)r»k.!*tr1«k in,n,"t , m »fli i i M lini t>rr« v*Mijinj.i n: lia (M >'lu lfl< - k i«l leta ..*„-, , 111 l.-ta . I .. , Pa poill: M» 10 |l, - k „1 |rU . ■ ,. - . e1 rt Ml * .. >■" ., i 111 -1 v ■ > in Wftt\ »'-t* i lolMMtrnd.....• •lati) hite* N, UM -;t. SO. Oznanil«: Z.t navadno ilMitopna trato M plavaj« I. kl . • r Il.ill.ll.. I ki ,t, !> kr. iV «e ti«ka ;kr.it, 4 kr. č« M U>W .'ikrat- 1 II <• |ll.lll.'|lk« «•• (ilj. u/ ji-jo po |>ro»t«ru. / X* tank liark jf |.l , a, kol. k i»l.'ii,|.,-lji :;n k IthmM i.| n.ij -.• v l m.. irmikuj cjo. \ i :i i-i I >< > i-u lO. maja iS(>S. Tooaj I. iftaiLjo načela narodnosti posebno z oziram na slovansko politiko preteklega leta. IV. Rekli smo zadnjič, do se bomo malo daljše zamudili pri Flamancih, iet ima njihovo izbnjenje neizrečeno voliko sličnost /. našim slovenskim na-iredkom. Bilo jo 1608, leta, ko jo glasoviti vojvoda Al ha Brabantskim itanoTom predložil pisma pisana v francoskem jeziku, pa vrnoli bo mu jili sa rekoč", da morajo flamanski sestavljena biti. (>b tem času po priliki so udi naši vojvodi na Koroškem pri nastopu vlade še slovenski prisegali 'oznoje jo pa začelo čedalje bolj llainansko padati in izgiliovnti iz boljših dikanih družtvenih krogov. Za rasa voliko francosko ustaje se je imenoval amanski jezik robski jezik, in francoski jezik, jezik svobodo; izginolo je lamansko do 1815. leta čisto in popolnama iz vsega javnega Življenja, bila e velika sramota za izobraženega človeka ga v javnosti rabiti, in začel se e sistematično preganjati. Po 1816. letu, ko so Flamanci spet pod Holan-ležo prišli, iz samega sovra/.t va proti francoščini polagala so je spet veča lažnost na Hamanščino . ali v javnosti se je kot diplumatiški in uradni jezik sorodni holandeški vpeljal, 0 čemur narod nič niti vedel niti čutil ni. kajti ri vsem tem so mu bili vrelci narodnega izobraženja zainašeni; posebno jih je pa še to kačilo, da so bili liolainleži reprezentanti strožega protestanstva nasproti ognjeno katoliškim Flamancem. Bila je stvar po priliki tako, kakor da bi se mi po kaki nagli iiakljuebi, kakor je bila takrat bitka pri \Va-terloo s Srbi zjedinili, da bi nam potem Srbi na vrat na nos v vso javnost in v vse šole srbski jezik vrinoli, in da bi med nas katoliške Slovence same pravoslavne uradnike poslali, kteri bi iz „Šokčov" *) šole zbijali. — To ravno nam razjnsiiuje. dajo pri revoluciji 1880. leta llanianski značaj popolnama izginul, in da je bil ves puni bistveno katolišk in po narodnosti le francoski pobarvan. Začela se jo spet francoščina z vso silo v vse tudi naj manjšo kotičke javnosti na Mamanskeni vrivati. Zato se je tudi glasil 28. artikel tedanje novo ustave : raba navadnih jezikov so v Belgiji vsakemu na voljo stavlja; samo za akte. in pisma javnih vradnij in sodniških poslov volja francoski jezik. — S tein člankom ustave so bili Fliimanci tako rekoč iz vrste živih narodov izbrisani, ali javno mnenje po mestih iu trgih (se ve, vriftutl samih flamanskih renogatov) jc bilo tako proti njim napoto, da so še niso upali proti taki v nebo npijoči krivici proteste vati. — V društvenem življenji se je ilamansko popolnama iztisnolo, ker postal je „hiindsgcnieine Spracho" za olikano in „izobrnžone" ljudi. V javnem življenji pa pri vo jaščini ni mogel nihče niti koprol. pri iiradnijah pa niti strežaj postati, ako ni francoski znal. To zaničevanje svojega naroda jo sbiMiemu jezikoslovcu .1. V. \Yillems-u v Gontu do dna srca seglo in 1834. lota je navdušen oklic na svoje rojake razposlal, kjer jih pri vsem, kar jim jo blažega iu svetega zaklinja, naj so izdrainijo iu i/.budijo iz tega strašnega spanja, naj se svojih očetov spominjajo, iu naj ne zaničujejo tako svoje mile majke! Ta proglas je našel odziva in rodoljubi, kakor Ledogank, lllomiirt, Sorrure, Van Duysc in Schlaves so se združili in osnovali v Gtantu društvo pod naslovom „I)e Taci es ganseh bet Volk" (to so pravi: jezik je prav za prav ves narod) za povzdigovanje materinskega jezika pa izdavanje podiu'nih knjig za prosti narod, po priliki, kakor pri nas društvo sv. Mohorja. 1840. leta je sol \Vil-*) Posmehljiv irblki izr:r'. vw knloličnun. Pil, lenis za korak ^iljo in naredil je potit iju na parlament, za ktero jo zbiral podpisov po celi ^/iiliu^aniM v mostu .\ntwerpenii jih jo nabral 20,000. Predala sta to Ogromno peticijo državnemu zboru poslanca do Decker in CorSVroaren, \ tej peticiji se med drugim glasi od besedo do besede tole ..Ogromna večina Belgijancov govori llanianski, le zaničevanje našega jezika od neko male nekolicine je vzrok, da so francoščina zavoljo tisoč ptujcev k nam v deželo vlači, kteri ptujci BO potem postavljajo kot javni uradniki v vseh viših iiradnijah iu šolah, samo zarad toga, da bi nas pofrancozili, Dan za dnevom BO naia po mestih in po deželi vrivajo uradniki, ki ne razu-inijo čisto nič flamanskoga, in kteri imajo pravico nas soditi; zarad toga nima,'! tudi pro.ti državljani velikokrat pri izgubljenih pravdah stroške plačati in kazen trpeti samo za t", ker ne vejo kaj je zapisanega v pismih, kteri S« jim pošiljajo in kler* oni podpisujejo. Naši kmečki župani in pisarji ne morijo več zarad neznanja francoščino z višo gosposko ohčiti; pretežna večina naroda mora imeti tolmača, da more govoriti s svojimi uradniki iu sodniki. Premnogi obtoženi Be obsodijo, kteri ne razumijo niti ene besedice svojega branitelja in cele obravnave". Peticija potem sklene s temi besedami: ,.Y kratko bodi povedano, da imajo francozki govoreči vse koristi in vse pravico za se, tlanianski državljani, to jo ogromna večina ljudstva, pa nobenih, kar jo naj veče poniženje, ki so le more kteremu narodu pripetiti. Da pa enkrat ta v nebo vpijoča krivica neba, predložimo tele točko: 1) Vsi provincijalni in lokalni posli flamanske dežele se imajo v flamanskom jeziku obravnavali. 2) Vsem uradnikom so mora nalog dati, da no smejo s flanianskinii soseskami po francozki občevati, :!) Flamanski se imu kot sodniški jezik vpeljati, li ima se ustanoviti flamanska akademija za povzdigo flamanskoga jezika in slovstva 5) Popolnama ravnopravnost flamanščine s francoščino na VBOUČelišči v Gentu in na vseh družili flamanskih šolah".— Pa parlament sestavljen skoraj iz samih valonskib poslancev in llamanskib rene-gatov je to peticijo jako neugodno sprejel, govorili so proti njej, češ, da je bila dozdaj taka ..lopa sloga" v deželi, potem bi so pa začel mir kaliti, in oba naroda biso začela med saboj sovražili itd. Dragi bralci, ako bi povsod mesti llamanski-slovenski in mesti francoski nemški (ali luški) postavili, ali ne bi bilo tako, kakor da bi človek vsakemu rodoljubu preveč: znano povestnico našega naroda iz zadnjih časov pisal ? Spominjamo le na 20,000 podpisov broječo veliko peticijo pred 7 leti na Šmerlinga. Pa večina francosko-valonskib liberalcev v državnem /.boru z vlado vred ni celo tri lota čisto nobenega obzira na tO peticijo dala. Be le 1848. leta J0 vlada naredila 2 preparandiji (eco-los nornialos) za izobraževanje ljudskih učiteljev: eno flamanske v bier-u in drugo lVauoosko-\ahinsko v >.'yoel-u. [ia to na kakošni način? Vso kakor pri n as. V llanianski preparandiji je bilo učenje francoščino glavna stvar, v valonski pa, akoravno je bila ravnopravnost v načelu proglašena, so flamanščina ni niti kakor učni predmet učila. Kar je pa 1'lainanco najbolj jezilo, bilo jo tO, da je vse to delal Not bomb, minister uka in bogočustja, njihov rojak in toraj renegat. • — Preobširno bi bilo, ako bi daljo Ilamansko početje opisovali, povemo le to, da so zadobili pozneje po trdih, budili bojih v parlamenti! iu v javnih skupščinah (ali niootingib) popolno ravnopravnost ne samo v načelu, nego tudi v praksi. Doterali so tako daleč, da sta v parlamentu oba jezika čisto ravnopravna, vsakdo sme francoski ali flamanski govoriti, kakor hočo, zapisniki so sestavljajo v oboli jezikih, ali čudno pri vsem tem jo. da se dandanes, ko imajo 1'lainaiici postavo za se, skoraj Lfeteli. Prijateljska pisma o marsičem. I. Ne potrjujem vsega, kar mi v zadnjem svojem poslanji kakor svojo misel razlagaš, ljubi moj prijatelj Samosevec. Da, dobra, zlata duša si ti. Ko bi Slovenke tvoje mehko srce poznale, za vrstjo hi se vate zaljubile, lepo in grde, vse v prek. Koristno je, da te poznani samo jaz; ni se ti bati množnega zaljubljcnja, in lahko se v miru pomeniva brez pohujšanja nedolžnih duš. V svoji miroljubnosti si menda prav ustvarjen , da bi srečen bil na tej zemlji, in da hi še zločincu ne mogel lasii z brade izpuliti. Zato praviš in govoriš: „Pokrivajmo slabosti svojega bližnjega s plaščem kerščan-ske ljubezni. Namesti ostre sodbe naj prevlada vsigdar miren duh dobrovoljnoga odpuščanja. Vide BUieŠUOSti katerega si bodi človeka vzlasti, če je rojak in domoljub, obrniino se tiho proč in odhajajino va-se smehljaje se s podukom za boljše in drugačno svojo zdanje in bodočo ravnanje, ter v svesti si bodimo, da tudi sami nismo brez kreposti. Prizanašljivost jo lepša od obsodbe. Veseli bodimo, ČO kdo kaj dela za nas in za slovenščino, pokadimo ga malo s hvalo iu slavo, saj nas ne stane nič." Tako govoriš Ti, dragi moj Samosevec. S teboj govore enako se drugi. Ti modruješ tako, ker si dobroboten mehak mož, drugi nekteri pak, ker radi na široko razperjeni i.le. ker imajo leno kri, ker so hitrega napredovanja boje in menijo, da bo vse. kar je od prihodnjosti boljšega pričakovati, samo prišlo. Lo tem odgovarjati ni varno, tebi pa se smo klora povedati. Naj ti toraj povem , da jaz menim: pravi mož mora imeti v svojem srcu tudi nekoliko kosti. Ni da bi se dal leoj prvemu solnčnemu žarku raztopiti kakor pomladil)i sneg za mojo. Co boš z vsacini jokajočim jokal se, bogme, zmanjkalo ti ho sol/ in glasu. Ce boš z golega domoljubja vse, kar je naše, gledal iu videl v svitlein obsevu, živel boš v samih domišljijah. Pohabil bi mi Slovence, ko bi jim večno le pridigoval, naj si prizanašajo iu spregledujejo vse, kar ta ali la mod njimi napačnega stori aligOVOli Delo nas čoka, delo morda vrče. kakor si ga mislimo. Treba jo, da si ukrepimo trdno možate značaje. Nikdar pak jih 116 bomo imeli, če so navadimo ves premislek d.janja, in djanjo .samo s sebe na nektereposamezne prekladati, malo mamo čakati, kdaj. kako in ako ga bodo izvršili in kodar jo izvršeno, glavo na levo ramo nasloniti in reči: menda je prav storjeno, rečeno; saj jo storil, rekel, ta in ta, ki jo velik pred nami. Kodar napake posameznih padajo na celoto nazaj, kedar smešnosti enega smešijo vse, tačos ni prav molčati. Kjer se more misliti, da jih bode po krivem razsodji o kaki reči več enako krivo mislilo, tam naj se naravnost nasprotno pove. Kakor posameznoga človeka Bodimo po tem. kar se nam kaže, po govorjenji in djanji njegovem, tako bode sve! nas Slovence sodil po tem, kar smo in bodemo javno govorili, pisali iu delovali. Gotovo nam je inijna-prvo do tega, kaj si bodo mislili naši sorodni bratje drugi Slovanje o nas; v drugi vrsti pa nam mora tudi ta skrb biti, da bodo naši sosedi, ki 80 nam zdaj tako čez glttVO nasprotni, Nemci, prisiljeni spoznati, da nikakor nismo tako neumni Iu smešni, kakor očitne in skrivno srako, ki med nami žive. vesti mod njo trosijo. \*saeoinii posameznemu je že narava vcepila skrb za sebe, ljubezen do obran jen ja dobrega imena. Danes nam gre za lo. ali ostanemo ali no ostanemo to, kar smo. Z združeno močjo BO nam je hranili vnaiijemii sovražniku našo hišo. Zato se menihi ti bojiš, iu i.....igo jih je, ki so istega boje: da ne bi naši nasprotniki porabili našo „nesloge". To je pač res važno. Ali če nas edini ljube- nihče svojega matorinoga jezika ne poslužuje, nego govorijo skoraj vsi francoski (slično kranjskemu deželnemu zboru, mutatis mutandis). To da Francoščina v uradnem življenji jim ne zavini toliko, kolikor njeno vkoreiijiiijo v društvenih olikanih krogih; še dandanes m- v rSriiselji (ki jo Ilamansko nMto) materini jezik tako zaničuje, kakor so ni nikdar pri nas slovenščina zaničevala; posebno jej je protiven krasni spol. Ce hočeš imeti tam v trafiki ođ lepe prodajalke po llanianski sniotek ali duhana, niti odgovora ne dobiš, ako ne vidi, tla si prosti delavec ali kmet. — R.rvno zavoljo teh društvenih prikazni piše plemeniti rodoljub de Decker: ..0, zakaj nismo •IDO milj daleč od Pariza! zakaj nimamo mod Francosko iu Belgijo kitajskega zida! Naša vlada je tako slepa, da ne vidi. ako nam enkrat francoščina našo narodnost prejeda iu \niči. bodo tudi francoska država Belgijo v svoj koš zbasalalu — (Vide: slovenstvo in naše Primorje), Na slovstvenem polji delajo z nepopisno marljivostjo flamanski rodoljubi in izhajajo in izobražujejo svoj narod, kar je le moči. Tudi jim je drugače ta posel laži nego pri nas, kajti belgijan-ka ustava ni samo na videz svobodomiselna, nego je v pravem smislu naj liberalnejša na kontinentu. Imeli so Mamama lanskega leta M časnikov in mnogo javnih gledišč. Kdo ne poznn iz njihove literature Henrika Conscienca. kterega dela se v VSfl evropske jezike prestavljajo, Slovijo tudi kot izvrstni pisatelji: llaron de St. (lonois, Peli* Bogaerts, Note! de Bratmere, Rvavdck itd., se ve le na beletristicnem polji, v ananstve-nem krogu so še le na početku. Zadnja lota je tudi pri njih nastalo živahno pitanje, ali jo mogoče v današnjem času flaiuanščino samo za se vzdržati pri takem nevarnem gibanji celega romanskega plemena . — ali ne bi bilo pametnejše popolnama z Nemci, ako to ne. vsaj s liolainleži v znanstveni literaturi združiti BO? V tej zadevi so Plainanci v dva tabora razde-|j,Mii, _ s0 čisti Elamanci (skoraj vsi duhovni) iu pa združeniki. Kteri bodo premagali, bode nas pribodnjost učila. — /a 20 let so so Flainanci poprej začeli gibati nego mi, ako jih bomo mi v 20 letih došli, voliko jo vprašanje. Narodno gospodarstvo. Vedno se je tožilo, da obrtnija in kupčija lo rakovo pot lezel i v Avstriji vkljub tomu, da država toliko žrtvuje za napravo potrebnih železnic, da celo jamstva zastran obresti prevzema postavim j. z 1,020,000 gl. od miljo pri Franc Jožefovi žel. in 080.000 gl. pri potezi iz Dunaja v /najino, in po vrhu še. z denarjem podpira, na primer pri potezi med Cernovico iu Praho z 1,'200.000 gl. Človek bi mislil, da se bodo po malem znižalo vozno cene; kajti v kakih lotih se; poplačajo stroški za napravo in ostanejo le se oni. ki se potrosijo dan na dan za stalne potrebe, čudili so so tudi ljudje, da se poteza med Pardiibicami in bibereem kar nič ne opomore. Cela Ceska se jo često poganjala za to ah un> potezo, kakor i/. I.iborca v Parduiiice in drugih ; tu nam spričuje število 63 prošenj in zopet se protivila kaki drugi iu nedavno, ko je drž. zbor imel razpravo že omenjeni potezi med Dunajem in /.najmom, so so zopet oglasili; pa ravno to je v našem narodarstvu žalostno, da gospoduje zaničevanje slovanskih narodov in njenih svetov celo v onih gmotnih zadevah, ki tičejo basen ali kvar celo države. Povsod le lepičonjc in sladke besedo, nikjer tehtno znanosti in onega prizadevanja, kterega je treba pri obravnavi gospodarstvenih stvari. Prav dobro jo je zadel Skeiie. ki je rekel, beseda konkurencija se zastonj vali i/, ust, ker pomaga le sebičneženi, da si žepe polnijo. To velja tudi o drugih besedah, ktere so skovali različni učenjaki na gospodarstvenom polji. S lini nečem čast kratiti letu voditeljem napredka V narodarstvu ; pa žalostno j« to. da se ravno ta betov človeškega znaustva premalo pornjta, in si že vsaki za nacjonalekoiionia šteje, ki je Suiitha ali Ivautza površno prebral. Ravno tO JO Uzrok, da se z denarjem premalo varčno ravna ter se često dovoli podpora iz državnega premoŽenja, ki je že več ko mi siihein. zavodom, ki niso samo brez koristi, timveč v lastno škodo; kajti če se komu kaj jam- stvuje, so ima tudi pozorno glodati na porabo denarja. Država ima celo dol/nost ... o pravici nobeden ne dvomi, — da si razgleda iu preiskuje račune takih zavodov, ki vživajo državno podporo. Posebne pravična se nam dozdeva ta tirjatev pa zdaj. ko smo zvedeli, kako se res s tacinii denarji ravna. (i. maja 1868 1. o/. 28. febr. 1868 ^e je v Zabratnbo konkurencije drugih železnic sklenola neka tajna pogodba med gg. Jakobi in Simon AVinterštajuom, (zastopnika sevenn' železnice) in gg. Hresson-in pl. Mayrau-oin (zastopnika državne železnice) v ta namen, da dobi severna železnica med Bernom, Olomucom, Dunajem in I »gorsko ves dobitek kakor sainotržje. ravno tako tudi na potezi Vrati-lav Štetinski; da se brani zapadni potezi, dotični dobitek si prilastiti, se prepusti drž. železnici promet na potezi med Prnoni - Obmanom in Piorolinom-llamhurgom, zatorej se prenaredijo v tem smislu cene. Tako pogodbo je toraj sklenola drž. železnica, ki je vedno prosila za garancije in podporo, seveda nikdar brez vspoha. Ali to ni strašna zvijača in krivica, da se puli država iu drugi so mast i jo V Tem bolj se nam pa še studi, če pomislimo, da je mod pogoditelji VVintersteiii, deželni in državni poslanic, predsednik dunajsko kupcijske zbornice, član delegacije in odseka za pregled državnega dolga, vlastnik loopoldovega reda. Pač gospodarstvo! ! Vojaška moč, nad ktero zaniorejo zavkazovati največe vlasti evropske, ko bi se kaj primerilo, dosega zdaj število 5,677.000 mož, ki so sikdar pripravljeni na prvo znamnje skočiti si v lase na radost onih, ki določujejo njihove osodo v imenu civilizacije! Avstrija......1,053.000 mož Francija......1,350.000 „ Italija...... 480.000 „ Prusija......i,22H,ooo „ Rusija......i,4(i(i.ooo „ Vskup 5,577.000 mož. Avstrija ima toraj 200.000 mož manj kakor Prusija; Francoska jo presega za 800.000 mož, iu Rusija za 400.000 ni6ž, I) o p i s i. Iz Ljubljane. II. maja. A, (Volitev mestnega odbora v prvem razredu.) Danes bil je zadnji, najvažnejši dan trdovratnega volilnega boja; žalibog se naša nada ni izpolnila, propali smo. zmagali so nasprotniki. Od 210 volilcev tega razreda prišlo jih je 20!) in izvoljeni so nasprotni kandidatje: 'Preo Aleskander s 125 gl., Peter Lassnik 121, Albert Samassn s 121, Janez Pauer s MS glasovi. Narodni kandidatje dobili so: F. X. Sovan 90, Jož. Blaznik 86, Franz Resman .sil, Paul Auer 85. Po štiriletnih zmagah zgubili smo vsled lanske in letošnje volitve večino v mestnem odboru. 'Pužna prikazen I Kje so uzrokiV Kuj je krivo prevratu? O tem obširno prihodnjič (J .agitaciji in volitvi sami čuje jo se raznovrstne pripovedko kterib nektere hočem prihodnjič priobčili. Šopirila se hode tedaj v mestni hiši belo |!) Ljubljane zopet protinarodna večina; pokoro bodeino delali za eden in drugi manjši ali veči greh, kteri je bil storjen v zadnjih letih. Današnja volitev pa nam je pokazala očitno, kako krepko se postavlja na nogi' nasprotna stranka pod varnim krilom vladinim, tor da je med našim meščanstvom še veliko premalo zanesljivih značajnih narodnjakov, ki bi bili zmožni borit i se dosledno za idejo narodno, Zalibog jo še premnogo vetrnjakov. da celo tacih kteri m je dana častna beseda toliko ko nič. Žalostno je to, ali resnično! Od Savine 11. maja. Žalostno novico Vam povem: Včeraj je grižeška župa slovesno obhajala svečanost svojega patrona sv. Pongraca. Ali kako so večidel fantje sklonili ta den? Čujte tako le: Ko so v vinu ali /.en do naše domovine in našega naroda, imamo en namen pred seboj, omiko narodovo. Ne sme se o neslogi govoriti, če ob enem. ko se borimo, izme-Ćom.0 in trebimo smeti iz svoje hiše. Vidimo in vemo, kako naši neprijatelji pazijo in preže n;. vsako črnikasto piko na nas, da z zasmehovanjem kažejo ničesa, ni vnet niti za to niti za ono, iu mi vse pritrdi. Prvi se da preverili in bode delaven, drugemu vso besedovanje no pomaga nič, on jo eden tacih, ki nam niso na korist, po okoliščinah pa lohko na škodo. Ce plaviš, da naj bomo veseli mož, ki za slovenstvo delajo, prav •/a nami. Varovati se moramo sami in ovarovali se bomo njih. Kteri mož govoriš, .laz sem jih s teboj vred vesel. ' Vendar lirjam od tacih mož, da je Slovencem v Ljubljani najnevarnoji? Policaj Vidio, vrednik vinilne dekle|Z nobeno besedo iu z nobenim činom ne dajo videza, kakor bi mislili, da je ..baibachorice" •— ta dva menim da ne, celo tiste katilinarične eksisteiicije 06, ki nas za denar po nemškem časopisji grde. Najbolj nevarni so nam moramo slaviti. Vsaj mene bi precejšen del spoštovanja do kaeega moža mino!, ko bi videl, da kdo misli: „Slovenci bodite veseli, da som vam ska- taki, kise ,,podež.manijo iu „poklunfjo*. Ti poznajo našo sredo, vodo kjdzal lo veliko čast, da delam in govorim za vas. Podilo veseli, da pojem se nam more pred svetom škodovati in brez vesti v en koš mečejo našo do- pesmi v vašem jeziku, tla si znani še enega druzega, v ktorem sem se pr-bro reč in slabosti nekterih naših mož. Zato pazimo, da no bomo nikdar I vič poskusil". Res nas slava in hvala no stane ponezov ni posebnega truda identificirali misli, za ktero se borimo z, OSobomi, ki jo z nami vred ali celo Ali obe stvari sti sveti, tako da bi jaz djal, da se mora malo varčevati ž na našem čelu zastopajo. Slabosti in prestopkov posameznih našincev nikdar! njima. Ce bo vsak naroden dolovalee koj porcijo dobil, ne bodo jo Roti ne smemo na svoj splošno slovenski hrbet jemati Ne domišljajmo si pa tudi nikdar, da bi bil naš narod že lehko dušen in materijalan bogatin postal, pa še vedno v začetni šoli sedi, ker ni imel pravih učiteljev in vodnikov. Mi vsi, naše okoliščine doma in razmere od zunaj so tudi krive, da smo, kjer smo. Tega se nam pa ni strašiti. Mladi smo, narod jo dušno krepak iu naj nam tuji žurnalisti še tako kriče, da smo nezmožni in nepridobljivi za drugo omiko, kakor na podlogi nemščine; vspeh zadnjih deset let in površen pogled po naših pokrajinah nam je jasen dokaz, da se nam ni bati. Navdušenosti za dosego visocega namena in razumnega izbranja tistih pripomočkov, ktere je nam rabiti, tega nam treba. Baš zato, ker smo mladi, ni se nam strašiti vsacih razdvojov in raz- naposled zanamci, ki jo bodo morda bolj zaslužili, ker bo prenavadna, kakor vladni „zaslužni križci". Tisti možje, ki zamerijo, ako se jih „spodobno" ne slavi iu hvali, ne delajo iz čistega namena, ne iz ljubezni do ljudstva, ne iz navdušenja za idejo; zatornj se tudi ne izgubi veliko na njih, če se izgube. Z razumom naj se dvoji navdušenje iu slavljenje. Smešno je vse. kar je preveč. Jaz n. pr. Vodnika visoko spoštujem in se veselim, da ponavljamo loto na leto njegov spomin. Ali če kdo rečo javno (in to se je letos res izreklo), da nima noben narod tacega moža, to se meni in še morda kterenui Slovencu zdi smešno. Pa naj bo za denes dovolj, moj prijatelj Samosevec. Zašel sem preveč v premišljevanje, ki se ti bo pfesplošno zdelo. Pismo začenši nisem hotel tega, besede so raznovrstno reči nanesle. V prihodnjem pismu ti bom ličnih misli. Misli se sčistijo le, kjer se pretehta stvar od več strani, Brez'eno spregovoril o Bmešnem slovenskem pesniku iu to bom vprašal, kaj h0 nasprotij "i(.,ž.ivcga gibanja in gorje nam, če postanemo apatični, čc roke'taeih Slovencih misliš. _u_, pobelimo od sebi iu čakamo. Jaz imam raje Slovenca, ki od mene nasprotno misli v posameznih rečeh, pa te gnrko zagovarja, kakor druzega, ki ne misli| nigačni mokri pijaci vtopili svojo pamet ali človeško čustvo, so pričeli »• „ljo celo malega vzroka velik boj, pri kterem enega med seboj odmah v-ijejo, mnogo drugih smrtno ranijo. Kje pa je bila občinska straža ta dan? lote vprašali. Odgovoriti Vam morem, da je dosedaj še najbistrojše oko paziti ni moglo. — Urižeska občina ima v STOJMO okrožji t velike premo-rokope in -> rabriki, pri kterib se nahaja le čez 1000 ptujih delavcev. Do-načih seljakov je 8600, tako iteje ta občina 4600 duš. Ali ni potreba v aki veliki občini, v kteri se kakor tukaj ob/e znano, varnosl osebe in last-iine žali, dostojne občinske straže in policijskega reda? Župan in odbor ne Irendjite dalje. Storite vendar enkrat svojo dolžnost, ktera Vam občinska pO-itaTA nalaga, ali pa odpovejte se časti in težavam! Iz Istre. •">. maja. | Konec. | (Prva prošnja isterskih Slovanov oisterskih g imn n z i j ah.) Dalje bi bili naši narodnjaki natanko lahko dokazali, da je naša književna naobraženost („coltura lotteraria" nasprotne italijanske peticije) že toliko bogata, da nam ni ne obhodno potreba pri Italijanih beračiti, da hi se na sedanji podlagi naravno i .izvijala. Se ve. da bi to bilo nemogoče, če bi jo sovražni Italijani in njihovi privrženci mogli zadušiti, kar bi raji kot radi storili, kajti slovanska naobraženost v slovanski Istri po njih besedah nima še pravice do obstanka („ragione d'esis-tereu)! Ko hi bili hoteli naši zmirni narodnjaki huškati na Italijane iu njih brezvestno prošnjo, bili hi lahko dokazali, da jugoslovanski narod in njegova naobraženost v resnici ni nikakor iz ,.nova izmišljena pa umetno sestavljena stvar" (ima creazione atlato nuova ed artiticialel brez duha in življenja. Naša prošnja ni storila vsega toga. ona ne prozora djanskih razumiju potreb isterskih prebivalcev, opira se le na temeljne državne postave, zlasti kaže na razglašeni §. 11). in tirja za sosedno Italijane taiste pravice, kakor za nas Slovane. Kako milo so potožuje, da so se Slovani na isterskih gimnazijah dosedaj popolnem prezerali, med tem ko imajo Italijani v Kopru čisto italijansko gimnazijo z osmimi razredi. Tu mislim, so našiuci motijo, če pravijo, da se v Kopru vsaj po s ur na teden slovanski jezik podiiuuje; kajti dotični poduk je razdeljen v II razrede, kteri so le po dve uri na teden zbirajo! Kaka nekrivica, če pomislimo, da se učenci uriti morajo v slovanščini ob taistem prostem času, ko se njih součenci oddahnoti morejo. Naša prošnja je pa tudi v drugem oziru Italijanom jako pravična, in ob enem zanje tudi jak" -l.rhljiva. Ona očitno povdarja, da je pri sedanji vravnavi koperske gimnazije celo tistim Italijanom, ki bi so radi slovansčine naučili, nemogoče se je naučiti; iu vendar jo kasneje v djanskeni življenji vsak hip potrebujejo! Svojemu narodu kakor tudi sosednim Italijanom, enako pravična peticija zahteva daljo, da hi se nemška niža gimnazija v Pazim odpravila, kajti ž njo se ne vodo pomagati niti Slovani niti Italijani. Prenaredi naj se v višo gimnazijo in glede na učni jezik tako ustroji, da bo enako pravična obema narodoma, in da bo vsestranskim djanskim potrebam ustrezala. Le jedna stvar mi v peticiji ne dopado, namreč stavek, ki pravi, da Slovani štejemo le (dve tretjine) vseh isterskih prebivalcev. Ifes, da nevedni ali pa strastni naši nasprotniki še dveh tretjin priznati nočejo; pa njih sebični upor se pri takih sivan'h ne da braniti s praznimi besedami in grdimi zvijačami, kajti znanstvena resnica se tu opira na noovrž.ljiva statistična števila. Ta očitno kažejo, da je v Istri sedaj kacih 245.000 prebivalcev, ki se po narodnosti tako ločijo, da jo dobro 190.000 Slovanov in okoli 55.000 Italijanov. Slovani znašajo tedaj skoraj štiri petine vseh isterskih stanovalcev; pomisliti jo tudi, da so Italijani še povečom taki. ki tudi slovanski liiiiojo iu posebno to, da so lo po obrežji, zlasti na zahodnem semtertje raztreseni, da so so posredi Istro loponekterih mestih ugnjezdili. Ce na te statistične razmero pogledam, čudim se, da naša hvalevredna peticija tako zmerno govori, Pa pred ko ne so častiti začetniki njeni imeli posebne tehtne vzroke, da z golimi števili niso hoteli nikogar dražiti, kajti resnica v oči kole! Pa pustimo to. Posebno važno bi pa bilo, ko bi vsi narodni možaki, duhovni in posvetni, vsak v svojem krogu nezavedni narod zbujali in S zbujoniiui enoinisel-niki po posameznih županijah ali pa po dekonijah enake peticije, kolikor toliko hitro podpisavali in državnomu zboru v Peč poslali. Pretehtajte nasvet narodnjaci! Ne ustrašite m; trudopolnega dola! Bog vas živi! Iz Primorskega. ,1. P. (I s t o rs k i ni Slovanom odrekajo ondešnji Italijani narodni rnzvitek.) Človeka sveta jeza iu srditost obhaja, ko bore rnzžaljivo prošnjo nektorih polaščenih isterskih mest in niostie za vstanovljeiije više laško gimnazije v Paznu. Podtikajo nam očito nezaslišano surovost, kakor da bi bili mi ravnokar prihloinastili iz sredino azijskih pustopoljin in zagnali se med pešico isterskih Lahov, jim vzeli in posedli skalnato planoto in razdrto kvarnerski) otočje. Da nas je velikanska množina, Lahov pa le niajhena pešica, le z ono besedico ne omenijo. S tako strastnimi sovražniki, kakor so navihani Lahoni, bi bilo zastonj vse še tako temeljito besedovanje. Tu hočem le ob kratkem opisati Istro z oziiom na naroda, ktera sta po njej naseljena. Mejna grofija isterskn meri 854D milj; vseh prebivalcev ima dan-denešnji kacih 245.000. Razdeljena je v Ki okrajev, namreč: Okraj Koperski (5.6D m.) z 30.000 prebivalci, kterib dve tretjino jo Slovanov, '/„ pa Lahov (v Kopru iu Milah ali Mujah); okraj Piranski (POD m.) z 15000 ljudmi: kacih 13.000 Lahov v Piranu in Izoli, ostali po solil, stanujoči so Slovani; okraj Bujski t M;j m.) z 15.000 ljd.: 11.000Slovanov pa 4000Lahov v Umagu, Unijah pa Novem mostu; okraj Poreški (3'7CI in.) z 9000 ljd.: v Poroči (3000) in Orsaru (780) so Lahi, ostali pa Slovani; okraj Rovinjski (.TUJ m.) z ln.000 ljd. V Rovillji stanujejo Lahi (11.000), drugodi Slovani; okraj Vodnjanski (5*6G m.) z 18,600 ljd.: kacih 4500 je Lahov (v Vodnjanu), ostali so Slovani; okraj Pu jI-k i (3*90 m.i z 7000 ljd.: skorej vsi Slovani, le v Pulji so Lahi in nekteri tudi v Sežana ali Sisanu. Fazanu; okraj Labinski (5'5Q m.) z 12.000 ljd.: vsi Slovani, le Labinci in Plominci znajo oba jezika; okraj Volovski (.">•'»_I ni.) z 24.000 ljd.: ki govore \si slovanski; okraj N o v o gra d s k i (7.U m.) z 16.200 ljd: ki govore vsi slovanski j okraj Bolzetski I i'c7_l m.) z 14.7000 ljd.: Lahi so v Itolzetu, drugodi skoraj brez izjeme h' Slovani; okraj Motovunski (J_l m.) z 314.800 ljd.: razun meščanov so vsi slovanskega rodu: okraj Pazenskl (9*4(3 m.) z 24.000 ljd.: slovanskega naroda, le v Paznu in po nektorih drugih kotih je nekaj poitalijaneenib Slovanov iu nasoljenih Lahov pa kacih 900 Poniunov, ki pa tudi slovanski umejo; okraj Creski (otok .V S J ni.) z 7701) ljd.: slovanskega naroda, le v mestu Uresu se silijo z. laškim jezikom ; okraj Lošinjski (8*ID m.) z 12.000 ljd.: slov. naroda, le meščani umejo tudi laški; okraj Krški (7'43 m.) z lli.000 ljd.: skorej izključljivo slovanskega rodu; Mejna grofija bterska je po tom takem še zmiraj pravi slovanski svet, kajti vseh Lahov in poitalijančonih Slovanov je le kacih 55.000. Te razmere, ki jih je bil krepki Celovški rSlo venec" v lepem pregledu priobčil, malo prodno ga jo strastno in silno iieniškutarstvo zavratno zadavilo, sicer niso za veko ustanovljene, zlasti sedaj no, ker se Lahoni na vse kriplje napenjajo, da bi nas vtopili v italijanskem morji. Zato tudi laška prošnja za-stran Pazenske gimnazijo o njih le molči, ker dobro ve, da bi očitno pričale zoper njeno drzno zahtevan j o. Ker pa se te razmere s časom spreminjajo, ker laški, polujčevaliii duh zinit aj globokojše svoje kremplje zasaja v naše slovansko telo, nam je treba uporniše, zdatniše pomoči. Hvalo vredna prošnja nektorih vsbodno isterskih slovanskih mest nam je pokazala pot, ktero se napotiti moramo, če hočemo svojo narodnost ohraniti iu jo na domači podlagi razvijati. Šola jo razun crkve naj važniša mikalniea vsacega naroda. Zato so slavni naši narodnjaki v svoji prošnji očitno izrekli, da so isterskiin prebivalcem zna pomagati le z domačimi, narodnimi šolami. Duh naše mladine naj se razvija v jedino vspešnom narodnem smislu (vse drugačno počenjunje je bob ob steno), in dospeli bomo s časom tudi do boljšega telesnega blagostanja. Če nam šole ne pomagajo na višo stopinjo izobraženosti, ne bomo samo tavali v duševni temoti, ampak ne moremo si tudi razvijati društvenega življenja in zlasti no zboljšati naših materijalnih gmotnih, povećem še jako libornih razmer. Šol, ne le malih ampak tudi srednjih gimnazij in realk nam jo treba. Zato na noge isterski Slovani! Vsaka d o kan iju naj napravi prošnjo do državnega zbora, enako zgorej omenjeni slovenski in pošlje jo naj vPeč kaeeinu slovanskemu poslancu, ker na našega Vidulioha (!) se nenioremo zanašati, kajti obnaša se zg. Co-lunibaniom tako, kakor da bi le Lahe zastopal. Morebiti, da svetla resnica, naša pravica odpre državnemu zboru oči, da bo posvetovaje se o premnogih naših prošnjah poslušal slani prislovioo, Yox populi, VOX Dei! hililirni razgled. Državni zbor L1, in 13. maja. Grof Taail'e donese vladini predlog, da dovoli drž. zbor 66.000 novincev za leto 1868. (1 iskra predlaga osnovo postave o napravah proti živinski kugi. Iz Galicije in Kranjsko se je izročilo nekoliko prošenj proti davku na premoženje. Posvetuje se o porotnih sodbah. Osnova postave sc je sprejela. Predložil se je in posebnemu odboru v pretres izročil predlog o izvr-šilnosti pogodeb sklenjenih po zaupnih možih. Prejela se je postava, po kteri se ima prinedtudoHbvi železnici dozidati nekaj manjih črt od Št. Mihaela v Ljubno iz Št. Vida v Celovec. Vladin predlog o nadačenji žganja se prejme. V odseku proračunskem se je pretrosovalo o tem, kako bi se dal zdajni državni dolg preinačiti v dolg z dohodki (Rent.) Mavrov nasvet, da so to zgodi z. razliko 1 s1",, odbitka ji' bil sprejet, Odsek za pokojnino ministrov jo rešil svojo nalogo z nasvetom, da se da odstavljenemu ministru .".ono gl. vdovi pa 1000 gl. pokojnine razvun, it stopi v drugo cesarsko službo. 25, maja in 2 junija bodo zopet volitve za deželni zbor češki namesto odstopivšib gg. Dr. (iregr-a ,lubja iu Edvarda, Vavra, Kozina inSulca. V Peterburgskih orožnicah se na vse kriplje dela; zdaj je naretili že kakih 2500 topov. Prino Napoleon se če podati tudi v Ateno in Carigrad s tistim namenom, ki ga je dovcdel v Derolin. Vojvoda Gramont je imel razgovor z P.eiistom, po kterem zvemo, da je francoska vlada trdne volje na podlagi pogodbe 1. IHjS sklicati sejo to pogodbo jamstvujočib držav. Odgovor anglijske kraljice na adreso niže zbornice zastran irske crkve je bil jako prijazen. Ona nima nič zoper to, da zbornica razmero te crkve v pretres vzeina. Sploh se, nadjajo, da se bodo (iladstonovim resolucijam ugodilo. V Torinu imajo za posebni pomen to. da ruski poslanec Kizelev ni obiskal tudi prima Napoleona V Berolinu so čolni parlament ravno rnzgovarja o kupčijski pogodbi z Avstrijo. Da bi le ne kako škodo trpela, ki bi našo kupčijo čisto nakant spravila! V severno nemški zavezi se bode odpravila postava, po kteri se smejo dolžniki zapirati. Pri Zahvid v Hercegovini m jo vnel p»nt. V Carigrada »brana iz Mohamedancat in KriČanov obaioječa rtnp-m-ina, ktero jc sultan poaval na dvor, se posvetuj« o odcepa sodništva «>.! opnivni;tva in ntodstavjjivoiti »odnikov. I/ Orsove m bnojavi, da rannioaki častniki silno zatiraj" avstrijan-ske podložnik« in da m je Beasl naprosil, da jim pomore. Ca kmalo ne bo pomodi, tekla bo krv. Avstrijski poslanec Revertera, ki ni bil posebno priljubljena osoba na ruskem dvoru, je že dobil odzivno pismo iu ga je pri avdijemiji 1. maja ruskemu eam izročil. Na njegovo mesto mislijo Mensdorta postaviti. Andrasv Be poganja za Paltadži-a. V Črni gori seje začelo zopet gibati, pa ne zoper Turke, ampak v znotrajnih zadevali. Knjcz Nikola je sklical posebno skupščino iu ji predal rso vladine pravice, samo izvršivno oblast si je pridržal oziioioa nasledniku; skupščin« mu je privadila 44.000 gld. letne plače. Naj novejše novine pa razglašajo, da ga je skupščina celo že odstavila. Razne novice. — (J. Sveteca pravda, pri kteri se je cesto „Slov. narod" omenjal, proti pr. vredniku „Zukunfte" g. LeskovcU se je z mirno pogodbo končala. Več o tej zadevi vpribodnjič. — 10. maja je bila na Diinaji glavna skupščina čeških delavcev. V krepkom nagovoru je opominjal začasni predsednik naj se delavci vsikdar tudi kot Slovani čutijo; po končani razpravi so se prebrala pravila; za tem volitev odboru. — „'\Vandererjuu se piše, da izvira od Kusa Apraksina brošura, ki pripoveduje, da obstoji poseben odbor Polgnrov in južnih Slovanov za OSVO-bodenje Jugoslovanov od turškega jarma, in da ima vse tako previdno vre-jeno, da se lahko v 24 urah po cedi Bolgarski ustan vname. — Vrednik „Nov. Pozora" g.Ptačovski je v svoji tiskovi pravdi proti Petroviču krivega spoznan pregreškazoper poštenje, in je obsojen za 'J mesca ječe s postom poostrene, in 200 gld. Zgubo kavcijne. - Peštbudinsko vedoraosti spodbujajo misel, da se osnuje gimnazija tudi za katolške Slovake iu napove pota, po kterib bi se mogla že s 1. oktobrom sjajno otvoriti. — Večina onega odseka, kojemu je odbor ilirske Matice 1. maja predal nalogo posvetovati se o združenji Matice z jugoslov. akademijo, je stavila sledeče predloge: 1. Matica ilirska naj se združi z jugoslov. akademijo; 2. opravništvo Matičnega premoženja naj se produ akademiji, vendar tako, da so ločeni računi matičnega in akademičnega premoženja; :i. Pravica ustanovnikov na posebni upliv pri oprnvništvu matice naj neba, no pa pravica udov zastonj dobivati one knjige, ki se bodo izdavale na matične stroške; 4. tudi vpribodnjič naj bo vsakemu mogoče kot ustanovnik k Matici pristopiti ; 5. čisti dohodek na Matične stroške izdanih knjig pripada matičnemu zalogu ; II. polovica čistega dohodka se ima porabiti za izdavo knjig V poduk narodu in polovica za izdavo hrvaških klasikov; 7. posebni stavek v akad. pravilih ima braniti Matično premoženje pred p tujim uplivom, — Slovanski odbor v Petorburgii je 3. t. m. sklenol v deleže vati se svečanosti pri pokladanji temeljnega kamna češkemu gledišču po zastopnikih in sicer sta se volila v ta namen predsednik g. I,amansky VS6UČ. učitelj in g. A. P. Naramnic. — PreZViŠoni škof Strossmajer je poslal te dni odboru za slavljenje pokladanja temeljnega kamna v Pragi sledeče pismo: „Da mi ravno ni dano vdeleževati se osebno svečanosti, ki jo bode obhajal biatski narod češki, bom vendar dušno z Vami. Naj srčenejša moja želja je, da napreduje in lepo razcvete ter obilni sad donesi' zavod narodni, kterega je postavil junaški češki narod v kaj neugodnih okoljščinab s krepkim pogumom in žrtvovanjem.'' — Tudi Postojnska čitalnica bode obhajala v spomin slovesnosti v Pragi 17. t. m. besedo. — Vrednik „Politike" gospod Nedoma je zarad članka o „železnični potezi od Kolina v mlado lloleslavo" z napisom „čudno ngitovanjo". obsojen v Mdncvni zapor, poostren s postom in 100 gld. kavcijne zgube in -10 gld. sod-njiških stroškov. — V Ljubljanskem gledališči bode Ki. maja velika beseda; s petjem godbo iu igro. (i. (jrbec je prevzel samospev „Z Pogum". Tudi gospodična Pesjak bode razveselila poslušalce; čitalnica, dramatično društvo in kapela pl. Huvnovega polka bodo z združenimi silami si prizadevali, da se ta blagi dan Cehov tudi v sredi Slovenije vredno obhaja. — V Požegi pri stari (iradiški je bila taka ploha, da jc voda 80 hiš vzela; koliko je ljudi konec vzelo, sc šo ne ve. — Kupčijsko ministcrsvo je potrdilo volitev Zupana za prvomestnika iu lloraka za drugomestnika kupčijske in obrtnijske zbornice v Ljubljani. 3/|ir.i/jneiie sIii/Jm . Služba diurnista pri deželni odpravniji; plača 1 gl. na dan: prošnja do konca maja pri štaj. dež. odboru v Gradcu. Služba ravnatelju s 1240 gl. na leto, iu 10 služeb profesorski h z letno plačo sil) gl, v Dubrovniku. Izil-ilol) in odgovorni vrednik Anton Tonisii Razpis /n izpit. Kdor če napraviti državni izpit v gozdnarstvn, oglasiti se ima do zadnjega junija t. 1. z dotično prošnjo pri c. k. štaj. namestili jdohn picdsediiislv u. J.itne (Ira/.he 1*. maja. Koroško: II. i/v. dražba Lipičevo občo Kocovo posestvo pri okr. uradu v Kožeku zar. .'51.'» gld. 11). I naj;«. Koroško: L izv. dražba pos. Tomaža Purjaka zem. kn. tom. XXXIV, (o), 7. urb. 2. v Mokuiji pri okr. ur. v Pliherku zar. 137 gl. 21 '/i »• C 1700 gl l.isliiic.i. A. \ I', nikakor ne, opomba velja Oelo komu drugomu. J. Vrh—»ki v li. 60 niiv. oilškod. Tivna cena pretekli teden. 3 'C I«- -o >• > > s II kr.| 11. kr. T kr H. kr~ II. kr-1 fl. k.|n kr. Pšenice vagan (drevelika) . 6 — 5 80 i. 80 0 60 0 20 ti 55 ii 38 Rži „ 3 00 3 H,j 4 •JO 3 (JO 4*20 4 20 4 2 Ječmena „ . . . . 3 — 3 «0 — - - 3 10 — 3 OD Ovsa „ . . . . l 90 — >2 10 2 — 2_ 2 20 1 ss Turšice (kuruze) vagan Ajde o . . S 3 JO 1 •'5 o !).-, 3 :! 30 50 3 2 20 80 3 60 3 76 4 3 70 3 3 53 30 Prosu „ . 3 — — — 3 20 — — 3 30 3 30 5 48 Krompirja „ Govedine funt .... 1 7 U 20 1 J 4 1 30 •_>4 I 25 1 BO —121 40 20 — — Teletine „ — 22 — •J (i — 22 — 24 —!22 — 20 _ _ Svinjetine erstve funt — 26 20 — 24 —- -22 — 2-2 _ _ Drv lili" trdih seženj (Klafter) 11 — — — 8 — 10 — 7- hO 4 50 n 18" „ m • — — 5 70 — — — — _1_ — _ _ _ „ :iii" mehkih „ 7 — — — 5 50 — — | 3 50 _ _ i 1.8" . „ . — 4 •10 — — — 1 — — _ _ Oglenja iz trdega lesa vagan . — — 00 50 — 50 _1__ — — — _ „ „ mehkega „ „ (ill — 6. j — 50 — 40 -1-- — — — _ Sena cent ..... 1 !)(> 1 20 1 — — 5)0 l|- — — 1 40 Slame cent v šopah . 1 .111 1 — — 05 — 90 —170 — — — 85 „ „ za steljo . . 1 10 — 70 — 50 — — -50 — — — 05 Slanine (Špeha) cent 40 — 34 ~ 45 — 35 40- 34 — 44 _ .lajec, osem za . — 10 — 10 (i — — —IlO — 8 .... 12 I) u n a Jalta borza <>"/„ nii*l»liku is obresti v maji in nov. ."i"„ narod, posojilo 02 II. (i.'i kr. 1800 dri posojilo 80 11. 50 kr. Akcije narodi banko 70 II. a kr. Kreditne akcijo 18J II. 83 kr. iT fl. 25 London 116 II. so kr. Brebro 114 II. 60 kr. Cekini "> H. 60 kr. I.olerijue *roii\o 13. itiajn. Trst: 50, 87, 42, 2, 70.' pa Čudi za vse druge letne čase se dobiva pri podpisanem vsake baze otolelsiEL zel moške iz naj boljšega (ringa po naj niži ceni. Ravno kar sem dobil zelo bogato /.bitko najnovejšega, posebno lepega, pn tudi trdnega hlnga Ha ogled, Oblačila se izdelujejo pri meni po najnovejši nošnji, česar se more vsakdo prepričali i/, časnikov za nove šege, ktere imam vedno lin razvid postavljene; po želji p. n. g. naročnikov delam ludi po drugačni šegi. sploh bom vestmi skrbel, tla na vse sirani zadostujem tirjnnjii časa in kupcev. krojač v Mariboru na stolnem trgu, c k. glavni šoli nasproti. (0) Oglasnik. Podpisani naznanja, da je s početkom preSlega mesca sam prevzel v svoji hiši pri „S a n dw i r t u", po domače pri „Han-zcku". Tedaj uljudno vabi vso gospodo, posebno pa iMdnne, ki dohajajo v Maribor, naj ga s svojim obiskom počaste. .Skrb mi bo za okusilo jcil in dobro pijačo po nizki ceili in za Bnnžno postelje in sobe, ter za dobro postrežbo sploh. Prostoren hlev za konje in veliko dvorišče za vozove je pripravljeno. Tudi kupujem prodajani vino po vedrih in polovnjakili. in EBsiSMMVv Janez, po domače llanzeli, gostivničar. biiBlniki: Dr. .lože Vošiijnk in dnini Tiskar lidiinnl Junžlč.