Janko Sicherl: Olimpijada 1936 (Zimska olimpijada). Letošnja zimska olimpijada je privabila v nemško gorsko letovišče Garmisch-Partenkirchen milijon gledalcev, saj je bila to največja zim-skošportna prireditev sveta. 28 narodov je poslalo v boj svoje najboljše teknjovalce, da bi ponesli športno slavo v svet. 6. februarja je zagorel na 20 m visokem železnem stolpu olimpijski ogenj. Deset dni je vihrala olimpijska zastava, ki je zbrala narode iz vseh petih delov sveta, celo Japonci se niso ustrašili dolge poti in zime. Svečana je bila otvoritev. Topovi so grmeli in ob zvokih godbe so vstopale v stadion posamezne tekmovalne vrste vseh udeleženih narodov. Tisoč tekmovalcev je po položeni olimpijski prisegi pričelo meriti svoje moči v naslednjih panogah zimskega športa: V smuku je zmagal. Norvežan Birger Rpud, ki ga že poznamo iz Planice. Na tej tekmi je dokazal, da ni samo izvrsten skakalec, ampak da zna tudi z gotovostjo smučati na raznovrstnem ' ¦visečem svetu. Od uastopnega mesta do cilja je me- rila višinska razlika 960 m. To 3800 m dolgo pro-go je ptesmučal kot prvak prej ko v 5 minutah. Slalom je tekma v smuškib likih. Višinska razlika je bila le 200 m, vendar je dolžina zna-šala 600 m, ker se je vila proga v cik-caku po zelo strmem in hudem svetu. Tekmovalci so mo-rali smučati skozi vratca, označena z zastavicami. Zastavice so bile razvrščene tako, da so presmu-čali to progo le najbolj spretni slalomci! Mnogi so v prevoli.ki brziui zgrešili vratca, drugi pa so izgubili na času, ker so bili prepočasni. Zmagal je Nemec, ki se je vil kakor kača med 23 vratci. Sijajna izvedba likov in dober čas sta mu pribo-rila prvo mesto. ^TsŠonfiT811 Skoki so se vršili na mali in veliki skakalnici. Pri sniuških skokih so ocenjevali pred vsem lepo izvedbo. potem šele dol-žino skoka. Najdaljši skok je znašal 77 m, vendar je bilo prvenstvo priznano zopet Birgerju Ruudu, čigar skoki so bili nekaj raetrov krajši, a zato lepši. V teku na daljavo so dokazali Švedi, da so najhitre.jši smučarji sveta. Tekmovalna proga na 18 km je imela dovolj spremembe. Potekala je po ravnini, se vzpela v breg in zopet padala. To progo je presmučal Larson v 1 uri 45 minut. Mnogo bolj naporna je bila vztrajnostna tekma na 50 km. Šved Viklund je pokazal tehniko tekmovalnega koraka ter silno . vztrajnost. Presmučal je to razdaljo (Ljubljana—Radovljica) v 3 urah 1 30 minut. Zanimiva je bila štafetna tekma, 4X )0km! Tekmovalna proga je bila razdeljfena v 4 odseke. Vsak tekmovalec je tekel do označenega mesta, kjer je bila predaja tovarišu-tekmovalcu, ki je nadaljeval tek do prihodnjega domačega tekmovalca itd. Zmagali so Finci, ki so pretekli to pot (Ljubljana—Podnart) v 2 urah 41 minut. Tek vojaških patrulj. Vojaško moštvo, 4 možje, so tekmovali v smučanju na 25 km. Moštvo nlora ves čas smučati kot celota in tako tudi . 69 -., '.';. /;" •- _,''.:./' .' - ~» .' - t .. • dospeti na cilj. Med patruljnim tekom moštvo tudi strelja na mestih, kjer je strelišče. Vsi tekmovalci morajo biti tudi dobri strelci. Lfe tako so mogli Italijani djsše^pr*® "jpaesto, čeprav so Finci in Švedi bili boljši v teku. : " '* *''¦' Strfeljanje nal.edu ni nevarno. To je le nemška narodna igra. Podobna je balinanju oziroma keglanju. Zmago-valec pri iej igri je tisti, ki je najbolj vešč.v metanju lesenih ploŠčic, da do-seže Jnajdaljši met, ozir. oni, ki se cilm najbolj približa, ^/ori*»t Na olimpijado so se Nemci več V$t pripravljali. Ker so vse do potankosji uredili, so seveda olitnpijske igre potrav častne uspehe. Od* ske olimpijade.. Skakalec — ptič. lično mesto je došegel Smolej. Kot dru-'; gi Srednjeevropec je sijajno uspel v teku na 50 kni, Kot prvi Slovan se je v smuku in slalomu odrezal Smbli Praček. V skoku pa je pokazal prav lep stil Priboršek. S temi uspehi smo popolnoma zadovoljni. Naše smii-i čanje napreduje, saj so se naši šposoboi fantje uvrstili med najboljše medria-i-rodne tekmovalce in so v borbi častno zastopali našo domovino. i;i'' Oglejmo si sedaj še ostale, nam manj znane zimskošportne tekme. Pri nas se mladina ^e od nekdaj rada drsa, vendar pri nas djsalni šport ni razvit. Tekmovanje na ledu je najbolj razširjeno pri severnih narodih. Zato je vse tri zmage na 500, 5000 ln 10.000 m spravil v žep Norvežap Bal-langrud. Pokazal je veliko borbenošt ln . hitrost. Predrsal je omenjene proge v času: 43 sek., 8 min.; in v 17 minutan bi predrsal progo Ljnbljana — Medno. Dokazal je, da je najhitrejši drsalec^ na Še. lepše-je umetno drsaaje, Ta šport izredno-ugodnor vpftva na ;d^j Umetno drsanje. Tekmovalee izvaja ijalne in druge; organe, na lepo rast in ib': drsalne like. držo telesa.JDžitek je gledati spretnegft, . gibčnega drsalca, ki je doma na ledu. Kako lepo izvaja vafje,¦ ki nrijo čut za ravnotesje. Občudujemo njegove ¦ like. ' Divno izvaja lokie rioter in ven, naprej in nazaj, okrete; vijuge, zanke, ki so marsikaterenrii uganka. Vsak tekmovalec mora napraviti določeno število obveznih likov. Prosto drsanje se vrši ob zvoku glasbe. Drsalec pokaže vse svoje znanje v lepo zaokroženi celoti. Zmagala sta . Avstrijec Sčhafer in Norvežanka Henie Sonja, ki sta na ledu res prava umetni-ka, saj sta izvajala na ledu celo skoke. )' Angleži so prednjačili v lioki igri na ledu. lgra je po ustroju podobna nogometu odnosno vraterpolu, le da je prdnesena na ledeno ploskev. Igralci imajo zato posebno opremo. Igralci, opremljeni z drsalicami, zbijajo in vodijo z ukrivljenimi loparčki plosčo v nasprotnikova vrata. Vratar sme v obrambi vrat vloviti ploščo tndi L' rokami. V sili se vrže na tla ter ima zafo posebno močne ščitnike na no-gab, ki mu čuvajo toploto in ga ya-rujejp pred udarci. , Tekme v sankanju se na olimpi-jadi vrše le z bobom. Bob so težke športne sani, katerih srednji del je premakljiv s posebnim krmilom. Gle-de na število sedežev razlikujemo dvosedežni bob in četvorec. Sprednji sankač krmi, zadnji, če je treba, za-vira, ker ima bob na zadnjem delu zavoro. Srednja dva tekmovalca pri- »Hoki« tekma na ledu. pomoreta s svojo težo do večje brzine ter skrbita z nagibanjem za ravnovesje. Tekmovalci so zavarovani na rokah in aogah z usnjenimi ščitniki, na glavah pa imajo močne čelade, kajti vožflje z bobom so zelo nevarne. Do 150 kg težke sani drve z brzino 70—100 km na uro po žlebnatem jarku, ki je zgrajen iz ledu, v dolino. Proga močno visi, ima ostre ovinke in v sredini poti spremeni smer. Napete in zelo nevarne so te tekme, kajti večkrat vrže silen zalet na ostrem ovinku bob z. vso posadko vred iz proge čez jarek. Pri nas teh nevarnih tekem ni, ker so predrage. Privoščijo si jih lahko samo bo-gati športniki, ki morajo imeti na razpolago nalašč zato zgrajeno progo. V Nemčiji je me-rila proga 1500 m, kar predstavlja velikansko množino materiala in denarja. 16. februarja so se vršile zaključne olim-pijske svečanosti. Predsednik medoarodnega olimpijskega odbora, ustanovitelj novodobnih olimpijskih iger, je izrocil zaslužnim tekmo-valcem za dosežene uspehe odlikovanja. Prvi'1 zmagovalec je prejel zlato, drugi srebrno ia Bob drvi po žlebu v dolino. tretji bronasto kolajno v trajen spomin na veliko športno prireditev. Na, stolpu je ugasnil olimpijski ogenj. Žarometi so bajno razsvetljevali sta^ dion in meslo olimpijske zastave se je zasvetilo pet čarobno belih s-vetlih krogov. Topovski streli sp naznanjali zaključek zimsko-olimpijskih iger. Ob zvokih godbe so tekmovalei odkorakali mimo častne tribune iz stadiona, Tekmovalci in gledalci so se razkropili zopet po širokem svetu. Vsem pa bo ostal nepozabni spomin na velike dni belega športa, ki bo do nove olimpijade dobil še mnogo novih prijateljev. Ni še določeno, kje se bo vršila prihodnja V. zimska olimpijada. Mo- goče na laponskem? Tja, bo za Vas predaleč, pa saj ste zato tudi še. pre- mladi. Do VII. olimpijade pa boste dorasli v krepke smučarje in takrat boste stopili na plan beli junaki in pokazali, da je smučanje tudi naš šport. • . (Dalje.)