359
UDK 027.8(091)
Prejeto: 3. 10. 2022
School libraries and their history
-
skem je prikazan skozi poglavja, ki sledijo 
sodobnim smernicam za delo v šolskih knji-
-
pedagoškega dela ter ne nazadnje – spremlja-
-
-
tekarstvo
Keywords: school libraries, teachers’ libraries, history, librarianship
Uvod
del šole in ne samo malopomemben privesek.«
1
-
2
 kar 
-
1 Avgust Pirjevec, 
2
Abstract
An outline of the history of school libraries 
in Slovenia is shown in the chapters that fol-
low the modern guidelines for work in school 
libraries. In insight into the legislation that de-
libraries, descriptions of socially and politically 
managed collection policies, illustration of the 
material, descriptions of the reference and ped-
agogical work and, last but not least, following 
the role and importance of school libraries 
through the time, facilitate a comparison with 
the present day state of school libraries.

360
-
-
3
4
-
nih knjig, pri njihovi organizaciji ter pri širjenju uporabe gradiva med ljudmi. 
5
-
6
 
nakupovanje knjig, na drugi strani pa je tudi manjkalo kvalitetnega slovenske-
ga mladinskega slovstva.
7
 Tik pred sprejetjem novega šolskega zakona so se v 
-
-
8
 
zvezi njimi pojavljala dva termina: šolarske , ki so hranile mladinsko 
3  (ur. Barbara Schultz-Jones, Dianne Oberg), prev. Nataša 
IFLA Smernice za šolske knji-
 (pridobljeno: 19. 4. 2022)
5 , Laibach 1895, str. 169. 
po sprejetju šolskega zakona leta 1869, , 13, 1969, št. 1, str. 17. 
7 Prav tam.
, 6, 1866, št. 13, str. 200. 

361
, ki so 
9
-
-
novale 
10
more to zgoditi brez oškodovanja šolske mladine.«
11
-
12
Zakon o narodnih šolah iz leta 1929 v tem oziru ni prinesel bistvenih spre-
13
-
storskih in kadrovskih omejitev.
14
 Sledila so še vojna leta, ki so v tem oziru šolske 
15
9 France Martin Dolinar, , Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bi-
bliotekarstvo, 2004, str. 179–180. 
10 Zbirka zakonov in ukazov o ljudskem šolstvu na Kranjskem 1895, str. 177.
11 Prav tam.
12
13 Zakon o narodnih šolah (ur. Pavle Flere), Ljubljana 1929, str. 51. 
14 Pirjevec 1940, str. 311. 
15 , 32, 1988, št. 3–4, str. 
79–81. 

362
-
16
-
študijska dvorna komisija predlagala 
-
-
17
-
18
 Poleg 
v Trstu.
19
Koroškem: v Beljaku je bilo leta 1862 ustanovljeno bralno društvo s tremi podru-
-
novijo , kjer si bodo knjige lahko med seboj izposojali.
20
 O 
tem dogodku so z naklonjenostjo pisali tudi v Kmetijskih in rokodelskih novicah: 
malo bukvarnico osnovali in sicer s tem, da so si obljubili eden drugemu svoje 
16 Prosvetni delavec, 20, 1969, št. 10, str. 7.
17 Zbornik za historiju školstva i prosvje-
te, letnik 2, 1965, str. 264.
18 Hartman 1969, str. 18.
19 Hojan 1969, str. 7. 
20 Prosvetni delavec, l. 4, št. 
5, 1953, str. 2. 

363
lastne knige posojevati in zraven pa še vsaki mesec 20 kr. v dnarjih skupaj skladati 
21
-
-
telji dajali prednost poklicu in pridobivanju novega znanja celo pred osnovnimi 
22
glavne šole pri sv. Jakobu,
23
-
24
-
umskemu razvoju.«
25
vsebinsko pretehtane in komaj nato dane v uporabo javnosti. Najvišje na lestvici 
-
zadene, so djali, se ni dobro prenagliti, in posebno se je treba varovati sladkih 
in mikavnih vabil in oznanil, in nikoli ne popred kake knige kupiti in sploh v 
znan in za izverstnega spoznan. Posebno se mora tudi na to paziti pri mladin-
skih, povestnih in drugih takih spisih, da so v pravem katoliškem duhu pošteno 
-
26
iz zbiralne politike.
27
21 , 14, 1856, 104, str. 416, 
419. 
22 Ostanek 1953, str. 3. 
23 Hartman 1969, str. 19.
24 Hojan 1969, str. 7. 
25 Pirjevec 1940, str. 308. 
26 Ostanek 1953, str. 2. 
27 Hartman 1969, str. 19. 

364
Tudi v 3. osnovnošolskem zakonu, s katerim je bilo predpisano ustanavljanje 
-
-
odstranjevanju neprimernega gradiva pa je bila blizu cenzuri. Kriteriji za sprejem 
in spoštovanje pred domovinskimi uredbami.«
28
 Prepovedano je bilo sprejemati 
29
 
-
-
30
  
-
prisilo
31
 Da se v prihodnjih de-
niso izposojali (leta 1913/14 je bilo izposojenih 8 knjig, v naslednjih dveh šolskih 
28 , 1895, str. 171. 
29 Hartman 1969, str. 28. 
30 , 16, št. 3, 1876, str. 44. 
31
, 19, št. 15, 1879, str. 227. 

365
28 knjig).
32
33
-
nja novih knjig za nakup. O primernosti predlaganih knjig se je razpravljalo na 
34
-
zastarelosti pedagoškega gradiva, pomanjkanju novitet – modernih pedagoških 
literaturo, ne romanov. »Tako hiti pedagogika zrevolucijonirana mimo nas, mi pa 
-
35
je sicer glavnino fonda zastopala literatura za otroke in mladino, predpisan pa je 
in Slovenska, Hrvaška in Srpska šolska matica.
36
Med primerno otroško literaturo so se prištevala dela, ki so jezikovno in vse-
binsko ustrezala predpisanim smernicam. Razmišljanja, kakšen jezik je za otroke 
-
glavice po pomladni livadi.«
37
 Med vsebinsko ustrezna dela je spadala literatura, 
nravstveno omiko«,
38
39
-
ki. Avgust Pirjevec je leta 1940 kritiziral pretirano vzgojno usmerjeno nabavno 
politiko. Zaradi pomanjkanja mladinske literature se je na trgu znašlo veliko 
število mladinskih del skrajno vprašljive kakovosti, kjer je »dosegel pridni, po-
40
32 60, 1920, 
št. 31, str. 2. 
33 Prav tam.
34
1922, str. 4. -
-
pageSize=25 (pridobljeno: 18. 10. 2022)
35 , 3, 1922, št. 12, str. 91. 
36 , 2, 1921, št. 11, str. 1. 
37 Prav tam.
38 Prav tam.
39 Prav tam.
40 Pirjevec 1940, str. 307. 

366
-
rokom razumljiva.
-
ideološko obarvanih mladinskih del. 
-
ranje znanstvene, strokovne, poljudnoznanstvene in umetnostne literature. 
41
42
-
-
43
 Vprašanje smiselnega 
-
44
 Le-
45
 Presenetljivo 
41 Smernice za delo osnovnih šol
šolstvo, 1982, str. 46.
42 Pirjevec 1940, str. 312. 
43 Alenka Šauperl, Špela Zupanc, , Ljubljana: Znanstvena za-
-
ni%C4%8Dnega_gradiva (pridobljeno 18. 10. 2022)
44 Hartman 1969, str. 27. 
45 Prav tam.

367
-
UDK v Sloveniji objavljene leta 1967,
46
-
(UDK), kot jo poznamo danes. V spodnji tabeli so v levem stolpcu našteti glavni 
za imeni, pa pomenijo število enot gradiva, ki je veljalo za leto 1922.
47
UDK, oddelki v glavnih tabelah Razvrstitev gradiva v OUKLj
0 Splošno 1 Enciklopedije (18)
estetika in politika) (39)
2 Verstva in teologija 4 Veroznanstvo (17)
3 Pedagogika (splošna pedagogika, 
zgodovina pedagogike, specijalna 
(236)
(4 Jezikoslovje)
47
7 Splošno jezikoslovje (45)
5 Matematika in naravoslovne vede 10 Matematika (12)
6 Uporabne vede, medicina in 
tehnologija
11 Prirodoznanstvo (splošno 
prirodoznanstvo, prirodopis, 
prirodoslovje, zdravstvo) (111)
13 Gospodarstvo, kmetijstvo, gozdarstvo 
(rudarstvo, narodno gospodarstvo) (38)
14 Trgovina, promet, industrija, obrt (17)
glasba, rekreacija in šport
15 Telovadba in vojstvo (13)
46 Šauperl 2019. 
47
UDK-ju nezasedena. 

368
srbohrvatski pisatelji, drugi slovanski 
pisatelji, nemški pisatelji, drugi 
germanski pisatelji, francoski pisatelji, 
italijanski pisatelji, drugi romanski 
pisatelji, drugi moderni pisatelji) (316)
48
8 Zemljepis (63)
9 Zgodovina, pravo in zakoniki (77)
slik)
49
48
 
49
-
dela slovenskih avtorjev, ter s strokovno pedagoško literaturo, kar je, glede na 
-
ka (154), šolska organizacija (24), zdravjeslovje (28), jezikoznanstvo in leposlovje 
(406), matematika (29), zemljepis in zgodovina (156), prirodopis (28), naravo-
slovje (25), poljedelstvo (62), trgovina in obrtnija (8), telovadba (11), risanje (8), 
50
 
-
51
otrok nasledijo potopisi, junaške in pustolovske zgodbe do dobe izoblikovanega 
-
52
 pa so: potopisi, 
strokovno literaturo lahko po strokah.
53
-
48 Prav tam.
49
ljubljansko okolico, 1922.
50
51 Pirjevec 1940, str. 309. 
52 Prav tam, str. 311.
53 Prav tam, str. 312. 

369
naj se deli v stroke. 
54
samostojnem iskanju informacij«.
55
 Potreba po pogovoru med uporabnikom šol-
zapisal: »Otrok in njegova duša sta poseben individuij. Zato jim tudi ne bomo 
v kolikor se moremo poglobiti v umevanje otrokovo.«
56
brez pravega vodenja in usmerjanja otrok ni dovolj, da bi otrok res našel knjigo, 
-
»nudi dragoceno gradivo za študij otroške duše«.
57
listki
58
njegovega zanimanja. 
59
-
54 Prav tam, str. 308. 
55 (pridobljeno 26. 4. 2022)
56
57 Pirjevec 1940, str. 308. 
58 -
59

370
60
morajo biti dober zgled, zato morajo tudi sami brati ustrezno literaturo za dose-
ganje vzgojnih in pedagoških ciljev. Dobro pa morajo poznati tudi literaturo, ki 
61
sami ravnatelji oziroma vodje šol. Skrbeli so za nakupe, inventarizacijo, izposojo, 
kaj naj berejo.
62
k usmerjanju otrok k branju takih knjig, ki bodo pozitivno vplivale na njihov 
vzgojo.
63
 
64
dela in je bilo zaradi tega zapostavljeno. 
Poznejše smernice za delo osnovnih šol iz leta 1980 navajajo: »Za dobro or-
65
 
-
66
-
sti, kot da bi bile povsem v njegovi domeni.
67
se formirali konec 80. let, so si prizadevali za opredelitev in smotrno razdelitev 
njihovega pedagoškega in strokovno bibliotekarskega dela.
68
60 , 1895, str. 177. 
61 Hartman 1969, str. 27.
62 , 12, 1872, št. 12, str. 186. 
63 , 32, 1988, št. 3–4, str. 
79. 
64 Pirjevec 1940, str. 311. 
65 Smernice za delo osnovnih šol 1982, str. 46. 
66 Prav tam.
67 Prav tam.
68

371
-
69
da s primernim berilom pospešuje svojo duševno in nravstveno omiko.«
70
 Namen 
zato imenovale tudi ljudskošolske, njihov namen pa je bil opredeljen kot: »Po 
71
-
72
-
73
 »S knjigami naj bi se 
-
ka.«
74
-
75
-
-
-
ne.«
76
1885
77
-
69 Pirjevec 1940, str. 311. 
70 Zbirka zakonov …, 1895, str. 175. 
71 , 24, 1884, št. 1, str. 7. 
72 Hartman 1969, str. 22. 
73 Prav tam, str. 25. 
74 Prav tam, str. 27. 
75 Prav tam, str. 28. 
76 , 22, 1888, št. 2, str. 10.
77

372
ne otroke, ki hodijo v Schulvereinske šole«
78
 pa tudi druge šolske otroke. Branilci 
-
79
»Odstranitev takih nemških 'vzgojnih' knjig iz naših narodnih šol na meji je prva 
80
-
tencialne darovalce, naj jim pošljejo primernih knjig. Skupno jim je bilo geslo: »S 
knjigo k srcu, a s srcem k domovini!«
81
-
omisliti.«
82
83
svojega namena, saj »mrtvi zakladi«
84
odjemalcev, a teh ni.«
85
-
skupnosti.
86
-
jati v nakupe zgolj ozko pedagoške literature, opustile so hranjenje beletristike.
87
-
-
78 , 22, 1888, št. 3, str. 19. 
79 Prav tam. 
80 , 59, 1919, št. 15, str. 3. 
81 , 62, 1922, št. 5, str. 8. 
82 Zbirka zakonov …, 1895, str. 179.
83 Hartman 1969, str. 22.
84 , 1, 1919, št. 29, str. 2.
85 Prav tam.
86 Prav tam.
87 , 53, 1939, št. 8, str. 1. 

373
-
88
-
vzgojo, izvajanje interesnih dejavnosti, izvedba osnovnega in dodatnega pouka.
89
-
-
-
90
 Za odgovor, kako uspešne so pri opravljanju svojega 
Viri in literatura
Viri
1906. 
, 3, 1922, št. 12. 
, 59, 1919, št. 15.
https://www.dlib.si/details/URN:NB-
-
(pridobljeno: 18. 10. 2022)
, 2, 1921, št. 11. 
, 62, 1922, št. 5.
-
variš, 60, 1920, št. 31.
, 14, 
1856, št. 104. 
, 12, 1872, št. 12.
, 1, 1919, št. 29. 
88 Prav tam. 
89 Smernice za delo osnovnih šol 1982, str. 46. 
90 (pridobljeno: 11. 11. 2022)

374
Slovenije za šolstvo, 1982. 
, 16, 1876, št. 3. 
, 22, 1888, št. 2.
, 19, 1879, št. 
15. 
, 24, 1884, št. 1.
, 6, 1866, št. 13.
Zakon o narodnih šolah (ur. Pavle Flere), Ljubljana 1929. 
Zbirka zakonov in ukazov o ljudskem šolstvu na Kranjskem, Laibach 1895. 
Spletni viri
IFLA 
 (pridobljeno: 19. 4. 2022)
Šauperl, Alenka, Zupanc, Špela: , Ljubljana: 
https://sl.wikibooks.org/
 (pridobljeno 18. 
10. 2022)
 
org)
Literatura
Dolinar, France Martin: , Ljubljana: Filozofska fakulteta, 
Oddelek za bibliotekarstvo, 2004. 
dve desetletji po sprejetju šolskega zakona leta 1869, , 13, 1969, št. 1. 
Zbornik za historiju 
školstva i prosvjete, 1965, št. 2. 
Prosvetni delavec, 10, 
1969, št. 10. 
Prosvetni 
delavec, 4, 1953, št. 5.
1940. 
, 32, 
1988, št. 3–4. 

375
Povzetek
-
popolnoma odvisno od zavzetih posameznikov, ki so zgodaj uvideli pomembnost 
-
ter trenutnih vzgojnih smernicah. Zaznamovana je bila tudi z ekonomskimi 
-
-
diva, saj ni bilo enotnih, splošno veljavnih smernic. Nekateri pedagogi so se prej, 
-
-
pa je njena vloga ostajala podobna: skrb za duhovno, duševno in kulturno rast 
otrok in mladine in s tem celotnega naroda.