z ugodnimi pogoji RADIO TRS-VISAN, Ul. S, NicolO 21. Darovi in prispevki N.N. daruje 350,000 lir za Dijaško matico, Alojz Kobal daruje 1.000 lir za Solo - spomenik NOB v Cerknem. PRIMORSKI DNEVNIK GORIŠKI DNEVNIK OD 1. JANUARJA DALJE Tatovi v baru: za 190 tisoč lir plena Neznani tatovi so se preteklo noč skrbno splazili v notranjost bara »Costa« v Drevoredu XX. Nova ureditev skrbništva za pohabljence in invalide Vprašanja podeljevanja javne pomoči tema civilnima kategorijama bodo ponovno reševali odbori za javno pomoč in dobrodelnost v okviru prefektur Od 1. januarja dalje se vse zadeve v zvezi s podeljevanjem javne Pomoči pohabljencem in civilnim invalidom ponovno rešujejo pri pokrajinskih odborih za javno po-rooč in dobrodelnost ki poslujejo v okviru prefektur, in ne več pri Pokrajinskih nadzorstvenih odborih, kakor Se je dogajalo do konca lanskega leta. Deželno odbomištvo za krajevne ustanove, ki je pristojno na tem področju, se je odločil za to spremembo z namenom, da bi poverilo enemu samemu organu vse naloge v zvezi s podeljevanjem pomoči vsem kategorijam telesno prizadetih deželanov. Doslej so namreč omenjeni odbori za pomoč pohabljencem in civilnim invalidom pri prefekturah že skrbeli za druge kategorije bolnikov, in sicer za gluhoneme (po deželnem zakonu štev. 381 z dne 26. maja 1970) in za slepce (po zakonu štev. 382 z dne *'• maja istega leta). Nadzorstveni odbori so opravljali vlogo posredovalcev javne pomoči za pohabljence in civilne invalide °d novembra 1966. leta, ker jim je deželna uprava tedaj poverila to nalogo na osnovi zakona štev. 3 z dne 2. marca istega leta o nadzorovanju in upravljanju javnih ustanov. Po državnem zakonu štev. 625 z dne 6. avgusta 1966 in po dopolnilnem zakonu štev. 743 z dne 13. oktobra 1969 uživajo pohabljenci in civilni invalidi več oblik javne pomoči. Predvsem jim je zagotovlje-na specifična zdravstvena oskrba, zagotovljeno jim je nadalje poklicno izobraževanje ali rekvalifikad-ja- če niso zmožni dela in če njihova invalidnost presega dve tretjini normalne delovne zmogljivosti, jim država p0 18. letu starosti izplačuje prek ministrstva za notran;e zadeve mesečno približno 12 000 lir, kolikor niso premožni ali ne uživajo drugnčnih oblik javne pomoči. Po 65. I i pa se jim preživnina odvzame, namesto n;e oa prizna sojina pokojnina INPS. Reševanje upravnih zadev v zvezi s priznanjem invalidnosti, ugotavljanjem njenega obsega in določanjem ustrezne javne pomoči, je doslej v precejšnji meri obremenjevalo deželno odbomištvo za javne ustanove. Od novembra 1966 do septembra lanskega leta so pregledali 6.632 prošenj za priznanje takšne pomoči: 983 prošenj do konca leta 1967, 1.978 v letu 1968, 2.004 v letu 1969 in 1.667 v prvih devetih mesecih lanskega leta. Poleg tega so pri odbomištvu pregledali 193 prizivov proti ustreznim sklepom pokrajinskih odborov. Z novo ureditvijo se tudi pristojnost za ^Prejemanje prizivov prenese z dežele na državo, oziroma točneje s Predsednika deželnega odbora na predsednika republike. letno Ludmilo Pečnik vd. Ranchi iz Ul. Rossetti 51, za katero so si zdravniki zaradi verjetnega zloma desne stegnenice pridržali prognozo. Žensko, Ki jo je pospremila v bolnišnico njena snaha Gisella Trombi por. Ranchi, je na vogalu Ul. Ginnastica z Ul. Nordio zvrnil na tla močon sunek burje. Nalezljive bolezni Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 28. dec. 1970 do 3. jan. 1971 zabeležil na občinskem področju naslednje primere nalezljivih obolenj: škrlatimka 8, tifoid-na in paratifoidna mrzlica 2, ošpice 1, norice 30, epidemično vnetje priušesne slinavke 6, rdečke 2, srbečica 1 (izven občine), infekcijsko vnetje jeter 6 (2 izven občine) In- splazili v fluenca 1 (smrtni primer). | sam bar. m vrednosti okrog 190 tisoč lir. Tatvine se je zavedel lastnik lokala, 41-letni Aurelio Costa iz Ul. Crispi 64, ko je včeraj okrog 7. ure stopil v bar in takoj razumel, da so ga obiskail tatovi. Iz blagajne so mu naznanci izmaknili približno 50 tisoč lir v gotovini, iz fliperja pa okrog 60 tisoč lir v kovancih. Ker pa so zlikovci hoteli dostojno počastiti ta svoj podvig, so sklenili izmakniti s prodajnega pulta še dve steklenici viskija vrste «brack & white», prav tako dve steklenici «porta» ter vrsto zavojčkov tujih cigaret, vse za približno 80 tisoč lir vrednosti. Kot so ugotovili agenti znanstvenega oddelka kvesture, so tatovi najprej stopili skozi vežna vrata v vežo poslopja št. 24 Drevoreda XX. septembra, kjer so naleteli na dva prazna lesena zaboja za pijače. Takoj jim je švignila v glavo brihtna misel. Zaboje se enega na drugega postavili ob steno ter tako dosegli straniščno okence, zavarovano s tenkimi kovinskimi ploščicami in mrežo. Z lahkoto so razširili j mrežo in se skozi njo nemoteno stranišče, od tu pa v STALIŠČE SINDIKATOV GRADBENIH DELAVCEV Kako premostiti gradbeno krizo ki zelo močno trka na vrata? Od 100 italijanskih družin jih je 17, ki nimajo dostojnega stanovanja - Gradbena podjetja naj delavce vpišejo v dopolnilno blagajno - Kriza bi se poznala tudi na drugih sektoijih uiuiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiniinimiriiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»niHiiiniiiii BENEŠKI DNEVNIK Emigrantska kartoteka sredi statističnih zmešnjav Delo je že precej napredovalo, vendar si nihče ne dela iluzij, da ho kartoteka lahko vsaj približno točna na 80 Nihče v občinah Beneške Slovenije, nihče v Vidmu, ne na prefekturi, ne na kvesturi, ne na provinci, ne v deželnih uradih in še najmanj v uiradu za delo in zaposlovanje ne ve, koliko emigrantov ima na primer Pomi di Sopra v Karniiji, San Daniele v gričevnati srednji Furlaniji ali pa Podbonesec v Be nešld Sloveniji ali pa katerakoli od dveh stotin občin v Furlaniji. Koliko je stalnih emigrantov in koliko sezonskih emigrantov je že ta- j ko statistično vprašanje, ki mu ni | kos noben anagrafskl občinski urad? Beneški Slovenci imajo že povsod razpeljano celo mrežo svojih prijateljev, znancev in pa predvsem sorodnikov, da se jim nd treba obračati na urad za delo ali pa zapo slovamje, da bi Jim našel delo v tujini, ker sami po svojih osebnih zvezah najdejo boljše in lepše službe in povrhu še brez birokratskega zavlačevanja. Slovenski emigranti lz Benečije se morajo še bojevati na primer s švicarskimi antdltalijanskimi oblastmi, ki jih je nahujskal resnično črni potok — Schwerzenbach, da so stalno za petami našim delavcem, ki ne smejo menjati službe ali pa se seliti Iz kantona v kanton. Končno pa Je v preteklih mesecih še špekulacija občinskih obla sti popolnoma zmotila emigrantsko srečnega Ciacchija, ki se je onesve-ščen zgrudil na tla. Priletna ženska irtev burje Včeraj ob 12.10 so sprejeli ortopedskem oddelku bolnišnice VČERAJ ZJUTRAJ V cCRANDI MOTORb 7 kg težak kos železa zadel delavca v glavo Zaradi hudih poškodb so si zdravniki pridržali prognozo Včeraj zjutraj ob 10.35 so z režiram avtom RK v vso naglico pripeljali v glavno bolnišnico 31-let-Jjega Rinalda Ciacchija iz Starih “Hj št. 31, za katerega so si Ravniki na nevrokirurškem oddelku bolnišnice pridržali prognozo. Moški se je namreč med delom v industrijskem gradišču »Grandi moteni* hudo poškodoval po čelu, lokanji in koščeni kapici. Ciacchi je nekaj pred omenjeno uro popravljal za podjetje «Lantieri» s sedežem na Borzem trgu št. 4, spodnjo oporno letev približno osem k^trov visokega zasilnega odra. Nenadoma pa se je delavcu, ki je stal višje izmuznila iz rok pri-“Užno sedem kilogramov težka želena ročica zavijalka in zadela ~tecchije naravnost v glavo. De-tevec, ki je delal za podjetje »Mon-teki», ni utegnil niti opozoriti svo-^Ka delovnega tovariša na nevar-nksf. s tako bliskovito naglico in "te je železni predmet zadel ne- Z avtom v avtobus Zaradi brazgotin po leven kolenu ter lažjih ran po prsih in levi roki se bo 41-letni Giuseppe Severi s Trga Libertš 6 moral na ortoped skem oddelku bolnišnice zdraviti približno 8 dni. Severi se je včeraj zjutraj okrog 10. ure peljal s svojim avtom lan-cia flavia po Ul. Udine, namenjen v mestno središče. Že je privozil do rojanskega nadvoza, ko je čelno trčil v Sapov avtobus, ki ga je proti Gretti vozil šofer Vladini ro Ferencich. • Občina sporoča, da je treba dovoljenja za zasedbo javnih prostorov z mizami in stoli, predložiti za obnovitev na oddelku V, soba 22 v Prehodu Costami, do 31. marca ti. Priložiti je treba kolek za 500 lir. statistično brozgo v anagrafsldh u-radih ,ker so le-td vse sezonske emigrante vpisovali za stalne rezidente, da ne bi prišla občina ob odstotek IGE v občinskem proračunu. Kajpada ni moč v taka statistični zmešnjavi delati nobene načrtne emigrantske politike - se pravi ugotavljanja točnega števila emigrantov njihove kvallflkaoije, njihovega ! emigrantskega naslova, točne navedbe stalnega ali sezonskega emi-granstva, njihovih družinskih razmer ln še tega in onega, da bi načrtovali, koliko emigrantov bi se lahko vrnilo domov, ker bi jim doma v prihodnjih letih, če že ne do 1972, pa vsaj postopno v letih do 1980 ustvarili v industrijskih conah Furlanije ali pa v terciarnih in drugih dejavnostih, delovna mesta. Oblasti bodo morale tudi vedeti koliko emigranti zaslužijo v tujini in kakšna bi morala biti plača v tovarnah Furlanije, da bi jih sploh privabila. Prav ■ gotovo si on. Marangone, predsednik trgovinske, industrijske in kmetijske zbornice skupaj s predsednikom Turellom in drugimi vplivnimi osebnostmi ne dela iluzij, da bo emigrantska kartoteka popolna, ker popolna biti ne more zaradi tolikerih in tudi upravičenih predsodkov samih emigrantov. Toda delo, ki doslej teče za sestavo kartoteke, je že toliko napredovalo, da bodo verjetno v pol leta tako daleč da bodo vzeli na primer iz emigrantske kartoteke listek, karton na ime, denimo Andreja Birtiča iz Medane in da bodo po gledali kako je z njim, ali kaže pri njem, da bd se lahko vrnil, kako je z njegovo družino in poleg drugih podatkov še to, ali imajo kje v Furlaniji primemo mesto za Birtiča, ki je ali dober gradbeni mizar, kvalificiran metalurg, izkušen izdelovalec v lesu, ki bi lahko delal v manzanskem trikotniku ali pa dober kvalificiran delavec za kemično industrijo itn. Itn. Nikjer ne bodo namreč našli nobenega Birti-ga, Cencdga, Markiga itn., ki bi hotel iti za navadnega gradbenega delavca v Furlanijo ali pa sploh za delo na odprtem. Kakorkoli naj že bo, anagrafska emigrantska kartoteka naj bo pripravljena, pa čeprav dobro vemo, da obljube dežele, province, države ali katerekoli u-stanove še niso otipljiva stvarnost Ni vrag, da ne bo dežela vsaj v petih letih ustvarila toliko delovnih mest skupaj z vsemi drugimi faktorji, da bo že lahko potegovala listke iz kartoteke in pošiljala delavce podjetjem, če tega ne bo, potem se bodo emigranti spraševali, čemu nam je sploh potrebna taka dežela. re • al Pokrajinska tajništva treh sindikalnih organizacij gradbenih delavcev (CGIL, CISL in UIL) so na skupnem sestanku 7. januarja preučila po.užaj v gradbeništvu (zaposlovanje, reforme, izvajanje pogodb, sindikalno enotnost) ter se soočila s stališči vsedižavne zveze gradbenikov (ANCE) v Rimu. Tajništva so ugotovila neprestano zniževanje števila zaposlenih, ki bo v razmeroma kratkem času doseglo še večji padec. To bo povzročilo v vsej pokrajini hude zaostritve, zakaj gradbena dejavnost je najtesneje povezana z drugimi go spodarskimd dejavnostmi, ki nujno prizadete. Zaradi izrednega zmanjšanja števila načrtov, zapletenih in dolgotrajnih postopkov za dosego gradbenega dovoljenja v okviru regulacijskih načrtov, kar ima za posledico odpiranje vedno manjšega števila gradbišč in odpuščanje delavcev, s čimer hočejo gradbeniki še bolj poudariti katastrofalni značaj sedanje krize, so pokrajinska tajništva sindikata gradbenih delavcev prišla do naslednjih zaključkov: Od 100 italijanskih družin jih 17 še vedno nima dostojnega stanovanja, najemnine so zelo visoke, primanjkujejo šole, otroški vrtci, bolnišnice itd., vzroke za sedanji položaj je iskati v tem, da je bilo gradbsništvo prepuščeno predvsem zasebni pobudi in špekulaciji, sedanje težave je moč hitro premostiti z uresničenjem zadnjih dogovorov med vlado in sindikati glede šolskega in urbanističnega vprašanja, sindikata poudarjajo nujno nadaljevanje boja za hitro uresničitev gospodarskih in družJbenih reform. Pokrajinska tajništva nadalje pozivajo delavce, naj preprečijo odpuste, ki jih hočejo delodajalci izvršiti, da bi dosegli najvišji zaslužek: obenem morajo zahtevati, da ostanejo v delovnem razmerju kot začasno odpuščeni ali da delajo po skrajšanem delavniku, a hkrati naj jih podjetje vpiše v dopolnilno blagajno. Sindikalne organizacije bodo podprle boj gradbenih delavcev, da preprečijo špekulacije in krizo na tem sektorju. Ob koncu pokrajinska, vodstva CG IL, CISL in UIL pozivajo delavce, naj nadaljujejo s svojo borbo v sindikalni organizaciji za uresničenje takšne politike, ki bo vsem zagotovila pravico do hiše, pravico do zaposlitve in ki bo zabeležila nove uspehe v sindikalni e-notnosti. ten je najemninske vrednosti stano-1 čer. Nadaljevali bodo z razpravo o vanj. Lani j« za kategorijo ljudskih I problemih, ki so ostali od zadnje stanovanj veljal koeficient 30, se pravd, da so katastralno vrednost pomnožili s količnikom 30; letos pa so ta količnik dvignili na 40 in tako povišala vrednost ljudskih stanovanj za skoro 35 od sto. Temu primemo se je zvišala tudi letna registracija stanovanjskih pogodb, ki jo je treba izvesti na registrskem uradu najkasneje do 20. t.m. Prav tako bodo sorazmerno povišali tudi davke na hiše, odnosno stanovanja. Sorazmerno so bili po-, vrani tudi količniki za prevredino-bodo . tenje stanovanj višjih kategorij. Vsi ti poviški se bodo, kot po navadi, prevalili na stanovanjske najemnike, ki bodo morali plačati razliko. Oči vidno za državo ne velja stanovanjska zapora, ki ostane za hišne lastnike v veljavi do 31. decembra 1973. Vesti iz Tržiča seje. Občina se Je odločila za ureditev cest Flavia in odcepkov od Ulice Romana. Za ta dela bodo potrošili nekaj nad 8 milijonov lir. Iz bolnišnice. Včeraj so v trždški bolnišnici nudili prvo pomoč 56-let-nemu Faustu Longu iz Ronk, ki je zavozil z avtom s ceste ter se zaletel v obcestni zid ko se je hotel izogniti kolesarju, ki je pred njim prečkal cesto. Zdravniki so mu u-gotovild odrgnjenja na levem kolenu in po obrazu. Okreval bo v desetih dneh. KLJUB STAVKI ŠOLSKIH SLUG Včeraj reden pouk na slovenski in drugih srednjih šolah v Gorici Občina je poslala svoje uslužbence, da so zakurili peči . Šolski sluge zahtevajo zimsko nagrado - Občina je zavrnila njihove zahteve Na kolenih se je odrgnil Včeraj nekaj po 12. uri so nudili prvo pomoč v splošni gorišfcl bolnišnici 17-letnemu Mauru Vislntl-nu iz Gorice, Ul. LunghTsonao 101, ki so mu ugotovili odrgnjenje po obeh kolenih. Okreval bo v nekaj dneh. Mladenič je dobil navedene poškodbe na križišču ulic Casale in Angiolina, kjer je ozko prometno grlo zaradi kanalizacijskih del na cesti. Včeraj smo poročali, da nd bilo pouka na slovenski nižji srednji šoli v Ulici Randaccio in na nekaterih drugih nižjih srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom. Pouka ni bilo, ker razredi niso bili ogrevani. Včeraj pa se je pouk vršil nemoteno, ker je občinska uprava poslala že navsezgodaj na vse zainteresirane šole svoje uslužbence, ki sr zakurili peči in je tako bUo v razredih toplo. Skoro verjetno je, da bo občinska uprava to ponovila tudi danes, seveda če ne pride prej do kakega sporazuma msd občino in prizadetimi uslužbenci. Kje je vzrok stavke? Na nižjih srednjih šolah je pomožno osebje v državni službi, cbčine pa morajo skrbeti za vse ostale storitve, med katerimi je tudi kurjenje. V državni upravi in v vseh o-stalih upravah javnega značaja je do pred nekaj leti veljalo pravilo, da so bili šolski siuge dolžni skrbeti za kurjenje razredov in osta-iih šolskih prostorov, ne da bi zaradi tega dobili posebno nagrado. Ko so v šolah pričeli urejati centralne naprave za kurjavo, so tistim šolskim slugam, ki so bili dolžni skrbeti za to napravo, pričeli dajati mesečno nagrado — Občinski svet v Tržiču bo imel ponovno sejo v petek, 15. t.m. zve- liiiiiiiiiiiillllliiiiiiiiiiitllliiiiiiiHiniiiiiimii»iiiiiiii*n«inmniiiuiiii!iiMiniM!imimmumui,,l|miini>mmii*mii*miliiimiimmimiMiniiiiiiiiim|m|l,m,M,MI % Višji davki za stanovanja Med »dobrotami« ki jih prinaša novo leto na davčnem področju je povišek koeficientov za prevredno- PRVA LETOŠNJA SEJA POKRAJINSKEGA ODBORA Kmalu bodo oddali na dražbi dela za avtocesto od Majnice do Gorice Prihodnji teden seja pokra j. sveta: na dnevnem redil proračun 1971 . Porazdelitev podpor socialnim ustanovam ■ Nov ravnatelj v pokrajinskem higienskem laboratoriju seveda v zimskih mesecih — tri ali štiri tisoč lir. Sluge, ki so bili dolžni kuriti stare peči z drvmi ali s premogom, ki so torej imeli težje delo, pa so ostali brez nagrade. Pred časom so v nekaterih upravah izenačili zimske nagrade šolskim slugam tako, da omenjeno nagrado dobe tako oni, ki skrbijo za centralne naprave, kot oni, Id skrbe za stare peči na drva, premog ali kerosen. Pri uslužbencih omenjenih šol pa se je stvar zataknila, ker so šolski sluge v državni službi, za kurjavo pa skrbi občina in bi morala torej ta poskrbeti za to nagrado. Prošnjo občinski upravi je sindikat, ki združuje te uslužbence, poslal že pred letom dni, pred nekaj dnevi pa je občina odgovorila negativno. Odtod stavka. Kako se bo stvar končala ne vemo. Vsekakor menimo, da bi bilo prav, da bi občina poskrbela za to, da ne bi otroci zmrzovali v svojih razredih. Teh uslužbencev je sicer malo in morda bd goriška občina našla denar za te nagrade, saj bi bila vsota dana v ta namen mdjhna. Naj povemo še, da so na slovenski šoli stavkali štirje uslužbenci. Vodstvu vsedržavnega podjetja za ceste ANAS je pokrajinska uprava poslala v odobritev seznam številnih podjetij, katera misli povabiti, da bi sodelovala na dražbi za oddajo del za gradnjo drugega avtocestnega odseka od Majnice do državne meje pri Gorici. Prvi odsek je ANAS že skoro dokončala in gre od Villess mimo Gradiške in Fare do Majnice. Ta odsek ceste bo verjetno čez nekaj mesecev prevozen v celoti, vendar bo skoro brez pomena, ker je treba zgraditi most čez Vipavo in drugi odsek ceste, ki bo šel mimo Sovodenj in Štandreža do Gorice. Za drugi odsek je denar dala deželna uprava, načrt je izdelal tehnični urad pokrajinske uprave po nalogu dežele, odobrilo pa ga je vodstvo ANAS v Rimu. Državno podjetje je goriški pokrajinski upravi dalo nalog zgraditi ta drugi odsek. Predvidevajo, da bi z deli začeli še letos, menimo pa, da ne bo moč zgraditi ceste do meje do konca tega leta, kot je bilo prvotno miš- ljeno. O tem problemu je poročal na redni tedenski seji pokrajinskega odbora predsednik dr. Chientaroli. Razpravljali so tudi o bližnji seji načelnikov skupin in o seji pokrajinskega sveta, na kateri bodo razpravljali o letošnjem proračunu pokrajinske uprave. Seji bosta že prihodnji teden. Letošnji proračun i d-videva, zaradi povečanja številnih stroškov, večji deficit od lanskega. Na seji so razpravljali tudi o problemih javnih del, o katerih je poročal odbornik Tacchinardi. Odbornik za socialno varstvo Bottegarc je predlagal vrsto sklepov s svojega področja, med katerimi tudi sklep o porazdelitvi podpor rajnim podpornim ustanovam v naši pokrajini. Odbornika Bottegaro in Waltritsch sta predlagala ustanovitev popoldanskega pošolskega pouka v zavodu za gluhoneme in v ta namen so najeli dve učni moči. Odbornik za osebje je nato predlagal vrsto drugih sklepov, ki se tičejo pokra- jinskega osebja, med katerimi tudi sprejetje v stalež nekaterih uslužbencev. Več predlogov je imel odbornik za zdravstvo Perissin. V glavnem so se ti problemi tikali pokrajinskega higienskega laboratorija, kjer bodo povečali kapacitete, nabavili nove dragocene stroje, sklenlii pogodbe za analize z raznimi zavarovalnimi ustanovami. Pred kratkim je bila v tem laboratoriju imenovana nova ravnateljica, potem ko je prejšnji ravnatelj odšel v pokoj. Pokrajinska uprava nadaljuje s podeljevanjem nagrad vsem diplomirancem na univerzah in visokih šolah, ki obdelajo v svojih tezah krajevna vprašanja. Na tej seji je odbornik za šolstvo Corbatto predlagal nagrade za teze o goriškem filozofu Carlu Michaelstaedterju, o Ciganih v naši družbi, o nastanku in razvoju mesta Gradiška ter o oglejskem patriarhu Bertholdu iz Meranie. llillllllliiiimilllllllillimilliniilliiiiiniilliiltlliillllliiiliillllllllllllimiinillliiilinilllltiilllnMilliillllIlillllllimilliiiiiiiii...........................................................................im SPOROČILO PREDSEDNIKA VLADE OB NOVOLETNIH STATISTIKAH V kratkem na dražbi dela za novo cesto Gorica-Videm Vključen bo tudi novi most čez Sočo KOMUNALNO PODJETJE ^Ljubljanski živilski trgi* Ljubljana, Pogačarjev trg štev. 1 obvelča prodajalce kmetijskih pridelkov, gozdnih sadežev, zdravilnih zelišč in domače obrti, ki želijo prodajati ne ljubljanskih živilskih trgih v letu 1971, da bo sklepanje dogovorov za rezervacije občasnih prodajnih mest za leto 1971 ©d 15. januarja do vključno 28. februarja 1971 vsak delovni dan od 8. do 11. ura, razen ponedeljka. Dogovor lahko sklene le prodajalec osebne ali od njega pismeno pooblaščena polnoletna oseba. Prodajalci domače obrti, pooblaščeni prodajalci in predstavniki podjetij in proizvajalnih delovnih organizacij naj prinesejo s seboj listine, ki jim dajejo pravico do prodaje. Ob priliki obiska gordškega župana Martine v Rimu preteklega novembra je imel med drugim razgovore tudi s predsednikom vlade on. Colombom ter mu predočil nujnost nove cestne povezave med Gorico in Vidmom. Na osnovi takratnih razgovorov je predsednik vlade Colombo priporočil vodstvu žavnih cest ANAS pospešeno uvi bo zadevnega načrta Včeraj je župan prejel pismo predsednika vlade, s katerim ga obvešča, da bodo še ta mesec iz-* vedli draibeno oddajo del za gradnjo nove obhodne cesta južno od: naselij Krmin, Kapriva, Šlovrene, Moša in Ločnik ter gradnjo novega mostu čez Sočo, po katerem bo cesta dosegla industrijsko področje južno od Štandreža. Z izvedbo tega dela bo napravljen zopet važen korak k uresničenju cestnih povezav Gorice in njeni vključitvi v meckvarodno gospodarsko in prometno funkdjo. DA SE IZOGNEMO GLOBAM Zapadlosti, ki jih je treba plačati v mesecu januarju Otvoritev poročne sobe v kromberškem gradu Danes, 9. januarja ob 10. uri dopoldne bodo v prostorih kromber-škega gradu uradno otvorili p vroč no sobo, ki bo predstavljala novo turistično privlačnost Nove Gorice. Za to priliko so se prijavili za danes štirje poročni pari in med njimi sta dva ženina italijanska državljana. Poročni obredi v kromberškem gradu bodo v tem lepem in prijetnem okolju dobili še posebno privlačnost in prav gotovo se bo v bodoče marsikateri par iz Nove Gorice in okolice odločil za ceremonijo v tej novi poročni sobi. Več zelene luči na mejnih prehodih Pomembno izboljšanje bo nastalo z izgradnjo prehoda pri Štandrežu • Obstajajo tudi drugi predlogi, ki jih je treba uresničiti V tem mesecu je treba vrniti državi dober del lS. plače, ši smo Jo prejeli v decembru, v obliki raznih dajatev. Pri tem pa je treba še paziti, da ne zamudimo predpisanih rokov za plačilo, ker je potem treba plačati še dodatek za kazen. V naslednjem navajamo nekaj takih zapadlosti. Avtomobilska taksa. Kdor Je Imel plačano samo do 31. decembra 1970 ima rok za obnovo za 1971 najkasneje do 10. t.m. Po tem roku bodo morah plačati zamudniki globo, ki Je precej občutna. Za tiste, ki Jim zapade plačilo 31. januarja letos je čas za podaljšanje do 10. februarja. Vozno dovoljenje. Kdor je za zadnja dva meseca lani že plačal razliko poviška glasom »dekretona«, Id Je povišal letno pristojbino za šofersko dovoljenje od prejšnjih 4000 na 6000 Ur plača za letos 6000 Ur in sicer do konca januarja ln sicer taiko, da na šofersko dovoljenje prelepi posebni kolek za 6000 lir, ki ga da uničiti na poštnem uradu ali na uradu avtomobilskega* kluba. Potni listi: Po novih predpisih so zvišali pristojbino na potne Ust* od letnih 1000 na 4000 Ur. Za leto 1671; lahko prizadeti kupijo ustrezni kolek v tobakami ter ga dajo potem uničiti na kakšnem poštnem uradu. Dokler tega ne opravijo, potni list ne velja za prehod meje. RAI-TV. Kot po navadi zapade letna naročnina za radio ln talevi, zijo ob koncu leta. Zadnji rak za' obnovo za leto 1971 pa zapade 31. januarja. Kdor bi plačal pozneje, mora dodati še dodatek po 630 Ur za TV in po 210 Ur za radio. Letna naročnina za radio znaša tudi letos po 3.400 Ur, za televizijo pa po 12.000. V televizijsko naročnino je vključena tudi naročnina za radio,-kdor ima eno in drugo. ___________ Srečanje udeležencev štafetnega teka na Goriškem Lani je slovenska mladina priredila veličastni štafetni tek ob 25-letnici osvoboditve od JamelJ do Steverjana. Na tem teku so sodelovali člani slovenskih prosvetnih ln športnih društev na Goriškem. V soboto zvečer se bodo v Prosvetni dvorani zbrali vsi, ki so na tej prireditvi kakorkoli nastopali Priredbo večera je prevzelo gorlško športno združenje «Dom». Na večeru bodo prikazovali tudi film, ki so ga na tej prireditvi posneli, istočasno pa bo prirejena tudi slikarska razstava o tej manifestaciji. Tudi v našem uredništvu oprojaioarao prispevka za eolo-apooeuik v Cerknem Včeraj smo se vprašali, če je o-sebni promet s potnimi listi in prepustnicami na goriškem mejnem sektorju v lanskem letu dosegel zgornjo mejo propustnosti. To vprašanje smo si zastavih zavoljo tega, ker se je število prehodov v primerjavi s prejšnjim letom zvišalo samo za okoli 100.000 prehodov. Po velikih skokih v preteklih letih, letos takšnega napredka ni bilo več. Pričakovati ga je bUo mogoče, ko je bil sklenjen dogovor o neomejenem številu potovanj s prepustnicami, vendar so z uvedbo carinskega nadzorstva nad »uvozom« bencina zmanjšali propustnost meje za lastnike potnih Ustov. Skozi goriške mejne prehode bi prav gotovo lahko potovalo več ljudi kot doslej, če bi se časovno racionalno porazdelili. Kaj takšnega pa ni mogoče doseči. Nikakor se ni mogoče izogniti konicam, ki nastajajo proti večeru, v dnevih pred prazniki in tudi ob prazničnih popoldnevih, enkrat z ene, enkrat z druge strani. Rešitev je treba iskati drugje. Predvsem bi bilo treba čimprej razbremeniti mednarodni prehod Rdeča hiša. To bo storjeno šele c izgradnjo mednarodnega mejnega prehoda pri Štandrežu, kjer bo avtomobilska cesta prečkala mejo. Z izgradnjo tega objekta pa še niso pričeli, čeprav je treba hkrati pove-da to na dati,' načrti izdelani, rs zagotovljeno njegovo finansiranje in da hitro napreduje tudi izgradnja avtocestnega odcepa Villesse - Gorica. S tem prehodom se bodo na široko odprla vrata predvsem mednarodnemu osebnemu in tovornemu prometu. Nadalje bo pomembno pomagalo v premagovanju sedanjih težav ureditev prometa na solkanskem mejnem prehodu, ki ga nameravajo spremeniti v mednarodnega, da bi se ga posluževali predvsem tranzitni turisti, ki z obmorskih plaž potujejo na sever skozi Soško dolino in obratno. Tudi odprtje mejnega prehoda za potne tiste v Br- dih (Krmin) bi v marsičem koristilo lokalnemu prometu, kakor tudi podaljšanje umika mejnih j. -eho dov druge kategorije, ki služijo za prepustnice. Tako bi, denimo, zlahka zapirali nekatere prehode v Gorici nekaj ur kasneje, da bi preprečili nastajanje avtomobilskih kolon. Na takšen način bi prižgali na go-riških mejnih prehodih nove zelene luči, oziroma bi gorele delj časa kot gorijo doslej. Prosvctarji iz Trbovelj gostujejo v Doberdobu Danes, v soboto zvečer ob 20. url bo v dvorani prosvetnega društva «Jeeero» na povabilo tega društva gostovala v Doberdobu dramska družina prosvetnega društva »Svoboda 2» iz Trbovelj. Gostje bodo nastopili z igro Stefanka «VčeraJ popoldne«. Igra je zanimiva in vabimo domačine, da si jo ogledajo v čim večjem številu kar Jim prav gotovo ne bo žal. Stanje snega na Goriškem Na gor iških smučiščih je bi lo stanje snega včeraj sledeče: LOKVE: temp. —5 stop., višina snega 40 cm, »sren«, vlečnice obratujejo, cesta je prevozna. LAŽNA, temp. —8 stop., višina snega 60 cm, «pršdč», vlečnica obratuje. LIVEK, temp. —10 stop., višina snega 60 cm, «prštč», vlečnice obratujejo, cesta Je prevozna. CENI VRH NAD IDRIJO, temp. —4 stop., snega 110 cm, »pršič«, vlečnici obratujete, ceste Je prevozna. Gornje podatke nam je posredovala Goriška turistična zveza. Slovensko gledališče v Trstu V ponedeljek, 11. tm. ob 20. uri v Tolminu Lev N. Tolstoj MOČ TEME SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA — GORICA ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE — GORICA v sodelovanju z EMAC Iz Gorice Lev N. Tolstoj MOČ TEME V četrtek, 14. Januarja ob 20,30 v gledališču «G. Verdi* v GORICI Se vedno se sprejemajo tudi abonmajska predplačila. lz goriškeea matičnega urada Dne 7. januarja so na matičnem uradu v Gorici prijaviti 7 rojstev in 5 smrti. Rojstva: Paolo Medeot, Agnese Miccoli, Daniela Patocco, Alessan-dro Badin, Delia Bedina, Alessan-dro Ballaben in Massimo Šanson. Umrli: gospodinja 83-leina Kerina Iansig vd. Bressan; upokojenka 77-letna Rosa Kodelja: upokojenec 71-le4ni Francesco Blasdzza; upokojenec 75-letni Luigi Lattan-zao in gospodinja 90-letna Luria Piciulin vd. Ziani. VERDI: 17.15 «Uomind e cobran, K. Douglas in H. Fonda. Ameriški barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO: 16.30 «La moglie del prete«, S. Loren in M. Mastroian-ni. italijanski barvni film. MODERNISSIMO: 17.30—22.00: »Ed ora... raccomanda 1’anlma a Dlo«. Jeff Cameron. Italijanski barvni film. V1TTORIA: 17.00—21.30 »Intrigo pe-riooloso«. R. Taylor in C. Waite. Ameriški barvni film. CENTRALE: 17.00—21.30: «Speedy e Silvestre indagine su un gatto al dl sopra di ogni sospetto«, tat-nemaskopska barvna slikanica. Tržič AZZURRO: 17.30—21.0: «Oorsari'*, Giuliano Gemma. Cinemaskop v barvah. EXCELSIOR: 16.00 »Venga a pracv dere un caffč da nd«, Ugo To-gnazzi, kfnemaskop v barvah. PRINCIPE: 16.30 «Due bianchi ln Africa nera«. Franco Franchi ln Cicdo Ingrassia. SAN M1CHELE: 18.00 «Astarik 11 galllco« Barvna slikanica. Dodatek: »Doppia immagine nlelo spa-zio«. Dokumentarni film v dne-maskopu. Nova Gorica SOČA (Nova Gorica): «Dr. 21vago«, amer. barvni film — ob 17 in 20.30. SVOBODA (Šempeter): »Dr 21va-go», amer. barvni film — ob 16. in 19.30. DESKLE: «Gangsterjl v Milanu*. Ital. barvni film — ob 19.30. RENČE: «Nihče ne sme pobegniti*. Angl. barvni film — ob 19.30. SEMPAS; »Canion dty«. Ital. barvni film — ob 19.30. KANAL: »Ne bodite otožni«. Franc, barvni film — ob 19.30. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorid je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna «VUAa S. Glu-sto«, Korzo Italija 244, tel. 35-38. V TR2ICU Danes ves dan in ponoči Je v Tržiču dežurna lekarna Dott. Ri-smondo - Ulica Toti 52, tel. 72701. DESET LET «UMAZANE» VOJNE GENERAL TAYLOR GOVORI ŽE O VOJNIH ZLOČINCIH Doslej so Američani odvrgli na Indokmo 770 atomskih bomb tolikšna je bila rušilna moč doslej uporabljenega streliva Bela hiša obljublja, da bodo letos, celo do srede poletja, zapustile Vietnam «zadnje ameriške bojujoče se sile*. Upati je, da se bo to zgodilo, saj Bela hiša hkrati prepričuje domače in svetovno javno mnenje, da ji vietnamizadja vojne uspeva. Z druge strani pa je tudi znano, da se je vojna v Vietnamu razširila še v Laos in Kambodžo, praktično na vso Indo-kino. Ameriških zagotovil ne moremo sprejeti kot suho zlato, hkrati pa ne bi radi zanikali možnosti, da bi se »umazana* vojna ne mogla utišati, kajti te vojne je sita že vsa Amerika. Ne mislimo pri tem na Pentagon in na tiste sile, ki stoje za Belo hišo, pač pa mislimo na ono «drugo Ameriko*, ki se vedno bolj oglaša k besedi. To je tudi razumljivo, kajti s 1. januarjem letošnjega leta so ZDA stopile že v deseto leto vojevanja v tem delu Azije. Vrhu tega postaja ta vojna tudi za Ameriko pretežko breme v materialu in ljudeh. Nekaj podatkov o negativnem obračunu desetih let: Po u-radrvem sporočilu ameriškega poveljstva v Sajgonu s< ameriške sile od začetka vietnamske vojne do danes izgubile 43.418 vojakov in častnikov ter »civilistov v službi ameriške vojske*; v istem času je bilo v Vietnamu ranjenih že 211 tisoč ameriških vojakov in ameriških državljanov v službi vojske. Ameriška vojska je v Vietnamu izgubila doslej že 4008 helikopterjev. Še bolj otipljivi pa so naslednji podatki: v desetih letih je ameriško vojno letalstvo odvrglo na vso Indokino v glavnem na Vietnam 5.172.588 ten bomb, ameriška pehota in ameriško topništvo pa sta v vseh vojaških operacijah porabili 5.155.700 ton streliva. Če bi rušilno moč odvrženih bomb in porabljenega streliva skušali izraziti z rušilno močjo atomskih bomo, bi mogli reči, da so Američani v desetih letih vrgli na Severni in Južni Vietnam ter na sosedni Kambodžo in Laos že 770 atomskih bomb, kakršno so 8. avgusta 1945. leta odvrgli na Hirošimo. Kakor je znano, je bomba, ki se je raztreščila nad Hirošimo, zahtevala takoj nad 70.000 življenj, veliko ljudi pa je od posledic umrlo pozneje. V Vietnamu ter v sosednih državah ni bilo toliko človeških žrtev, toda žrtve vietnamskega ljudstva so neprimerno večje kot so žrtve ameriške vojske. Ameriški vojaki so dejansko le nekakšna elitna vojska, ki raje pošilja v smrt domače kolaboracioniste in kadar neposredno sama nastopa, uporabi vsa razpoložljiva tehnična sredstva, da prihrani življenja svojih vojakov. Kljub temu menijo v ZDA, da je 43.000 mrtvih in 211.000 ranjenih mnogo preveč. In od tod vedno večji odpor proti «umazani» vojni, odpor, ki se kaže že v vseh krogih. To je razvidno tudi v ameriškem tisku. Nekdo je napisal, da še ni bilo vojne, o kateri bi se bilo toliko pisalo kot se je pisalo in se piše o tej še ne končani vojni. V začetku so poročila in knjige o vietnamski vojni obveščale ameriškega bralca o problemih. ki nastajajo v zvezi z vietnamsko vojno. Postopoma se je težišče premaknilo na polemiko in sicer v smislu, da vojna ne daje zaželenih rezultatov in da zapleta Ameriko v stvari, ki se ;e neposredno ne tičejo. Logično je, da je nadaljnji razvoj privedel do «moralnega mačka* mnogih Američanov in da so se začele tudi moralne obsodbe te vojne. Danes pa se ne govori več niti o tem. Ta obsodba je že ugotovljeno dejstvo in o tem že nihče več ne razpravlja. »Vietnamsko slovstvo* v ZDA se sedaj začenja spraševati že o tem, kako bodo ZDA plačale račun svojega početja v tem delu Azije. V tem smislu morda zavzema najvažnejše mesto razpravljanje o vojnih zločinih in vojnih zločincih. Founalno so se ta vprašanja začela z »odkritjem* pokola v My Laiu, pa čeprav je na stotine starejših (in tudi poznejših) primerov, koder so se ameriški vojaki obnašali podobno kot v tem naselju, kjer so pobili vse prebivalstvo. Ko je predsednik švedske vlade pisal o vietnamski vojni, je rekel, da danes ne moremo govoriti več le o enem Song Myju, kajti »ves Vietnam je en sam Song My». Na osnovi tega »moralnega mačka*, ki se loteva vedno večjega števila Američanov, je logično, da se mnogi sprašujejo, kako se bo zadava končala. K temu je veliko pripomogel tudi sodni proces proti poročniku Calleyu, za katerega je ugotovljeno, da je izdal povelje za pokol v My Laiu. V istem času, ko se sodišče ukvarja z velikim zločinom in zlo-činc3tn poročnikom Calleyem, je prišla med bralce morda najbolj zanimiva knjiga, kar jih je v tako imenovanem »vieinamskem slovstvu* izšlo v ZDA. Pravzaprav gre že za edinstveno knjigo. To pa ne toliko zaradi njene vsebine, kajti izšla so že dela, ki povedo še več, kot p« zaradi avtorja, oziroma zaradi avtoritete, ki jo avtor ima. Če vzamemo v poštev pisca dela, njegovo preteklost in temo, ki jo obravnava, je to zares edinstveno delo. Posebno še. če upoštevamo tudi zaključke, do katerih avtor pride. Gre za delo, za knjigo, ki jo je napisal general Telford Taylor, *neriški vojaški funkcionar naj- vdšjega ranga in vrhu tega ameriški vojaški tožilec na procesu proti nacističnim vojnim zločincem v Numbergu, ko so sodili najvišjim nacističnim voditeljem. In general Taylor ni napisal neko površno delo, ker je pač v »modi* pisati o Vietnamu. Nasprotno, general se v svojem delu trudi »soditi* in presojati v skladu z zahtevami tudi najbolj formalnih ameriških sodnih principov. In tudi kar zadeva dokaze za dejanja, ki jih obravnava, je dosleden, natančen. Kjerkoli je pri tem zašel v dvom, je zadevo zasukal tako, da jc je raje »prilagodil* ameriškim interesom, pač v skladu z ameriško uradno politiko. Še več, da bi mu morda ne očitali, da škoduje domovini in ameriški uradni politiki, se general Taylor izogiba določenim sen-tencam in ostaja raje pri analitičnih obdelavah. In prav zaradi tega je njegovo delo še večjega upoštevanja vredno. General Taylor pravzaprav postavlja v vsem eno samo osnovno vprašanje: če bi se v primeru vietnamske vojne uporabila načela, ki so jih ZDA sprejele in zastopale pri sojenju nacističnim vojnim zločincem ter japonskim vojnim zločincem, ali bi moglo priti pred sodišče tudi ameriško politično in vojaško vodstvo zaradi vietnamske vojne? Kot osnovo za analizo ravnanja ameriških političnih voditeljev jam-Ije Taylor principe, ki so veljali za Američane v Numbergu. In ko ugotovi, za kaj so bili na tem procesu obsojeni vodilni ljudje nacistične Nemčije, mani, da bi morati sodili tudi Rusku, McNamari, Bundyju, Rostovu in drugim. Predsednike ZDA, ki so bili in so na oblasti v tem času, general Taylor ne jemlje v pretres, toda analogno sklepanje bi bilo možno. Nakdo, ki sd je v Berlinu sam sodil, nd v delu omenjen, njegova senca pa vendarle lebdi nad tem. Ko pa general Taylor govori o generalih, je še bolj odločen. Analogijo je našel z japonskim generalom, ki je poveljeval na Filipinih. Bil je to general Tomajuki Jama-ši, ki je bil obsojen na smrt. In ko se je pritožil na ameriško vrhovno vojaško sodišče, je sam Mc-Arthur pripisal na pritožbo, da se je trudil najti v zapisnikih kako olajševalno okolnost, pa mu to pri vsej dobri volji ni uspelo. In japonski general je bil usmrčen. General Taylor sedaj v zvezi s tem logično sklepa, da spadajo pred sodišče ameriški generali Wesimoreland, Abrams in drugi, ki so poveljevali in še poveljujejo v Vietnamu. Ameriški general sicer ne trdi, da bi ti ljudje na nekem, čeprav namišljenem sodišču bili tudi obsojeni, toda analogno navajanje japonskega generala in njegov konec ob koncu zadnje vojne je vsaj posredno dovolj zgovoren. Lepa Romy Schneider v filmu »Le Califfe*, ki ga je režiral Alberto Bevilacqua. | IZ UMETNOSTNIH GALKKIJ | Vsedržavna razstava za nagrado sv. Justa Lam, 23. septembra, je italijanska revija *Il Miliardo» posvetila dve osrednji strani veronskemu slikarju Ginu Carreriju in pri tem ponatisnila v slovenščini našo oceno o njegovi tržaški razstavi, oceno, ki je govorila, kako odličen je ta slikar. To dejstvo nam sedaj pojasnjuje tudi to, kako je isti slikar dobil najvišje priznanje *Na-grado sv. Justa» na vsedržavni razstavi, ki jo je priredil tržaški «Centro Artistico Italiano delle Belle Arti» v decembru v Ulici sv. Nikolaja, o čemer smo na kratko poročali v petek, ko so bile razdeljene nagrade, danes pa se k stvari vračamo: Od preko sto razstavljavcev jih je bila tretjina iz Trsta in med temi so bili naši Peziderij Švara, Boris Zuljan in Angel Renar. Tu ne moremo podati ocen posameznih del, saj je bilo razstavljenih 181 del, povemo pa. da so z malimi izjemami, bila vsa izrazito figurativna, marsikatero tudi dobro, n.pr. olje Marie Grazie Bom-man iz Coma, ki je prejela zlato NiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiutmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiui PO DOSEDANJIH VEČKRATNIH POSKUSIH... Ameriška odprava bo odšla na Araratpo Noetovo barko V treh krajih na svetu hranijo kot relikvije kose lesa, ki naj bi pripadali tej barki V Sv. pismu lahko beremo, da je legendama Noetova barka pristala na gori Ararat. Toda doslej te barke še nihče ni odkril: res je, da v treh krajih na Zemlji skrbno hranijo tri kose lesa, ki naj bi pripadali tej barki. Kot relikvijo hranijo tak kos lesa v samostanu v Echmiazinu v Arme niji, podoben kos lesa je odkril leta 1876 lord James Bryce, tretjega pa lete 1955 Francoz Fer-nand Navarra. Ravno Femand Navarra se pripravlja s francosko-ameriško odpravo na potovanje na goro Ararat, da bi dokazal, da leži tam Noetova barka. Člani odprave celo mislijo stopiti led pod vrhom gore, v kraju, kjer naj bi se nahajala barka, v dolžini 150 in širini 33 metrov. Pod to ledeno površino naj bi po Navarro vem mnenju našli barko, katere les naj bi tehtal kakih 50 ton. Odprava bo stala 629 milijonov lir. Tak podvig lahko vsakogar začudi. Glede potopa se zdi. da ni več dvomov, da .je do tega prišlo, čeprav ni bil vesol.jni potop, znanstveniki menijo, da je do velikih poplav res prišlo v Noetovem času. Poleg tega je Ameri-kanec Aaron Smith, ki .je tudi sam iskal po Araratu barko leta 1951, zbral kar 80.000 naslovov knjig v 72 jezikih, ki govorijo o iiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V MICHIGANU DELUJE NOV DOSEŽEK TEHNIKE «Jeklena pošast» uničuje avtomobile V desetih letih ho driava «iista», saj ne bodo neuporabna vozila več kvarila pokrajine HOLLAND, 8. - V Hollandu v Michiganu .je začel delovati stroj, ki spreminja stare avtomobile v koščke pločevine, ki imajo velikost ovsenih kosmičev. Domiselni ljudje so ga že poimenovali »jeklena pošast*, saj dobi opazovalec res vtis, da novi stroj »melje* stare avtomobile. Stroj .je začel delovati na zbirališču starih avtomobilov v Michiganu in sedaj že deluje s polno paro in z neverjetno hitrostjo. Kljub vsemu temu pa strokovnjaki v Michiganu, ki je znan po avtomobilski prestolnici Detroitu, menijo, da bo stroj — novo odkritje tehnike — potreboval deset let za to, da bi celo državo »očistil* neuporabnih vozil. »Pošast* .je težka nad 950 tisoč kilo gramov, namestili so jo na sedežu »Padnos Iron and Metal Com-pany». Njene sestavne dele so gradili v trinajstih različnih to varnah. Izgradnja takega stroja je stala skoraj milijon dolarjev, kar znaša šesto milijonov lir. Problem kopičenja neuporabnih avtomobilov so skušali že večkrat rešiti ,toda doslej še nobeno sredstvo ni bilo tako učinkovito, da bi težavo odstranili. Predvsem zaradi tega, ker so pri uničevanju starih vozil želeli ločiti različne kovine in niso mogli s strojem u-resničiti postopka. Zato so različni strokovnjaki začeli proučevati možnost, da bi zgradili za to primeren stroj. Sedaj jim je to u-spelo: stroj v Padnosu loči ostanke bakra, ni več tolikšne izgube zaradi taljenja in tudi stroški so se zmanjšali. Stroj je zapleten sistem orodja za rezanje, trganje, taljenje in magnetsko ločevanje kovin in loči celo kovine od nekovin. Razgraditev starega avtomobila poteka tako, da na eni strani stroja vstavijo staro vozilo, iz katerega so že odstranili motor, gume in osi. Že po dveh minutah pride na drugi strani iz stroja kupček pločevinastih »kosmičev*. Stroj potrebuje za upravljanje le enega človeka. V letu dni bo lahko »pošast* uničila 10.400 avtomobilov, toda za to, da bi uničili vse stare avtomobile, ki kvarijo michigansko pokrajino, bi potrebovali deset let. če bi delali pet dni na teden do osem ur na dan. »vesoljnem potopu* in od katerih jih 70 tisoč omenja Noetovo barko Toda to lahko pomeni le, da je šlo tedaj za eno izmed počasnih poplav rek Tigrisa in Evfrata, in za močno in dolgotrajno deževje, ki se je pojavljalo v Mezopotamiji med III. in V. tisočletjem pr. Kr. O tem ne manjka geoloških, arheoloških in zgodovinskih dokazov. Tudi ni izključeno, da se .je iz take poplave rešil človek, ki mu je bilo ime Noe, kar je potem v Bibliji preraslo v verski in univerzalni pomen. Verjetno od vsega tega najbolj začudi bralca, da še danes živijo ljudje, ki ne le verjamejo, da bi mogla obstajati na vrhu visoke gore starodavna barka, pač pa pridejo celo do tega, da organizirajo zelo drago odpravo, ki naj bi to barko našla. Ta njihovo prepričanje utrjuje tudi dejstvo, da .je že pred desetimi leti našel Navarra na vrhu gore kos lesa, ki ni po njegovem mnenju nič drugega kot del barke, saj na gori ne rastejo drevesa. Toda niti en član odprave se ni vprašal, od kje naj hi prišlo toliko vode v dolino, da bi barka priplula na vrh Ararata. Tudi za kos lesa, ki so ga našli pod vrhom gore, je mogoče najti pojasnilo: najbolj verjetno je to, da je v starih časih bila tam kapela ali tempelj. Navarra se je oprijel takega raziskovanja kot življenjskega sna: želi dokazati, da je Noetova barka realnost. Ko je odkril prvi kos lesa. ga ni zanimalo, da Sv. pismo govori, da .je bila Noetova barka zgrajena iz smolnatega lesa in da je les, ki ga .je sam našel hra-stovina, kakršna ne uspeva v Mezopotamiji. Že od leta 1833 pa se na svetu govori, da ostanki Noetove barke od časa do časa izginejo in se nato zopet prikažejo. Govori se tudi, da je leta 1893 neki opat po imenu Nourri stopil v ogromno barko, ki naj bi bila dolga približno 130 metrov, široka kakih 25 metrov in visoka 15 metrov. Ta trditev ni verjetna, ker je prišlo v tisti pokrajini že leta 1840 to takega vulkanskega izbruha, da je lava uničila celo vasico, ki je ležala ob vznožju gore Ararat. Da bi ugotovili, kaj je resničnega o odkritju delov Noetove barke, so tudi Italijani organizirali 31. julija lani, svojo odpravo. Toda našli niso ničesar, kar bi dokazovalo, da Noetova barka res obstaja. Vse kar so prinesli iz daljnih krajev je bila le lava. V ZDA manj prometnih nesreč NEW YORK, 8. - Lansko leto se je število smrtnih prometnih nesreč v ZDA zmanjšalo za dva odst. v primerjavi z letom 1969. Število smrtnih žrtev se je zmanjšalo od 56.400 na 55.300, čeprav so v začetku leta predvidevali, da bo žrtev v prometnih nesrečah 59.000. Zvezni urad za cestno varnost, ki je posredoval podatke, meni, •■■lili....... OVEN (od 21.3. do 20.4.) V poslovnih zadevah bo nekaj narobe. Ne zaupajte preveč ljudem, ki jih ne poznate. BIK (od 21.4. do 20.5.) Prenaglo se navdušite in prenaglo izgubite voljo. Skušajte razčistiti vsa dvomljiva vprašanja. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Če se ukvarjate s trgovino, izkoristite priložnost. V čustvenih zadevah ne bo nobenih sprememb. RAK (od 23.6. do 22.7.) Če svojih uspehov ne boste obešali na zvon, bo za vas veliko bolje. Nova poznanstva. LEV (od 23.7. do 22.8.) Od poslovnih tovarišev zahtevate tudi to, HOROSKOP do česar nimate pravice. Preveč ste objestni. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Danes delo le organizirajte, jutri bo šlo lažje. Počutili se boste skrajno o-samljeni. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Danes bo na vrsti zelo naporno delo, ki ga pa morate opraviti. Popustljivi bodite z nekom, ki je nervozen. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Raje se lotite organizacijskih priprav, kot pa podhobnega dela. Sku- šajte biti do svojcev in prijateljev ljubeznivi. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Reševati boste morali neko finančno vprašanje, ki ne bo lahko. Preveč ste napadalni. Tudi v družini. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Neko delo, ki vam je zelo pri srcu, se bo dobro izteklo. Preveč ste navezani na nekoga, da bi ga zapustili. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vsestransko primemo razpoloženje za poslovne podvige. Verjetno boste morali na pot. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pazite, da ne bo pri delu prišlo do zmešnjave. Prijetno razpoloženje v družini in v družbi. da je zmanjšanje smrtnih žrtev, ki je tudi prvo zmanjšanje v zadnjih dvanajstih letih, treba pripisati 33 raznim izboljšavam, ki so .jih tovarne izvedle na svo jih vozilih od leta 1968. Tudr tokrat poudarjajo strokovnjaki važnost varnostnega pasu, čeprav se trenutno poslužuje tega pasu le 25 odst. vseh voznikov. Maser - goljuf pred sodiščem NIORT, 8. — Za maserja so delovno orodje prsti, zaradi tega niso imeli pri neki francoski zavarovalnici nič proti temu. da 36-letnemu maserju Michelu Blu-teau zavarujejo prste za 900.000 frankov, to je nad 100 milijonov hr- Ze tri mesece kasneje pa je Bluteau zahteval odplačilo in trdil, da si .je nehote odrezal palec leve roke, medtem ko je uporabljal električno žago. Zavarovalna družba ni hotela tega takoj sprejeti za resnico. Začeli so raziskovati in ugotovili, da si je maser hote odrezal palec. Sedaj se bo moral Bluteau zagovarjati pred sodniki zaradi poskusa goljufije. RIM, 8. — Ustanova ISTA je sporočila podatke o delovanju gostinskih obratov v obdobju od januarja do oktobra lanskega leta. V primerjavi z istim obdobjem iz leta 1969 se je delovanje povečalo za 4,4 glede na prihod klientov, za 5,9 glede na čas bivanja gostov, za turiste pa znašajo ti podatki 4, 8 in 4,2 poviška. Skupno je torej prišlo v razna italijanska gostišča 33 milijonov 792 tisoč gostov, id so se ustavili v gostiščih 228 milijonov 443 tisoč dni. Od teh je bito 12 milijonov 73 tisoč tujih gostov, ki so preživeli v gostiščih 66 milijonov in 807 tisoč dni. odličje vladnega komisariata, podobno kip odlikovan z zlato kolajno tržaške pokrajine, delo Tale-tija Coste iz Trevisa, Capilupi iz Mantove je za tihožitje prejel zlato kolajno ustanove za turizem, Ottone Griselli srebrni pečat revije «Adriatico» za zasanjani izvir Save. Vsak po eno srebrno kupo Tržaškega Llopda sta prejela znani pokrajirtar iz Ferrare Capra in Tržačan Mario Manfio. Podelili so nadalje deset pozlačenih odličij in devet bronastih. Prva so prejeli Angel Renar za risbo Štanjela, videmski nestor Antonio Coceani za slike, sestavljene iz znamk, že večkrat nagrajeni Cacciatori, krajinar iz Coma Busonera, Tržačanki Cordi-Fabris in Franca Batich, ki je slikarsko zelo nadarjena, Benečan Leonida Beltrame, Mercedes Gaggi iz Neaplja, Antonio Taffra iz Trbiža ter Bruno Luzzani za kip starca. Z bronasto kolajno so bili odlikovani Erno Sollazzi za odlično sproščeni razgled Pirana, Bruno Riva za mojstrsko risbo Krasa, nadalje Renato Ariosi za pokrajino ob zatonu, Alferio Colautti in kipar Rocco Arcadi, vsi iz Trsta. Razen njih so dobili priznanja še Videmčan Franco Pianalto, Me-rella Querino iz Bologne, Antonio Buzzanca iz Padove ter Lilij/ Te-store-Brencich iz Domodossole. Bila je še ena odkupna nagrada Tržaške hranilnice, ki jo je prejela slikarka konj Tržačanka Maria Punzo. Bilo je še dobrih del nagrajencev s prve take lanske razstave v pomorski postaji, ki jih organizira slikar in urednik revije *ll Trittico», delavni g. Sallusti. Giovanni Doglia v Rossoni Kaj nenavaden slikar je Giovanni Doglia, ki je razstavil številna olja barvitih pokrajin v Ros-sonijevi galeriji. Čeprav smo na njegovi prvi razstavi pri Barisiju srečali tudi nekatere zelo stvarno podane razglede grmičastih 'Kraških gmajn, nam sedaj tu prikazuje enotno izdelane pokrajine bolj sanjskega videza. Vse pa podajajo bolj ali manj jesenska na-strojenja krajev, poraslih z drevjem in kjer se poti in široki strogo perspektivni razgledi izgubljajo v daljavo obzorij, kar ustvarja občutek veličine, nenavadnega miru in brezvetrne tišine. Doglia je samouk. In to je zanj prej prednost kot ovira Kajti prav zaradi tega se poglablja v notranje videnje, od koder črpa te čudovite razglede metafizično navdahnjenih krajev. Nekatere podobe so zelo dobro dodelane, tako v zasnovi kot v skrbni igri drobnih potez čopiča. Ne glede na to, da Doglia slikarsko nastopa v več kot zreli dobi, menimo, da ima pred seboj še uspešen slikarski tazvoj, če mu bo, seveda, uspelo razumeti in izpopolniti ter razširiti posebnost pokrajinskih občutij, ker se ta vsekakor zna‘no oddaljujejo od vsakdanje resnične prirode. Zdi se, kot da bi slikarja obhajali prividi narave iz daljne preteklosti, ali morda iz prihodnosti rastlinskega razvoja. MILKO BAMBIČ FREEDON ET UNION. Magazine of the democratic world. October 1970. Washingtcn. PATRIA INDIPENDENTE. Qu«ndi-cdnale della resistenza e degli ex combattenti. 13. dicembra 1970. mm prao TRSTA 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Veseli motivi; 12.10 Ljudska verovanja in vraže; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 Operetni odlomki: 16.30 Radijska igra; 16.50 Znani pevci; 17.20 Lepo pisanje; 17.30 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Nepozabne melodije; 19.10 Družinski obzornik; 19.30 Otroški zbor iz Lesc; 19.45 Jazz; 20.00 šport; 20.45 Radijska igra; 21.06 Orkester Gold; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Nove knjigse; 15.30 Popevke; 16.00 Koncert. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 1130 Melodrama; 12.10 Plošče; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.09 Franca Valeri; 15.20 Lahka glasba; 15.50 Srečanja z znanostjo; 16.00 Oddaja za bolnike; 17.10 Vedski variete; 19.30 Filmska glasba; 20.20 Jazz; 21.05 Radijska igra; 21.50 Orkester Ray Coniff; 22.10 Sodobni italijanski skladatelji. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Spored za odrasle; 9.35 Strnjena komedija; 10.07 Po- S0B0TA, 9. JANUARJA 1971 pevke; 10.35 Spored z Ginom Bra-mierijem; 11.35 Kolesa in motorji; 11.50 Zborovsko oetje; 12.35 Alto gradimento; 14.00 Zakaj in kako; 15.40 Plošče; 16.05 Popoldanska oddaja; 18.00 Zakaj in kako; 19.02 Radijska priredba; 20.10 Verdi: »Rigoletto*; 22.40 Orkestri lahke glasbe. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek: 11.15 Nabožna glasba; 11.20 Italijanska instrumentalna glasbe; 13.00 Medigra; 14.00 Klavirske skladbe; 14.40 Simfonični koncert; 16.10 Sodobna ital. glasba; 17.20 Vivaldi: »Magnificat*; 17.40 Glasba izven sporeda; 18.45 Gledališki tednik; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Simfonični koncert; 23.05 Radijska priredba. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek: 8.45 Schumann; 9.30 Od gotike do baroka; 9.45 Sodobna ital. glasba; 10.10 Liszt; 10.20 Vzporedna glasba; 11.00 Medigra; 12.30 Simfonična glasba; 14.25 Koncert za kitaro; 15.30 Lahka glasba — stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Veseia godala; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Med baročnimi koncerti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Baritonist M. Gstaševski; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 PISMA UREDNIŠTVU Važen predlog Z velikim zanimanjem sem 3. januarja letos v Primorskem dnevniku prebral članek PREDLOG za LETO 1971. Kot nekdanji partizan dodajam, da sem članek z veseljem prebral še p osebno zato. ker je objavljen v nasledniku nekdanjega Partizanskega dnevnika. Članek je namenjen vsem tovarišem pri ZZB, ANPI in vsem tistim, ki bodo v republiškem in občinskih odborih skrbeli za dostojno proslavo tako važne zgodovinske obletnice, kot je 30-letnica ustanovitve Osvobodilne f rente slovenskega naroda. Kot nekdanji aktivist, partizan in časnikar čutim dolžnost, da omenim še eno ime mladega primorskega revolucionarja in organizatorja protifašističnega uvo-ra — Andreja Manfrede iz Kobarida. Že med NOB sem v Partizanskem dnevniku napisal kratek življenjepis tega — danes skoro pozabljenega protifašista in organizatorja protifaš^tičnega odpora na Kobariškem in Goriškem. V fašističnih strogih zaporih je preživel nad 12 let! Na znanem procesu proti Bidovcu. Marušiču, Milošu in Valenčiču je bil obsojen na 10 let strogega zapora, leta 1936 pa ga je posebno fašistično sodišče v Rimu obsodilo na 14 let strogega zapora Čeprav je bil še mlad, so dolga leta strogega zapora zlomila njeqovo trdno zdravje. Komaj štirinajst dni pred zlomom fašizma je dne 7. juliia 1943 umrl v temni celici sam in zapuščen. Ni dočakal tistega velikega dneva svobode, ki ga je vse svoje življenje napovedoval. Andrej Manfreda je bil rojen v Kobaridu leta 1908. V Idriji je štiri leta obiskovat realko in nato 3 leta licej v Vidmu. Potem je na univerzi v Panovi študiral vo-litične vede. Že kot 16-leten dijak je dopisoval v tržaško Edinost. Bil je vedno odličnjak in rojen govornik. Na znanem procesu proti Bidovcu, Marušiču. Valenčiču in Milošu je tri ure govoril pred sodniki in pojasn;eval namene in cilje slovenskega naroda in zagovarjal svoje sotovariše. Zaradi njegovih sposobnosti so ga visoko cenili tako njegovi tovariši Slovenci kot tudi Italijani Vsi so ga priznavali za sposobnega voditelja in protifašističnega borca na Goriškem. Ko so zvedeli za njegovo smrt, so po vseh kaznilnicah s komemoracijami počastili njegov spomin. V njegov spomin so zmož-nejši napisali več pesmi. Eno izmed teh pesmi so peli po napevu ruske pesmi >tVolna. Volga*. Za italijanske tovariše je prevajal marksistično in leninistično literaturo. Velikokrat in povsod je poudarjal, da bo v prvi prihodnji vojski med kapitalističnimi državami in proletariatom, nastalo novo gibanje, ki bo prevladalo vsa druga gibanja v Evropi. Po zlomu fašistične Italije so v Kobaridu ustanovili nov bataljon z imenom: Bataljon Andreja Manfrede. Andrej je politično vzgajal tudi brata Janka, ki je bil v začetku nacionalistično usmerjen. V pismih mu je pojasnjeval, da je rešitev slovenskega naroda v rokah ljudskih množic. Brat Janko je bil zaradi svojega protifašističnega delovanja obsojen na 20 let težke ječe in je 14 let preživel po fašističnih zaporih. Po kapitulaciji fašistične Italije se je po dveh mesecih zdravljenja doma pridružil borcem za svobodo. V februarju 1945 sva se srečala v Goriških Brdih. Močno mi je stisnil roko. pogledal proti severu, kjer se je v snegu belil vrh Krna nad njegovo rojstno vasjo Pri tem je vzkliknil: tLepa je svoboda!* V-mrl je za TBC kmalu po osvobo-ditm. Bolezen je bila posledica 14 let življenja po nezdravih fašističnih zaporih. x!7 m, | '//////Zb v//////. fisftaVS Glasbena pravljica; 14.30 Po domače; 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.40 Pesmi in plesi iz bratskih republik; 16.40 Dobimo se ob isti uri; 17.10 Gremo v kino, 17.50 Ansambel Mojmira Sepeta; 18.15 Sergej Prokofjev: Romeo in Ju lija; 18.45 S knjižnega trga; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansam bel Borisa Kovačiča; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.15 Panorama zabavne glasbe; 22.20 Oddaja za naše izseljence; 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Ko mike; 13.30 Dnevnik; 14.00 Zimski športi; 17.00 Spored za naj mlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Od da ja za otroke; 18.40 Kulturna od daja; 19.10 Ansambel »The Mar malade*; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 »Speciale per voi»; 22.15 A — Z: dogodek zakaj in kako; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Tisoč in en večer; 22.30 »I racconta del ma-resciallo*. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 23.15 Poročila; 16.40 Obzornik; 16.55 Turopoljska svatba; 17.20 »Ivanhoe* — seir. film; 17.45 in 18.40 Državno prvenstvo v košarki; 19.20 S kamero po svetu; 20.35 Zabava vas Rachel Welch; 21.35 »Svet, v katerem živimo* — ser. film; 22.05 »Nepremagljivi* — ser. film; 22.55 TV kažipot Dva brata Andrej in Janko Manfreda izpod visokega Krna sta skupaj prestala 26 let po strogih fašističnih zaporih. Najlepša mla-dostjia leta sta žrtvovala za skupen cilj slovenskega naroda — in še posebej za svobodo Primorske. Zaslužila sta. da se jih domo-mna spomne ob 30-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte, kateri sta pripadala z vsem svojim delom in z vsem svojim življenjem. A. Pagon — Ogarev Vsem nekdanjim prekomorcem Dodatno zbiranje zgodovinskega gradiva Po izidu knjige «Prekomorci» (oris zgodovine prekomorskih brigad in drugih prekomorskih enot NOVJ, Ljubljana 1965), ki .je pri nekdanjih prekomorcih in tudi v širši javnosti naletela na zelo ugoden odmev, se je začelo širše prizadevanje za pisanje monografij o posameznih prekomorskih brigadah in drugih prekomorskih enotah NOVJ. Pobudo za to prizadevanje sta dala komisija za zgodovino sveta za razvijanje tradicij NOB pri RO ZZB NOV SR Slovenije ter osrednji odbor prekomorskih brigad in drugih prekomorskih enotah NOVJ. Pobudo za to prizadevanje sta dala komisija za zgodovino sveta za razvijanje tradicij NOB pri RO ZZB NOV SR Slovenije ter osrednji odbor prekomorskih brigad v Ljubljani, ustanovljen po proslavi prekomor-cev v Ilirski Bistrici 4. julija 1963. (pred tem je deloval od leta 1961 do 1964 iniciativni odbor borcev prekomorcev, nato pa od 1964 do 1966 osrednji odbor za proslavo prekomorskih brigaa in drugih prekomorskih enot). Knjige o prekomorcih, vključene v knjižnico NOV in POS, govore zlasti o tem, kako se je nas človek daleč od domovine in večkrat prepuščen samemu sebi odločal za narodnoosvobodilni boj jugoslovanskih narodov ne glede na to, ali je bil v ječi, internaciji, posebnih kazenskih enotah ali prisilni mobilizaciji v tujih vojskah. Ves boj naših ljudi .je bil namreč nenehno usmerjen k istemu cilju: osvoboditev naših narodov in njihovi združitvi v novi, demokratični državni skupnosti. Po zaslugi komisije za zgodovino sveta za razvijanje tradicij NOB pri RO ZZB NOV Slovenije in osrednjega odbora prekomorskih brigad je doslej izšlo že deset knjig, ki obravnavajo prekomorske enote. Prva in druga prekomorska brigada (Nova Gorica 1967, Knjižnica NOV in POS 251) Tretja prekomorska brigada (Nova Gorica 1967, Knjižnica NOV in POS 25-11) Četrta prekomorska brigada (Ljubljana 1969, Knjižnica NOV in POS 25 III) Peta prekomorska brigada (Nova Gorica 1969, Knjižnica NOV in POS 25-IV) Artileristi prekomorci (Nova Gorica 1968, Knjižnica NOV in POS 25-V) Letalci prekomorci (Nova Gorica 1968, Knjižnica NOV in POS 25-VI) Tankisti prekomorci (Nova Gorica 1969, Knjižnica NOV in POS 25-VH) Narodnoosvobodilnj boj Primorcev in Istranov na Sardiniji, Korziki in južni Franciji (Nova Gorica 1969, Knjižnica NOV in POS 36) Pevski zbor jugoslovanske armade «Srečko Kosovel* (Ljubljana 1970, Knjižnica NOV in POS 37) Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov v Afriki (Ljubljana 1970, Knjižnica NOV in POS 38) Da bi bila podoba o prekomorskih enotah NOVJ čim bolj popolna. pripravljajo razni avtorji še naslednje knjige (delovni naslovi): »Slovenski partizanski pomorščaki* (mornarji prekomorci. itd.) »E-note za zvezo NOV in POS* (vklju-čene bodo tudi enote za zvezo prek. brigad). »Veterinarska služba v NOB Slo venije* (vključena bo tudi ta služba iz prekomorskih brigad). »Saniteta v NOV in POS* (vključena bo tudi ta služba iz prekomorskih brigad), in še nekatere druge. Politična priprava in kultumo-prosvetna dejavnost v bazah NOVJ v južni Italiji pripravlja posebna komisija pri osrednjem odboru prekomorskih brigad. Da bi omenjeni komisiji omogočili uspešno realizacijo zastavljene naloge, prosimo vse nekdanje borce prekomorskih brigad in drugih prekomorskih enot, da nam pošljejo celotno dokumentarno gradivo, s katerim razpolagajo (osebni dnevniki, razni spisi, časopisi, slike, življenjepisi, spomini, zemljevidi, stenčasi, dnevne vesti itd ). Slike naj vsak posameznik če je mogoče, komentira (kdo je na sliki, kdaj je bila posneta, kraj in datum). Zgodovinsko gradivo pošljite na naslov: Študijska knjiž niča Koper, Trg revolucije 1 -za odbor prekomorcev. ali na naslov: Osrednji odbor prekomorskih brigad, Ljubljana — Beethovnova štev. 10. Rok za dostavo gradiva je 28. februar 1971. Po uporabi bo celotno gradivo vrnjeno lastnikom. PRIMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 9. januarja 1971 ODBOJKA V MOŠKI IN ZENSKI B LIGI OBE ŠESTERKI BORA ZAPOSLENI Fantje bodo nastopili v Trstu, dekleta pa v Brescii Drevi bo Borova šesterka, ki nastopa v moški B ligi, po počitnicah ^°pet stopila na igrišče. V Uldci del-la Valle bo gostila ekipo Portuali lz. Ra vetrne, ki je na lestvici zad-aja, saj ni osvojila niti ene tekme. Prav zato pa bodo verjetno gostje napeli vse svoje sile, da bi v Trstu odnesli obe točki in si tako opo-roogli v bitki za obstanek v ligi. Se-veda pa tudi naši fantje še vedno niso opustili misli na napredovanje, oeprav jih je Petrarca premagala. Zal bodo borovci v tem kolu natopili brez odličnega Uršiča, ki je Se vedno poškodovan. Poleg tega Pa so v zadnjem času le enkrat trenirali, im vprašanje je, če br.do brez njoga zaigrali tako, kot smo jih vi-deli v zadnjih tekmah. Kljub vsemu Pa bo seveda Bor prav gotovo do-dal k prejšnjim še dve točki, saj bo Zanesljivo zaigral borbeno in že to Je poroštvo za njegovo zmago. MIG * * * .D®*1«« se začenja tudi prvenstvo zen®ke odbojkarske B lige, v kate-nastopa tudi Bor. Ekipa tega *uatva se je od lani zelo pomladi-{! * s°di med najmlajše v B ligi. Natjstarejša igralka je namreč Pe-?®r-N'va, ki še nima 19 let. Šester-. ^ letos dobila novega trener- ja, prof, Franka Drasiča. Borovke pod njegovim vodstvom upravičeno pričakujejo uspešno prvenstvo. Ekipa je že dobro uigrana in igra živahno odbojko. Žal pa lepim akcijam često slede začetniške napake, ker so mlade igralke še neizkušene. Borovke bodo morale v prihodnjem prvenstvu nekaj tekem odigrati brez trenerja, ker bo zaposlen zaradi igralskih obveznosti drugod. To se bo zgodilo že v soboto, ko bodo šle v Brescio. Tamkajšnji Ultra-vox ni posebno močna ekipa, saj je lani skoraj izpadla iz B lige. Odsotnost trenerja pa bi našim dekle tom kljub temu lahko povzročila precejšnje težave. Upajmo pa, da bodo kljub temu osvojile obe točki. Borove barve bodo letos branile: MAJDA ARTAČ, rojena maja 1953, visoka 173 cm, tolkačica, igra če trto leto. JULKA BEZELJAK, rojena maja 1952, visoka 168 cm, tolkačica, igra sedmo leto. TANJA BOLČINA, rojena julija 1953, visoka 162 cm, podajačica, i-gra tretje leto. DRAGICA HROVATIN, rojena februarja 1954, visoka 169 cm, podajačica, igra tretje leto. INGRID KALAN, rojena oktobra 1953, visoka 172 cm, tolkačica, igra četrto leto. VIHRA KODRIČ, rojena maja iiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiinmiiiiiiitnmiiiiiiiMnii DANES Sobota, 9. januarja 1971 ODBOJKA moška a liga 21.15 v Trstu, Ul. della Valle B°r — Portuali Ravenna » * * 2ENSKA b liga 20.00 v Trstu, stadion «1. maj* Zarja — Dopolavoro Minelli * * * 21.30 v Trstu, stadion «1. maj* Breg _ OMA * * * 21.15 v Brescii EARI Ultravox — Bor moška c liga 21.30 v Bergamu Gri**i (gasilci) — Kras HO moška d liga 21.00 v Gorici, Gaiilei Olympia — ACEGAT * * * NOGOMET začetniško prvenstvo 15.00 v Trstu, Sv. Sergij Breg — Libertas Rocol * * * JUTRI Nedelja, 10. januarja 1971 NOGOMET 1- amaterska liga 14.30 v Križu Vesna — Manzanese * * * 2- amaterska liga 14.30 v Gradiški s- Marco — Primorja A * * * 3- AMATERSKA LIGA 10.00 v Trstu, Ul. Flavia 'nter SS — Devin * * * 10.30 v Križu Vasna B — Demacori * * * 10.30 v Trstu, Sv. Alojzij Virtus — Zarja * * • 11-00 na Proseku Primorje B — Olimpija 14.30 v Padričah Breg — Bar Veneto * * * MLADINSKO PRVENSTVO 12.30 v Nabrežini Rosandra Zerial — Gaja POKAL PACCO 11.00 v Miljah Breg — Libertas Rocol ZAČETNIŠKO PRVENSTVO 15.00 v Trstu, Sv. Sergij Libertas Rocol — Breg ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 10.30 v Modeni Coma Mobil! — Sokol MOŠKA D LIGA 10.30 v Trstu, stadion «1. maj* Breg Kennedy KOŠARKA MOŠKA D LIGA 17.30 v Trstu, Ul. della Valle Bor — Siloplast MLAJŠI MLADINCI 14.45 v Trstu, Ul. della Valle Bor — Don Bosco NARAŠČAJNIKI 11.15 v Trstu, igrišče Don Bosca Don Bosco — Polet * * * 11.30 v Trstu, stadion «1. maj* Bor — Ricreatori * * * NARAŠČAJNICE 08.00 v Trstu, Ul. Ginnastica Calza Bloch B — Polet * * * MINIBASKET 15:30 v Trstu, Ul. della Valle Uoyd Adriatlco — Bor NAMIZNI TENIS MOŠKA C LIGA 10.00 v Gorici I Dom — A rdita 1954, visoka 171 cm, tolkačica, igra tretje leto. LUČKA PEČAR, rojena marca 1952, visoka 175 cm, tolkačica, igra četrto leto. SONJA PERNARČIČ, rojena marca 1953, visoka 174 cm, tolkačica, igra šesto leto. ANAMARIJA ŠVAGEU, rojena julija 1953, visoka 162 cm, podajačica, igra četrto leto. INKA SMUČARSKI SKOKI V MARIBORU Nepričakovana zmaga Zajca Pred okrog 5000 gledalci je bila danes na skakalnici na Pekrski gorei pri Maribora prva tekma četrte turneje skakalcev Jugoslavije, Avstrije in Italije, na kateri je sodelovalo 73 telonovalcev. Poleg omenjenih držav so sodelovale tudi češkoslovaška. Švedska, Francija, Madžarska, Švica, Poljska in Z. Nemčija. Precej nepričakovano .je zmagal Jugoslovan Ludvik Zajc, z izvrstnim skokom, s katerim je dosegel 113,7 točke, kar je hilo 5 točk več od lanskoletnega skupnega zmagovalca na tej turneji Rednholda Bachlerja (Avstrija). REZULTATI: Člani: 1. Ludvik Zajc (Jugoslavija 221,4 (72 - 69,51 2. Rednhold BachLer (Av.) 2'5 (70 - 70) 3. Janez Demšar (Jug.) 208,4 (68 -71) Mladinci: 1. Karl Schnabl (Avstrija) 188,8 (64 - 65,5) 2. Klement Kobal (Jug.) 188.3 (60 - 60.51 3. Degrinis (Italija) 176,9 (58 —64,5) MLADINSKA NOGOMETNA PRVENSTVA Dve ekipi Brega danes v finalih Gaja bo igrala proti Rosandri Zerial V upanju, da se bo vreme unes lo, bomo danes in jutri v mladinskih kategorijah priče zanimivim tekmam. Brežani pa se bodo celo udeležili dveh finalov, kar predstavlja za društvo, in za naš nogomet, velik uspeh MLADINCI V B skupini mladinskega mestnega prvenstva je Gaja trenutno na drugem mestu lestvice takoi za vodečo Aurisino, ki je tudi veliki favorit za osvojitev končnega prvega mesta. Gajevci pa sc z zmago prav proti nabrežinskim nogometašem napravili pomemben korak za osvojitev drugega mesta, kar bi pomenilo pravico nastopa v finalnem delu tekmovanj. Jutri pa bodo gajevci ponovno na igrišču. Tokrat se bodo spoprijeli z ekipo Rosandre, ki je sicer precej nizko na lestvici, jopa zato toliko boi.i nevarna, če jo bodo gajevci podcenjevali. Tekma Rosandra Žerjal - Gaja bo jutri na igrišču v Nabrežini, in sicer o-b 12.30. V tej skupim bosta jutri na sporedu le dve srečanji: že omenjena tekma med Rosandro in Gajo ter srečanje med Gipo Vianijem in Aurisino. POKAL PACCO Nogometna zveza je končno sestavila seznam finalistov tega prvenstva, in sicer štiri ekipe, ki se bodo potegovale v finalnem delu tekmovanj. Medtem ko sta bila finalista v A skupini že znana (For-titudo in Libertas Rocol), pa je morala nogometna zveza proučiti pritožbo, ki so jo predložili predstavniki Brega glede tekme Espe-ria Pio XH - Breg, ker ekipa E-sperie ni imela na razpolago igri- šča Federacija je tako ddočila kot zmagovalca Breg (z izidom 2:0). S to odločbo je Breg vstopil v finale. Sreča? Nikakor ne. Brežani so se tudi v tem prvenstvu izredno dobro izkazali in so si zato vstrp v finale povsem zaslužili. Jutri bodo mladi nogometaši Brega igrali svojo prvo finalno tekmo proti Libertasu iz Rocola. in sicer ob 11. uri v Miljah. Druga finalna tekma pa bo med ekipama San Sergiom A in Forti-tudom. ZAČETNIKI Še en uspeh za Breg. Tudi začetniki Brega so v finalnem de'u svojega prvenstva. V sredo pa so dosegli (kljub odsotnosti dveh ključnih igralcev) neodločen izid proti Muggesani, kar predstavlja za ekipo res velik uspeh. Fantje so v tem srečan ju dali vse od sebe in so zaradi svoje izredne požrtvovalnosti popolnoma zadovoljili, tako da lahko že danes mirneje gledajo na srečanje proti Libertasu (Rocol) ki bo na igrišču pri Sv. Sergiju ob 15. uri. Izida prvih finalnih tekem sta bila naslednja: Breg - Muggesana 1:1 Esperio Pio XII. - Libertas Rocol 0:0 V finalnem delu tekmovanj se MOŠKA ODBOJKARSKA C LIGA DREVI KRAS V BERGAMU V vrstah «belordeiih» bo zopet nastopil Guštin, ki je okreval po zlomu mezinca Po tritedenskem premoru bo drevi na sporedu četrto kolo prvega dela prvenstva moške odbojkarske C lige. Šesterka Krasa iz zgoniške občine, ki .je v prvih treh kolih dosegla dve zmagi in utrpela en poraz, bo gostovala v Bergamu, kjer se bodo krasovci pomerili s tamkajšnjo ekipo gasilcev Gritti. Naloga »belordečih* je zelo težka, saj zaseda trenutno šesterka iz Bergama prvo mesto in domačini bodo gotovo pred svojim občinstvom napeli vse sile, da izboljšajo svoj že itak dober položaj. Kras je morda s psihološkega vidika na boljšem, ker se njegovi odbojkarji dobro zadevajo, da bo zelo težko prinesti iz Lombardije obe točki. Krasovci pa so nam obljubili, da se bodo borili z vsemi svojimi silami in bodo tako skušali pripraviti domačinom neprijetno presenečenje. Možnosti za Krasov uspeh so precejšnje, saj bo v Bergamu nastopil tudi Guštin, za katerega je zlom mezinca le še grd spomin. Na Štefanovo je Guštin odpotoval v Chiavari, kjer se je pod vodstvom trenerja Anderli-nija udeležil priprav državne mladinske reprezentance. Krašovec nam .je zaupal, da mu je šlo zelo dobro od rok: tokrat so opustili težje treninge, tako da so lahko praktično proučili razne nove sisteme igre. Po treh dneh skupnih priprav se je Guštin vrnil kot prenovljen in je že nadoknadil to, kar je izgubil zaradi poškodbe. Želja vseh Krasovih navijačev ie, da bi »belordeči* začeli novo leto s prepričljivo zmago, kar bi venstvo D lige. Slovenci bomo i-meli letos le dve ekipi: Breg, ki je novinec in 01ympio iz Gorice, ki je bila po odstopu druge ekipe ALPT ponovno vključeno v prvenstvo: Kras se je, kot je znano, uvrstil v višjo ligo, Bor B pa je izpadel. Tržaške barve bo torej za nas branil le Breg. Kakšne so možnosti Brežanov na tema >t-zahtevnem prvenstvu? Sodeč po rezultatih, ki so jih dosegli v raznih nastopih in turnirjih, bi morala biti njihova uvrstitev dokaj skromna. Vendar pa moramo tudi računati z dejstvom, da so odbojkarji iz Doline vsi še zelo mladi in lahko torej vsak čas presenetijo. Če smo v njihovih nasto niimiiiimiiimimiiiiiinimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiitiimvmiiittiiHiHirmifiiiniiiiimniiiiiiiimimiiiiiiiiiinmHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH Tako jiilri moštva na igriščih . . O bodo vse ekipe pomerile med seboj, privedlo zgoniške predstavnike na b. L I vrh lestvice. Napočil je trenutek iiiiimiiiiimfimiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiimiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitin V MOŠKI ODBOJKARSKI D LIGI Ekipa Brega meri na četrto mesto Jutri bo Breg nastopil v Trstu proti Kennedyju V nedeljo, oz. jutri, se bo za- pih zabeležili celo vrsto porazov, čelo tudi moško odbojkarsko pr-1 moramo tudi priznati, da .je bila i n pi • *- 1 njihova igra večkrat tudi zelo do- resnice, ko bodo morali krasovci proti žeto močni ekipi pokazati, katere so njihove meje. Tekma Gasilci Gritti - Kras bo drevi v Bergamu s pričetkom ob 21.30. - bs - Tečaj in izlet SPDT SPD Trst sporoča, da bodo jutri, 10. januarja, odhodi avtobusov ua smučarski tečaj in izlet v Trbiž, potekali po naslednjem voznem redu: a - 06.00 iz Trsta (z začetka Ulice F. Severo) b - 06.00 iz Trsta 06.10 iz Rojana (semafor v UH-ci Miramare) 06.15 iz Barkovelj (križišče s Kontovelsko cesto) c - 06.00 z Opčin (izpred Prosvetnega doma) 06.15 s Proseka (Kržada) 06.25 iz Križa (avtob. postaja) 06.25 iz Nabrežine (avtob. post.) 06.25 iz Sesljana (Pri treh orehih) d - 06.00 s Proseka (avtob. postaja) iiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiimimiiimimniimimmmminttiiiiiiiimiiimiiiiiiiuiimiimiiimmiiiumiiiiiiiiiiia V RAZNIH KOŠARKARSKIH LIGAH Jutri na igriščih šest naših ekip Na Borovem košarkarskem turnirju je Servolana premagala poietovce ■ FIORENTINA Bandoni; Galdioto, Longoni; Briz-zi, Ferrante, Bemi; Esposito, Merlo, Vitali, De Sisti, Chiarugi (Mariani). L. VICENZA Bardi«; Santi, Volpato; Scala, Carantani, Calosi: Damdani, d-nesinho, Maraschi, Fontana, Cic-colo. ■ FOGGIA Trentin; Fumagalli, Colla; Pi-razzini, Lenzi, Montefusco; Gar-zelli, Viila (Re Cecconi), Bigon, Maioli, Saštutti. INTER Vieri; Fabbian, (Bellugi), Fac-chetti; Bedin, Giubertoni, Bur-gnich; Jair, Bertini, Boninse-gna, Mazzola, Corso. ■ LAZIO Di Vincenzo; Wilson, Polentes (Facco); Govemato, Papadopulo, Marchesi; Massa. Mazzola, Chi-naglia, Fartunato. Morrone. VARESE Cartndgnani; Perego, Rimbano; Sogliano, Dellagiovatma, Morini; Carelld, Traspedini, Braida, Bri-gnani, Nutd. I MILAN Cudidni; Anquilletti, Rosato (Trapattoni); Maldera, Schnel-ldnger, Biasiolo; Combin, Prati, Benetti, Rivera, Rognoni. BOLOGNA Vavassori; Roversi, Fedele: Cresci, Janich, Liguori; Perani, Rizzo, Savoldi. Bulgarelli, Pace. NAPOLI Zoff; Monticoto, Pogliana: Zur-lini, Panzanato, RApari (Bian-ohi); Hamrin. Juldano, Ghio, Improta, Abbondanza (Sorpjoni). CAGLIARI Albertosi; • Martiradonna, Man-dn; Cera, Niocolai, Tomasin; Domenghini, Nene, Gori, Great-ti, Metiicheili. TORINO . Casteilind; Poletti. Fossatl; Pu- ia, Cereaer, Ferrini; Rampanti, Maddč, Puliei, Sala, Bul. ROMA Ginulfi; Scaratti, Liguori; Sal-vari. Bet, Rosa; Amarildo. Del Sol, Žigoni, Vieri (Franzot), Cordova. ■ SAMPDORIA Battara; Sabadini. Sabatini; Cor-ni, Spanio, Lippi; Salvi, Lodetti, Cristin, Suarez, Fotia. JUVENTUS Tancredi; Spdnosi, Furino; Cuc-cureddu (Marchetti), Morini, Salvadore; Haller, Causio, Ana-stasi, Capello, Bet tega. ■ VERONA Cotombo; Nanni. Sirena: Ferrari, Batistom, Stenti; Bergama-schi, Mazzanti, Orazi, Mascetti, Clerid. CATANIA Rado: Strucchi. Limena; Buz-zacchera, Reggiani, Tentario; Fogli, Bemardis, Baisi, Pereni, Bonfantt. bra. Glavno pa je dejstvo, da so svojo igro stalno izboljševali. Zate bi morali, po našem mnenju, biti nekoliko bolj optimistični in jim prisoditi nekaj več kot so doslej pokazali. Borba za prva mesta bo letos izredna, kajti federacij*'*jev** prihodnjo sezono pripravila vrsto novosti (zaradi izredrfčfea' porasta1 zanimanja za odbojko). Tako bodo zvečali število ekip v A ligi in razširili področja B. C in D lige To praktično pomeni za D ligo naslednje: prvouvrščena ekipa bo imela, kot ponavadi, pravico nastopa na kvalifikadjah za C ligo; druga, tretja in četrta ekipa bodo imele zagotovljen obstoj v D ligi, medtem ko bodo vse ostale ekipe izpadle v nižjo ligo. To bo torej še ena, nove liga, kar pomeni, da se bo udeleževalo prvenstvenih tekem še približno 80 ekip. (Tc vesti so neuradne.) Za Breg bi moral biti torej cilj osvojitev vsaj četrtega mesta, kar pa po dosedanji ign ob taki kon kurenci gotovo ne bo zmogel. Po našem mnenju, sodeč po moči ekip iz pretekle sezone, bi mo ral biti glavni favorit za končno zmago CSI iz Vidma, ki je končal prvenstvo z enakim številom točk kot Kras. Njegov glavni nasprotnik bi morala biti CRDA, ki je lansko leto igrala v C ligi, v katero se bo hotela verjetno čimprej vrniti. Na višja mesta bi se morala uvrstiti še Acegat in Aurora iz Vidma ter Libertas iz Turjaka. Medtem ko bi vsi ostali (Olimpija, Breg, Kennedy, PAV in Torriana) morali doseči manj vidna mesta. Breg torej nima velikih možnosti za obstanek v ligi, zlasti še ker je novinec na tako zahtevnih tekmovanjih. Letošnje prvenstvo bo torej v glavnem služilo ekipi, da si nabere potrebnih izkušenj, zalo da bodo igralci v bodoče lahko prišli do pomembnejših ciljev. Še ena slovenska ekipa bo letos prvič stopila na igrišče. To je moštvo minibasketa Bora, ki bo danes uradno začeto svoje prvenstvo. Danes in jutri bo torej igralo šest slovenskih ekip. D LIGA Nedvomno najvažnejše srečanje dneva bo tekma med Borovimi člani in ekipo Siloplast iz Novelalre. Borovci so si po krasni zmagi v Thieneju priborili prvo mesto lestvice, kar jim seveda odpira nove perspektive. Sidoplast pa je takoj za borovci na drugem mestu z osmimi točkami. To pomeni, da bo jutrišnja tekma vse prej kot lahek posel)in da se bodo morali naši košarkarji močno potruditi, če bodo hoteli streti odpor igralcev Silopla-sta. Bor bo jutri nastopil z naslednjo postavo: 5 Zavadlal, 7 Fabjan, Rudes, 9 Lakovič, 10 Starc, 11 Škerlj, 12 Sirk. 13 Kralj, 15 Ambrožič, 16 Pertot. Tekma Bor - Siloplast Novellara bo jutri, ob 17.30 v telovadnici v Ulici della Valle. Jutrišnje kolo: Zuccheri BO - Pro Pace PD, Bor - Siloplast (17.30), Dukeevich GO - Italcantieri, San Donš - Don Bosco RO, Treviso Thiene, Castelfranco - Friulai a. MLAJŠI MLADINCI Po daljših počitnicah se bo h'tri začel povratni del prvenstva mlajših mladincev. Po prvem delu so kar tri ekipe na prvem mestu lest vice, in sicer: POM Tržič, Servolana ter Bor. Pravico vstop« v finalni del prvenstva pa imata le dve rbcištvf. Borbfi med tričmi vodečimi bo torej neizprosna in vsak spodrsljaj bi bil lahko za eno teh ekip ■usoden. Končno je odslužil vojaški rok trener Stojan Kafol. Ekipa je tako dobila svojega požrtvovalnega trenerja, ki se je takoj oprijel dela z namenom, da bo privedel moštvo v finalni del tekmovanj. c Jutrišnji Borov nasprotnik bo eki-pw Don Bosca. Borovci imajo možnost zmagati, vendar se' bodo morali že od začetka močno {»truditi. Borova p»stava. Štokelj, Valter Hrvatič, Šare, Podobnik, Stojan Hrvatič, Kralj, Zavadlal, Kapič. Tekma Bor - Don Bosco bo jutri ob 15.45 v telovadnici v Ulici d^ila Valle, kot predtekma članov Bor -Siloplast. Jutrišnje kolo: POM - Grado, Bor-Don Bosco (15.45), Servolana - Ital-sider. * * » NARAŠČAJNIKI Zaradi mnogih prekinjenih tekem je položaj v naraščajniškem prvenstvu zelo nejasen. Borovci niso 1-grali ne v nedeljo in niti v sredo, poletovci pa so v sredo zgubili tekmo proti Ltoydu B. Bor bo jutri igral proti moštvu Ricreatori Comunali, ki je na drugem mestu lestvice. «Plavi» bodo igrali na igrišču »Prvi maj», in sicer ob 11.30, z naslednjo postavo: Barazzutti, Koren, Franoia, Deško, Kosmina, Vukotič, Klobas, Košuta, Umek, Nadlišek. Poletovci pa bodo gostovali na igrišču Don Bosca, kjer se oodo skušali oddolžiti za poraz, ki jim ga igralci Don Bosca povsem nepričakovano zadali na Opčinah. Ju- trišnja tekma Don Bosco - Polet se bo začela ob 11.15. Poletova postava: Sosič, Daneu, Jugovič, Starc, Kraus, Gantar, Guštin, Košuta. Jutrišnje kolo: Italsider - Lioyd A, Don Bosco - Polet (11.15), Bor -Ricreatori (11.30), Ltoyd B - Servo-lann NARAŠČAJNICE Košarkarska zveza je »skuhala* še eno: Poletova dekleta bodo namreč morala jutri igrati ob 8. uri v telovadnici Ginnastice. To se pravi odpotovati z Opčin ob 6.30, če upoštevamo, da bi se morale igralke tudi ogrevati. Poletovke bodo imele za nasprotnice drugo ekipo Calza Bloch. Že v prvi tekmi proti istim nasprotnicam bi lahko naše košarkarice zmagale, torej imajo tudi jutri možnost, da osvojijo obe točki. Poletova postava: Baldassi, Tau-čer, Irena Sosič, Vesna Taučer, Rosana Sosič, Malalan, Fučka, Knez, Kraus. Jutrišnje kolo: Calza Bloch B -Polet (8.00), Ricreatori - Italcantieri. Počitek: Calza Bloch A. MINIBASKET Jutri bo Borova ekipa minibasketa odigrala svojo prvo prven-*'-,'rio tekmo. «Plavi» se bodo spoprijeli z močnim LIoyd Adriaticom. Tekma bo ob 15 30 v telovadnici v Ulici della Valle. Trener Rudes je vestno pripravil svoje mlade košarkarje, to -- Jo prav gotovo na tem prvenstvu dobro obnesli. V Borovih vrstah je namreč več obetaiočih 'bralcev \n prepričani smo, da bodo vsi daH vse od sebe, da bi že jutri proti Llovdu dosegli prvo zmago. Trenutno se je začeto le prvenstvo za letnika 1959 in 1960. Kmalu pa bo startalo tudi prvenstvo za mlajše. Tudi v tej kategoriji bo Bor sodeloval z eno ekipo, ojačeno z igralci Polet«. b. L mmi NATEČAJ ŠT. 20 Florentlna — Lancrossi V. Foggia — Inter I.azio — Varese Milan — Bologna Napoll — Cagliari Sampdoria — Juventus Torino — Roma Verona — Catania Arezzo — Česena Perugia — Palermo Taranto — Como Padova — Trento Spezia — Genoa 2. - 3. - 4. - 5. - prvi 1 drugi 2 pni 1 2 drugi 2 1 prvi 1 drugi 2 prvi 1 t drugi 2 X prvi 1 X drugi X 2 prvi 1 X 2 drugi X 2 1 Bffl Prvi bataljon Istrskega odreda Naša operativna taktika — delovanje po skupinah po 7®861 do dvajset borcev, malokdaj več — izdelana že prej, Je bila spričo razmer in geotopografske oblikovitostd pokra- in fašistom, končno spoznali, da se faštotična «baika» potaplja in jim začeli obračati hrbet. O njih j« OZNA za Slovensko Istro poročala 9. julija 1944. V poročilu je omenjeno, da so fašisti in Nemci v Kopru in sosednjih postojankah razorožili karabinjerje in jih zaprli. Ti pa so poslali komandi mesta Koper pismo, v katerem so prosili, naj partizani napadejo Koper in jih rešijo. Ponovno je OZNA poročala 28. julija 1944, da so iz Trsta pobegnili skoraj vsi karabinjerji k paril* zanom. 10. julija 1944 sa Je vdala Istrskemu odredu (III. bat.) Wne so gg precej neopazno gibale, se hitro pojavljale, napa-bi se laže prikrivale, medtem ko bd bilo gibanje večjih *■ takoj opazno, sovražnik bi se jim bdi laže izognil ali kot so izkušnje pokazale, hitro skoncentriral svoje sile in Jin napadel. v štabu bataljona smo organizirali izvrševanje operativnih l0g tako, da sta bili vedno dve skupini v akciji. Ena Je Kf^dn° openrala proti Portorožu in Piranu .druga proti °Pru, Ankaranu in Miljam. V juliju in prvi polovici avgusta “ile sovražne postojanke v obalnih mestih, v Dekanih in Progi Divača — Pulj (Podgorje, včasih tudd v Zazidu) Nemške čete so se, razen v ofenzivah, v glavnem gibale v Po cesti Trst — Pulj ob obali in le v velikih kkuplnah. skupinah se navadno niso oddaljevali s ceste. Tud; M niso po porazu v šmarjar 19. junija in v Padenl v Tak*11 ^ull^a veC vdirali v notranjost z manjšimi enotami. u ° J® bil julij mesec za naše operacije in mobilizacijo zelo {/0t*eT1 K temu Je v precejšnji meri pripomoglo tudi dejstvo, *° karabinjerji, Id so dotlej precej zvesto služili Nemcem v Slovenski Istri edina mogoča in uspešna. Tolikšne sku- ti b proslavi 20-letnice IO med Preložami in Čeljami, 4. Julija 1963. Na sliki so preživeli borci (od leve proti desni): Karel Vene, I»opold Krebelj, Ivan Bizjak, Milivoj Štimac, I»jze Lenič, Ivan Pezdirc in Srečko Vičič — Feliks tudi karabinjerska postojanka na Kozini. 2e v začetku julija smo začeli množično mobilizirati okoli Pirana in Izole. Tako je poročal štab IO 12. julija 1944, da je petindvajset borcev 1. bataljona IO spremilo 11. Julija 1944 v Brkine štdriinosemdeset borcev Iz južne Istre. Od teh Jih Je enainštirideset ostalo v novoustanovljenem 3. bataljonu, druge pa so poslali na Notranjsko in Dolenjsko v brigade. Neko poročilo štaba odreda, pisano konec Julija 1944, omenja, da Je bat. mobiliziral skupno s komando mesta koper sedemsto borcev v približno dveh mesecih. Zasede, s katerimi smo napadali nemške čete in fašiste, smo morali postavljati v neposredno bližino Kopra, Ankarana, Škofij in drugod. Velikokrat smo sovražnika zaman čakali. Ne glede na različne težave, ki sem jih že omenil, in relativno majhno nemško aktivnost tja do 8. avgusta proti Slovenski litri, tedaj jim Je na tistem območju primanjkovalo čet, smo vendarle več kot petnajstkrat uspešno napadli sovražnika. Nekatere teh akcij je že opisal Maks Zadnik v svojih spominih, objavljenih 1968 v Primorskem dnevniku, zato jih bom le omenil. NEKATERE USPESNE AKCIJE I. BAT. V SLOVENSKI ISTRI JULIJA IN AVGUSTA 1944 1. SPOPAD S FAŠISTI V PADENI Ena prvih uspešnih akcij 1. čete, ki Jo Je vodil njen komandir Bruno Bizjak, ki Je bila v začetku Julija izvedena na fašistično skupino ah enoto v Padenl. Boj Je trajal tričetrt ure. Naši so se junaško borili, ker pa so bili fašisti v premoči, so se morali umakniti, ker jim je sicer grozila obkolitev. V napadu so bili trije fašisti hudo ranjeni, medtem ko naši niso pretrpeli nobenih izgub. (Poročilo štaba IO 1038/7 — 6. julija 1944). 2. NAPAD NA SOVRAŽNA VOZILA 19. julija 1944 je zaseda dvanajstih borcev 1. čete, ki jih je vodil komandir Bruno Bizjak ujela na cesti Koper — Trst. dva sovražna vojaka. Naslednji dan pa je zaplenila dve motorni kolesi ter ujela dva civilno oblečena fašista, že isti dan Je zaseda, ki Jo Je vodil komandir Ivan Pezdirc ujela inženirja, ki je popravljal porušen koprski vodovod, in njegovo ekipo. Brunov a zaseda je čakala nemškega komandanta iz Kopra, ker Je bilo javljeno, da bo potoval v Trst, vendar pa ga ni bilo. (Kronika IO — Lj. IZDG.) 3. LIKVIDACIJA FINANCAfiSKE POSTOJANK’!.: V STRUNJANU 20. julija je dvanajst borcev, ki jih je vodil Ivan Auber, namenjeni pa so bili na mobilizacijo v okolico Pirana, na presenečenje In brez boja okoli 23. ure likvidiralo financarsko postojanko v Strunjanu. Ujeli so pet finančnih stražnikov, zaplenili sedem pušk, dve pištoli in dvesto nabojev muniedie. (Poročilo I. bat. 22. julija 1944). 4. NAPAD NA AVTOBLINDO IN OSEBNI AVTOMOBIL PRI KOPRU 21. Julija 1944 Je desetina 1. čete, ki Jo je vodil namestnik komandirja Rudi Mahnič — žito napadla z mitraljezom in brzostrelkami le približno dvesto metrov od koprskega pokopališča proti Ankaranu nemško avtoblindo in osebni avtomobil, v katerem so se peljali nemški višji oficirji. Napadeni avtomobil se Je prevrnil v jarek pod cesto. Po poročilu štaba odreda sta bila dva nemška vojaka mrtva. Po ustnem pripovedovanju Jožeta Sfembergnrja, ki se je napada udeležil, so bili mrtvi nemški major, fašistični kapetan, nemški nižji oficir in šofer.. J (Nadaljevanje sledi) Uredniitvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din, Poštni takoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice 200 lir. »Mali oglasi* 50 lir beseda, sožalja 500 lir vrstica. Oglasi za tržaško in goriško pokrajmo se naročaio pr upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Italiana*. Izdaja in tiska ZTT-Tr*t 9. januarja 1971 odgovorni urednik Stanislav Renko SPOROČILO NOVE ČILSKE VLADE Ustanovitev ljudskih sodišč za «protisocialne» prekrške Aretirali so tudi direktorja najstarejše čilske banke zaradi nepravilne transakcije tujih deviz SANTIAGO DE ČILE, 8. - Nova čilska vlada je sporočila, da bodo v kratkem ustanovljena posebna sodišča, ki bodo pristojna za razsodbe v zvezi s »protisocialnimi* prekrški. Med tiskovno konferenco je pravosodni minister Lisandro Cruz Ponče sporočil, da bodo »ljudsko sodišče* sestavljale tri osebe, ki bodo imele pravico, da izrekajo obsodbe za osebe, ki bodo obtožene javne pijanosti, slabega ravnanja z družinskimi člani, motenja javnega reda in drugih prekrškov »protisocialnega* značaja. Po mnenju funkcionarjev pravosodnega ministrstva bo lahko sodišče izrekalo lažje kazni, kakor na primer samo javen opomin, ali celo obsodbo na prisilno delo. V sredo so v Čilu aretirali glavnega direktorja najstarejše čilske zasebne banke »Banco Edwards» Olegaria Reyesa. Dolžijo ga, da je kršil norme o nadzorstvu nad menjavo. Olegario Reyes je že stopil pred sodnika, ki je izdal ukaz, naj bo zaprt. Osrednja čilska banka ga je prijavila, da je nepravilno izvedel transakcijo tujih deviz za skupne vsoto približno 7 milijonov dolarjev. V Beogradu mednarodni filmski festival BEOGRAD, 8. — Petinsedemdeseto obletnico prve filmske predstave so danes proslavili v Beogradu, ki je organizator mednarodnega filmskega festivala, z odkritjem spominske plošče na stavbi »Dušanov grad* na Terazijah, kjer je bila 7. junija 1896. leta v takratni gostilni »Zlati križ* pirva javna filmska predstava na Balkanu. V okviru mednarodnega festivala, ki je pod pokroviteljstvom UNESCO in jugoslovanske nacionalne komisije te svetovne organizacije, j« bila nocoj v kinodvorani »Kozara* slovesna akademija, na kateri so predva jali nekatere kratke filmske komedije in pa film veterana jugoslovanskega filma Miltona Manakija »Obisk sultana Mo 'hameda V. v Skopju*, ki je bil posnet 1911. leta. S to akademijo se je uradno pričel mednarodni festival, katerega pokrovitelj je oredsednik republike Tito. in ki se bo .jutri dopoldne nadaljeval s predvajanjem filmov v kinodvoranah «Dom sindikata* in »Kozara*. Na festivalu bodo prikazali skupno 18 filmov, od katerih bodo domača podjetja verjetno odkupila 15. MILAN, 8. — Na petnajstem salonu »Comis-tricot* je bil govor o modi za prihodnje leto. Predvideva se, da bo dolžina kril komaj pod koleni. Barve bodo nežne, slonele bodo na siju dragocenih kamnov. PO POŽARU V PIRELL1JEVI TOVARNI GUM Škoda naj bi presegla nekaj stotin milijonov lir Hudo opečenemu delavcu se je zdravstveno stanje nekoliko izboljšalo Požar, ki je predvčerajšnjim izbruhnil v skladišču gum Pirellijeve tovarne, je prav gotovo povzročil nekaj stotin milijonov lir škode. Na sliki plameni, ki so švigali do 100 m visoko niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiuifiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirviiiiiiiiiiiiiiiuiiiu PO MIROVANJU ZARADI STRUPENO MRZLE LUNINE NOČI Sovjetsko vozilo Lunohod se je začelo «prebujati» Mogoče bo že danes nadaljevalo raziskovanje Lunine površine MOSKVA, 8. — Sovjetsko Lunino vozilo »Lunohod 1», ki ga je vesoljska ladja »Luna 17» novembra lani ponesla do satelita Zemlje, je brez škode prestalo tudi preizkušnjo druge Lunine noči, ki je trajala od 23. decembra lani do 7. januarja letos. Sovjetska agencija TASS javlja, da se vozilo po dveh tednih mirovanja ob temperaturi, ki je padla do 150 stopinj pod ničlo, «prebuja». »V noči med 7. in 8. januarjem* pira vi uradno poročilo agencije, «so po radijskih zvezah stopili v stik z napravo, ki je začela izvajati program tretjega Luninega dne*. Db sedaj se vozilo ni premaknilo in to predvsem, ker morajo s pomočjo sončnih baterij napolniti a-kumulatorje, ki poganjajo motorje Lunohoda. »Vrata sončne baterije* zatrjuje TASS, »so odprli in jo us- ....................................... PO KRIMINALNEM UBOJU VIETNAMSKEGA PREBIVALSTVA merili proti soncu. Znanstvene naprave so ponovno začele delovati*. Po podatkih, ki jih je vozilo pošiljalo na Zemljo tudi med Lunino nočjo, je moč sklepati, da vse naprave v notranjosti Lunohoda brezhibno delujejo. V notranjosti je temperatura 18 stopinj nad ničlo, zračni pritisk pa 755 mm. Domnevajo, da se bodo akumulatorji napolnili že do jutri in da se bo Lunohod začel pomikati in nadaljevati raziskovanje Lunine površine. sneli v Franciji. Do 15. novembra 1970 so namreč Amerikanci posneli 110 filmov, medtem ko so jih leta 1969 v istem obdobju posneli 141. Pred sodiščem narednik obtožen pokola v My Laiu Pobiti civilisti niio bili sovražno razpoloženi do ameriških vojakov FORT MCPHERSON (Georgija). I V zvezi z dogodki, ki so se pri R Danes se ie pred tukajšnjim petili 12. decembra letos, ko je pn »M U- a, n. »tokih 1*01. do vrsto proti naredniku Charlesu Huttu, ki ga obtožujejo napada z namenom, da ubije vsaj šest prebivalcev My Laia, ki je bil 1968. leta prizorišče strahovitega pokola južnovietna roškega prebivalstva. Obtezdlne priče niso vedele z gotovostjo povedati, če je Hutto sodeloval pri pokolu ali če je bil prisoten. Eden od teh, Leonard Gonzales, »e ne spominja Huttove prisotnosti, spominja pa se dobro vseh podrobnosti kriminalnega ^ dejanja. Po njegovih izjavan sodeč, je bil prva žrtev otrok, ki je bil v materinem naročju. Druga priča, Tom-my Lee Moss iz Spartanburga (South Carolina) je potrdil, da je bil narednik prisoten, ko so ubili civiliste, vendar ni znal povedati, če je oo začel prvi streljati. Moss je izjavil, da so bili možje, ženske, otroci in starci »prijateljsko razpoloženi, nato pa so jih ub*n». Huttovemu zagovorniku Edwardu Magillu je Moss potrdil, da je pred napadom poveljnik čete Ernest Medina, ki je tudi obtožen pokola, jasno povedal vojakom, da morajo popolnoma uničiti vas. Ob začetku sodne razprave proti Huttu je predstavnik vojaškega tožilstva kap. Fran Lin Wurtzel pojasnil, da »civilisti niso bili oboroženi, se niso upirali in niti niso bili sovražno razpoloženi do vojakov*. Odvetnik Magill je najavi} zasliševanje 30 prič, med katerimi naj bi bil tudi kap. Medina. Naredruk Hutto je pripadal odredu por. WiUiama Calleya, katerega obtožujejo pokola 102 prebivalcev. Calley se bo zagovarjal pred vojaškim sodiščem v Fort Bennin gu v Georgiji. Movna konferenca predstavnikov milanskega študentovskega gibanja MILAN, 8. — Vest, da je milansko državno pravdništvo poverilo preiskavo o smrti 22-letnega študenta Saveria Saltarellija dr. Poma-rioiju in jo tako odvzelo dr. Violi, ki jo je do sedaj vodil, je | reče, presenetila predstavnike n.ilanskega študentskega gibanja, ki so organi-zirali tudi tiskovno konferenco. Navzoč je bil tudi odv. 'Marco Janni, ki je govoril kot predstavnik »Od bora za boj proti represiji*. demonstracij proti procesu v Burgo-su in ob obletnici Pinellijeve smrti, je policija prijavila 23 mladeničev. Preiskavo je vodil dr. Pomarici. Kasneje so mu poverili tudi preiskavo proti šestim osebam — med katerimi trije »leaderji* milanskega študentovskega gibanja Mario Ca-panna, Luca Cafiero in Salvatore Toscano — ki naj bi bile kršile za kon javne varnosti. Odvetnik je med tiskovno konte renco dolgo govoril o odločitvi državnega pravdništva, spregovoril pa e nato tudi Mario Capanna, ki je poudaril, da skušajo oblasti prizadeti študentovsko gibanje, tako da onemogočijo delovanje voditeljev. »Ne upoštevajo pa,» je nadaljeval, »da je študentovsko gibanje že izoblikovalo mnogo politično zrelih ljudi. Na to provokacijo bomo odgovv rili s široko politično mobilizacijo, ki jo nameravamo izvesti januarja.* Eksplozija uničila nemško tovarno kemijskih izdelkov EMMERICH, 8. — Močna eksplozija je preteklo noč uničila tovarno kemijskih Izdelkov v Emmeri-chu, tik ob nemško-nlzozemskl medi. Policijski glasnik je sporočil, da so zaradi eksplozije izgubili življenje 4 delavci, dva sta hudo ranjena, dva pa še pogrešajo. Skoda znaša nekaj milijonov mark. Uvedli so preiskavo, da bi ugotovili vzroke eksplozije. Poplave na Albanskem BEOGRAD, 8. — Slabo vreme in močno deževje sta v preteklih dneh povzročila obširne poplave na Albanskem. Najbolj dramatično je stanje v pokrajinah Bropeli in Argi-rocastro, kjer so reke Skumbm, O-sum, De voli in Seman prestopile bregove. Nekaj vasi ob rekah je voda popolnoma preplavila in povzročila tako ogromno škode na pridelku. Veliko glav živine je poginilo, poleg tega pa so oškodovani ali porušeni mnogi varnostni jezovi in kanali. Radio Beograd je sporočil, da se prebivalstvo, ob katerem je seveda vojaštvo, krčevito brani m skuša rešiti, kar je še mogoče. Izredno drzna ropa v Genovi in Palermu GENOVA, 8. — Dva zakrinkana in oborožena neznanca sta prejšnjo noč vdrla v klub ameriških pomorščakov »United Seameris Club* v Ul. San Benedetto nedaleč od pomorske postaje. Prisotne, 43-letne-ga najemnika lokala Edvvarda Wea-verja, njegovo ženo, dve ženski, vratarja in nekega pomorščaka sta prisilila, da so se obrnili k zidu. Reparja, ki sta govorila s tujim naglasom, sta vse zvezala z najlonskimi nogavicami in s telefonsko ter tolevizijsko žico ter se nato oddaljila s skoraj trmilijonskim plenom v družbi tretjega pajdaša, ki ;u je čakal na vratih. Dve uri po ropu je patrulja letečega oddelka kvesture hotela ustaviti avto, ki pa se_ jim je izognil in nadaljeval vožnjo. Policijski agenti so šli za avtom in zasledovanje se je zaključilo s streljanjem. Policija je aretirala dva fanta, ki sta avto ukradla. Kaže, da fanta nista zapletena v rop. PALERMO, 8. — Trije neznanci, ki so v Ul. Maggiore Toselli stopili iz plavega fiata 600, so danes oropali blagajnika ENEL 43-letne-ga Emanuela Di Fiora, kateremu so s silo odvzeli torbo, v kateri je imel 6 milijonov v gotovini in dva čeka, ki jih je hotel vložiti v banko. Di Fiore se je skušal braniti z dežnikom, toda eden ga je udaril s kopitom samokresa po glavi in ga ranil, druga dva pa sta ga držala za roki. Roparji so zbežali z ukradenim fiatom 600, katerega so po kratki vožnji pustili na ulici in stopili v avto, ki jih je čakal s prižganim motorjem. POTENZA, 8. — Še neznani ta tovi so ukradli torbo, ki jo je neki zdravnik pustil v parkiranem in zaprtem avtu. Tatovi so s silo odprli vrata in odnesli torbo, v kateri je bilo poleg običajnih zdravniških pripomočkov za prvo pomoč, tudi nekaj stekleničič strupa. Zdravnik je seveda tatvino takoj javil policiji, ki je tudi izdala poziv, naj se ukradene stekleničice ne uporabljajo, ne da bi specificirala imena strupa. Filmska industrija v Franciji PARIZ, 8. — Že dvanajst let Je francoska filmska Industrija izgubljala največ gledalcev, toda letos se je položaj nekoliko spremenil. S statističnim pregledom so ugotovili, da so podatki prvih devetih mesecev leta 1970 poritJvnd. Lani se je namreč število prodanih vstopnic povečašo v primerjavi z letom 1969 sicer le za 0,28 odst., vendar je to le pomenilo napredek. Tudi skupni šnkaso za leto 1970 se je povišal od leta 1969 m 10 odst. Zdi se, da je trebe pripisati ta povišek dejstvu, da se Francozi vedno manj zanimajo za televizijske oddaje in raje zahajajo v kino. Predvsem se francosko občinstvo znova navdušuje nad domačimi filmi. TO dokazuje tudd dejstvo, da je med štirinajstimi filmi, ki so dosegli največjd inkaso, 11 f renco-skh filmov, 2 ameriška ln eden francosko-nemške koprodukcije. Hkrati pa se je zmanjšata število filmov, M so J9h Amerikanci po 31, decembra pri Leningradu 90 smrtnih žrtev ldalske nesreče MOSKVA, 8. — Iz neuradnih virov se je zvedelo, da je letalska nesreča, ki se je pripetila 31. decembra na leningrajskem letališču, terjala 90 žrtev. Letalo »Hju-šin 18», ki je letelo na redni progi Moskva - Jerevan, je takoj po vzletu strmoglavilo na tla in se raztreščilo. Baje so naenkrat odpovedali vsi štirje motorji. Nihče ni prežive) nesreče. MILAN, 8. —• Plamene, ki so včeraj zajeli veliko skladišče za prodajo pripravljenih avtomobilskih gum tovarne Bicocca družbe Pi-relli v Milanu, so že ponoči pogasili, zaradi česar so se gasilci vrnili na svoj sedež. Na kraju je ostalo, predvsem iz varnostnih razlogov samo nekaj gasilcev. Ni namreč izključeno, da ogenj še- vedno tli in obstaja nevarnost, da plameni zajamejo napol zgorele gume. Do sedaj še ni bilo moč ugotoviti vzrokov požara, pa čeprav se vztrajno govori o kratkem stiku. Danes zjutraj je prišel na kraj požara namestnik republiškega pravd-nika dr. Taurino, ki je zaslišal odgovorne uradnike skladišča in delavce, ki so v njem zaposleni in ki so sinoči nesebično pomagali pri gašenju in reševanju materiala. Preiskavo bo zaključil šele po proučitvi izsledkov tehnične raziskave, s katero bodo skušali ugo tovi ti vzroke požara. Direkcija tovarne je javila, da so plameni uničili kakih deset tisoč gum. Točnega števila ni bilo moč ugotoviti, ker so hangar št. 303 uporabljali le začasno za vskla-diščenje končanih proizvodov, ki jih zaradi sindikalnega spora med delavci in družbo niso mogli ne smeli spraviti na trg. Čeprav škodo še niso ocenili, se govori, da je ta presegla nekaj stotin milijonov lir. Popoldne se je nekoliko izboljšalo zdravstveno stanje 31-letnega delavca Franca Carminatija iz Brembata (Bergamo), ki se je sinoči med reševanjem materiala hudo opekel po raznih delih telesa tako, da so ga v bolnišnici sprejeli s pridržano orognozo. Na električnem stolu Ubil dva agenta: obsojen na smrt UTICA (New York), 8. — Sodnik Oneide v newyorški državi je obsodil na smrt na električnem stolu 34-letnega Martina Fitzpatrica, ki so ga spoznali za krivega uboja dveh po litijskih agentov. Fitzpatrica bodo usmrtili v tednu med 22. in 28. fe- bruarjem. Je to prva smrtna obsodba po zakonskih spremembah, ki so jih uveljavili leta 1965. Zadnja usmrtitev v newyorški državi je bala 15. avgusta leta 1963, ko je moral na električni stol morilec neke ženske Eddie Lee. V ostalih državah so se še večkrat poslu-žili smrtnih obsodb. Zadnjega so usmrtili v plinski celici države Co-lorado junija leta 1967 Luisa Mon-ga, ki je ubil ženo in tri otroke. Kazenski zakonik newyorške države predvideva smrtno kazen samo za dva primera: za umor policijskega agenta v službi in za zločin, ki ga je zakrivil že predhodno na dosmrtno ječo obsojena oseba. HA JEZERU JUANACfl V BRAZIUJI Jata rib požrla ribiča ki je ranjen padel v vodo Do bitke je prišlo med ribiči m krajevnimi zemljiškimi lastniki, ki so zahtevali ^lastniško pravico^ nad jezerom MANAO, 8. — Na jezeru Juanaca je prišlo v preteklih dneh do ostrega boja med ribiči, ki so ldjub prepovedi ribarili, in krajevnimi zemljiškimi posestniki, ki so zahtevah nad jezerom ((lastniške pravice«. Zemeljiških lastnikov je bilo približno 300, ribičev pa samo 30. Med napadom je posestnikom uspelo, da so na ribiškem čolnu pokvarili hladilno napravo. Prišlo je tako do osebnega spopada med vo. ddteljem ribičev In voditeljem posestnikov, ki mu je uspelo ustreliti ribiča. Voditelj ribičev Zeca Vicente je ............................... PO ENEM MESECU OD UGRABITVE POSLANIKA BUCHERJA Brazilska vlada končno sprejela zadnji gverilski seznam jetnikov Pričakuje se vsak čas sporočilo predsednika Medicija, da so politični jetniki zapustili zapore RIO DE JANEIRO, 8, — Iz vojaških krogov je danes prišla vest, da je brazilska vlada sprejela zadnji seznam političnih jetnikov, za katere zahtevajo gverilca svobodo v zameno za švicarskega poslanika Giovannija Enrica Bucherja, ki so ga ugrabili že pred približno enim mesecem. Kakor je znano, so gverilci že pred nekaj dnevi poslali vlada dodaten seznam jetnikov, ta-ko da bi morale brazilske oblasti izpustiti iz ječ skupno 70 oseb. Vladia pa je zavrnila štiri imena: eden od jetnikov je namreč zakrivil umor, drugi je bil že na svobodi, ostala dva pa — Rafael Mar-tinelli in Maria de Lourdes do Re-golo — sta odklonila svobodo, ker nista hotela zapustiti Brazilije. Na ta odgovor so gverilci predlagali druga štiri imena, za katera so brazilske oblasti baje pristale. Pričakuje se, da bo predsednik Emiho Medici vsak čas sporočil, da so jetniki zapustili zapore in da so pripravljeni na odhod v države, k! so že potrdle, da so jim pripravljene nuditi politično zatočišče. Skupno so ugrabitelji predstavili brazilski vladi kar štiri sezname. Po zadnjem je upravičeno upanje, da bodo ugrabitelji izpustili poslanca Bucherja v 48 urah. BOLOGNA, 8. — Drugič je že gost bolognskega gledališča ljub ljansko narodno gledališče, ki ga je danes predstavil časnikarjem u-pravnik občinske avtonomne ustanove za bolognsko gledališče. CHARLEVODC (Michigan), 8. -Poveljstvo ameriškega strateškega letalstva javlja, da je sinoči strmoglavil v jezero Michigan in se z devetčlansko posadko potopil orjaški bombnik «B 52*. Na letalu ni bilo orožja. Niso znani vzroki nesreče. bil dva metra visok orjak, ki se je krčevito boril z nožem proti o boroženemu posestniku. Zaradi rane, M morda nd biila niti smrtna ali prehuda, je padel s čolna v vodo. V nekaj trenutkih ga je obkolila jata krvoločnih rito »paranAvt, ki živijo v jezeru. Ribiči, ld so bili še na čolnih mu niso mogli pomagati, z grozo so lahko samo sledili kako so ribe trgale z nesrečnega Vicenteja meso. V nekaj trenutkih je ostal samo čist okostnjak. Brazilski list «Joraal do Brasil*, ki objavlja vest o spopadu med zemljdšiidmd posestniki in ribiči ter o tragični smrti Zece Vicenteja, ne pove točneje, kdaj je prišlo do spopada, poudarja pa, da je policija obdolžila spopada 15 oseb. ki bodo morale odgovarjati tudi za ribičevo smrt. Približno 600 krajevnih zemljiških posestnikov podpira zahtevo zemljiških posestnikov, naj bi na jezero ne imeli več pristopa ribiči, manjša skupina pa se Je tudi ponudila, da gre v ječo namesto obtožencev. CM oblasti za sedaj zahtevajo, naj bi obtožence nemudoma osvobodili. V SZ obsojena na smrt dva sodelavca nacistov MOSKVA, 8. — »Izvestja* javljajo, da je leningrajsko sodišče obsodilo dva sovjetska državljana, ki sta med vojno sodelovala z nacističnimi osvajalci, na smrt. Tri druge je sodišče obsodilo na 15 let prisilnega dela. Vsi so pripadali tajni policiji 18. nemške armade, ki je operirala na leningrajskem področju in so sodelovali pri usmrtitvi številnih stotin sovjetskih državljanov. Šele po 25 letih preiskave so odkrili izdajalce, ki so živeli pod lažnim imenom. Eden od teh je živel v Nemčiji in Avstraliji, časnik pripominja, da so nekateri nacistični krvniki in njihovi sovjetski sodelavci še v Nemčiji in pripominja, da resolucijo, ki so jo sprejeli v OZN o »ekstradikciji vojnih zločincev* obvezuje vse države. Do 12. februarja OBNOVITEV DEVETLETNIH ZAKLADNIH DONOV 5‘/, -1971 DEVETLETNE ZAKLADNE BONE 5.5% -1980 Oproščeni: Takoj bo izplačana • vseh realnih neposrednih, sedanjih OBNOVITVENA NAGRADA in bodočih davčnih dajatev v višini 3 lir na 100 lir • dediščinskega davka glavnice • davčnih dajatev na globalno vrednost zapuščina in letno Polletni kuponi, uporabni z« plačevanje po 50 milijonov NAGRAD neposrednih davkov z« vsako serijo 10 milijard ★ * f i k * DONOS: 6,54 °/o * Obnavljanje je ža v teku pri: Banca dltalia, pri podjetjih in kreditnih zavodih/ pri poštnih uradih.